.04662 Historično-statistični pregled delovanja telovadnega društva „S o k o I a“ od začetka svojega obstoja, to je od leta 1862 do začetka leta 1871. »Sokolove stare garde" gotovo zanima Citati in staviti si pred duševno oko pregled vse dosedanje delavnosti znamenitega društva, ter v milih sladkih sanjah še enkrat prevesele pretekle ure pre¬ živeti; „nove ere Sokol" bi pa rad vedel, kteri nagibi so njegovim prednikom dali uživati toliko slave in presrčne radosti, da se jim je celo nadel priimek „razvajenih otrok Slovenije." Naj tedaj sledeče zgodovinske črtice „Sokola“ dosežejo o- bojni ta namen, in naj dajo ob enem poduk iz mnogoletnih skušenj in iz zgodovine vesoljne učiteljice. Pomenljive besede čitajo se v začetku prvega letnega poročila Sokolovega, namreč: „Mladi zdravi dečko z rudečimi lici, krepki in čvrsti južni Sokol, se zbudi iz nemirnega spanja, bleskeče oči temne se o preteklih nemilih sanjah; a kmalo se mu zvedri modro čelo, temno oko se mu zjasni ko solnce, in srce, veselo, se mu otaja, ko pri zibelki zagleda svojo mater skrbljivo, mater ljubo, drago mu Slovenijo." Pomenljive so te besede zato, ker izrekajo nado, da mladi dečko postane junaški mladeneč, boreč se uvek za čast in slavo naroda. Da ni vedno zvest ostal svoji nalogi, da je sem ter tje bo¬ lehal, da mu je trebalo lecnika, kdo bi uzrokov iskal drugod, nego v nevolji zbujeni po krutem tlačenji slavjanskega naroda sploh in da se nam ne pripuša razvijati se po svoje? Očigled tega zakličem vam vsim nepristranskim možem rekoč: Prizanesite malim pregreškom in opustite vreči kamenja pod noge društvu ali njegovemu odboru! — Vprašam Vas, bi ne-li morali temveč veselo pozdravljati vse namene in vspehe našega društva in obraz nevoljno odvračati od neprestanega preganjanja, ki se godi ali s tem, da družbeniki (odvisni) morajo zapustiti svoje Sokolove brate, ali da se po drugih neblagih potih odstranujejo, ali da je vsa ojstrost postave zadela vso družbo. — 1 2 — P & Krepkeje obče politično gibanje od 1860. leta počenši, to je, po zgubljeni laski vojski, oziroma po zgubljeni najlepši av¬ strijski deželi Milanski, vzbudilo je nekoliko tudi slovenske narod¬ njake v Ljubljani, ter jim dalo povod, da so se zbirali po gostilnicah, tam popevali nkrodne pesmi, in slednjič osnovali čitalnico v prostorijah „Slonove gostilnice." Da bi pa slovenski narod ne preojačil se in da nemška reč ne bi škode trpela v deželicah nemške zveze od Labe do jadran¬ skega morja, začelo se je od vseh strani in po vseh predelih vladnega stroja skrbljivo iskati pripomočkov za zdatno opozicijo zoper narodove gibanje; med temi je bil tudi ta, da so hoteli mladost pridobiti za Nemčijo z osnovo nemških telovadnih društev, katera bi ves svoj živelj in svoj duh jemala iz inoavstrijskih nemških pokrajin. Da se v okom pride takemu početju in tej nevarnosti, navodi narodnjake do misel, v Ljubljani osnovati slovensko telovadsko društvo; te misli se prvi djansko poprime Bernard Jentl, in na njegov dotični poziv od 27. julija 1862. 1. oglasi se 51 go¬ spodov, kot prvih udov prihodnjemu telovadnemu društvu, ti so: Bartlme, Bartol, Dr. Bleiweis, Coloreto, Čepon, Curn, Dolenc, Drakslar, Drenik, Fabjani, Finčger, Fleišman, Germ, Globočnik, Griner, Hofman, Iber, Jakše, Jentl A., Jentl B., Kersnik, Koblar, Koceli A., Koceli J., Konič, Kušar, Ledenik, Orel, Perdan, Pirc, Piskač, Poliska, Quandest, Ravnikar, Sajovic, Saterlin, Šetinc, Šmid, Šreiber, Šulc Jož., Šulc Julijus, Souvan, Steyrer, Strcelba, Suhi, Uhl, Valenta, Verderber, Vidic, Železnikar, Žerovec. Izmed teh imen izvoli se na drugi pismeni poziv pet začasnih odbornikov, in sicer: Fr. Vidica, Dr. Žeroveca, Drakslarja, Globočnika in Železnikarja, (pozneje Dr. Blehveisa mlj.) z nalogom: pravila sestaviti in jih c. kr. vladi v potrjenje predložiti. Odbor¬ niki Vidic, Bleiweis, in Drakslar morali so po nemških izgledih sestavljena pravila trikrat prenarejati ter obrezovati, striči in krpati jih, in še osebno predstavljati se ravno tolikrat c. kr. namestniku, predno je vsled odloka od 25. septembra 1863. 1. št. 1536 smelo telovadno društvo stopiti na dan. V tej dobi dolgega čakanja se ločijo vpisani telovadci, do sedaj vsi prijazni-Slovencem, v dva tabora, v nemški in v slovenski, in sicer po jako umetni zvijači protivnikov. Oujte! Edino telovadno orodje imela je namreč takrat naša gimnazija. Z izgovorom, da so itak vsi Slovenci, vrini se nov telovaden odbor, ta upisnino postavi na 1 gld. in — nekoliko nevednih mlečnikov se v mreže ulovi. — 3 - Slovenci, ko zapazijo (prepozno) nenadno to sleparijo, začno v poletji 1863. 1. telovaditi na Koširjevem nalašč v ta namen najetem dvorišu pod vodstvom očeta Mandiča. Ustanovite se tedaj na mhh dve telovadni društvi in drugo se predrzne imenovati „ljubljanski Turnverein"; vendar pa ta čin nikakor ne upeha nhrodnega gibanja, ampak uči se telovadbe 60 narodnjakov predno so še bila pravila potrjena, in predno druga zvijača pride na dan, da Slovenec mora dovoljenja svojega društva čakati celo leto, za kar se ljubljanskemu turnvereinu" odmeri samo mesec časa; Bog vč vsled katerih intrig in imenitnih tele- grafičnih instrukcij! 1. oktobra 1863 se snide 70 Slovencev v prvi občni zbor pod vodstvom Žerovca; v tem se sklene, da se telovadnica postavi v Frelihovi hiši na dunajski cesti; da se obleka enaka češkim Sokolom napravi; da se prvo slovensko telovadno društvo ime¬ nuje „Južni Sokol" in da v prvi stalni odbor mesto dosedanjega začasnega stopijo: Dr. Costa (načelnik), Dr. Zupanec (podnačelnik), Jentl (blagajnik), Drakslar (orodar), in Ravnikar (tajnik). Društvo potem stopi v prijazno zvezo z raznimi telovadnimi družbami, celo z „Laibacher Turnvereinom"; Mandiča Števa sprejme za učitelja z 200 gld. letne plače, zraven tega še Coloreta kot predsokola in si najme služabnika; uredijo se telovadni večeri; izroči se izdelanje telovadne terminologije Zupancu in sklene se osnovati požarno stražo. 60 Sokolov je koj pripravljenih žrtvovati svoje proste ure v občno korist, da Ljubljana dobi lastno požarno stražo, — a zgodi se, kar bi kdo mislil, da je nemogoče, ponudba se odbije in seme takrat vsejane nemškutarske strasti še sedaj poganja kali, nezmirjanja in neprestalega hujskanja. Zgodilo se je to meseca oktobra 1863. 1.; Sokol v občnem zboru stavi dotično uljudno ponudbo; in kmalo potem zopet skliče občni zbor, ki omenjeno prijaznost v vodo Ljubljanice vrže, da splava v črno morje. Sokol je po zimi 186 3 / 4 na sledečih večerih skrbel za raz¬ veseljevanje v čitalnični gostilni: 28. novembra, ko se sprejme pozdrav „Na zdravje". 12. decembra, ko Dr. Costa čita o koristi telovadbe; četvero- spev „Predivo je prela"- se poje in Garcaroli na harmoniki igra. 3l. decembra, ko sta Dr. Costa in Dr. Bleiweis pozdravljala novo leto, ta zlasti sklicevaje se na svoje 201etno delovanje na narodnem polju, ter za to mu podeljeni ruski red „Vladimira“ in na podarjeno mu sreberno pisavno orodje. Okinčani so Sokoli prvikrat z monogrami. 1 * — 4 13. januarja 1864, ko se igra „Slep ni lep." 26. januarja, ko Figner prvi češki Sokol, pismeno pozdravi južnega Sokola. 27. januarja, z odločnim programom 1. Slep ni lep. 2. Govor Dr. Orela o Sokolu. 3. Planinsk četverospev. (Eržen, Kobilca, Filec in Dornik). 4. Trio iz Trovatore. 5. Železna cesta, dvogovor (Pen, Grasselli). 6. Luni, deklamacija. 7. Oglarjevo življenje, zbor. 9. februarija v Čitalnični dvorani z besedo in maskiranim plesom, pri kateri Coloreto dobi priznanje z darilom za odliko- valno telovadbo, ter poleg njega še posebno izvrstno telovadijo bratje: Drakslar, Koblar, Pen, Toman in Vidic. 27. februarija, 12. in 18. marcija z veselo igro „Na mostu" (Steinmec, Stemberg, Slakar, Lorene in Pen). 2. in 16. aprila, s komično godbo. Med tem časom se v Pragi naroči zastava, katere zgodovina je v tem zanimiva, da se jej prepove na eno stran postaviti na¬ menjeni jugoslavenski grb s polomesecem in sč zvezdo; da sta izvoljena kot zastavnika Drenik in Škofič in da se stroški po subskribciji nabero. Navedem le podpore načelnika z 20 gld., Keceljna s 15 gld., Dr. Zupanca, Trpinca, Krisperja, Gariboldija po 10 gld. — V občnem zboru 15. marcija zarad obleke sklicanem se sklene, da se ,.Južni Sokol" razun čikoža, ki se nadomesti se sivim klobukom, in razun pasa, poenači s praškim Sokolom. A tudi v obleko policija svoj nos vtakne, ter hoče zabraniti rdečo srajco, in le po prizadetji načelnikovi pri c. k. namestniku se dovoli. 28. aprila je sijajen pogreb župana Ambroža z udeležbo 40 Sokolov, nazaj grede spremljanih od neštevilne množice. Prvi ta javni nastop Sokola je splošno predober utisek na Ljubljanske prebivalce učinil in je donesel mu očitno moralično zmago nad protivcem. 1. maja napravi se prvi izgred. Po izročitvi prekrasne zastave in po nagovoru načelnika odpoti se 68 Sokolov v Švico, na Dobrovo in na Vič h Ločnikarju in se odlikuje z možatim vedenjem zraven občnega radovanja, petja, plesa, umetalnega ognja i. t. d. 12. junija udeleži se Sokol z dvema vrstama pri Čitalnični veselici na zelenem hribu in se pri nazočem občinstvu (čez 1500 ljudi) vesoljno pohvalo pridobi zarad uljudnega in vitezkega obnašanja. 18. junija prične telovadje na poletnem prostoru, kjer je že 5 — ukusno postavljeno novo orodje, 50 do 60 telovadcev se vsaki napovedani dan uri v telesnem kretanji, in privabi mnogo gle¬ dalcev, celo nekterih ženskega spola. 26. junija podarijo domoljubne Slovenke krasni rdeči trak sč srebernimi črkami Sokolovi zastavi. Hohnova gospodičina na¬ govori v ta namen zbrane Sokole v pričo neštevilne nazoče gospode na poletnem telovadišču, načelnik jej odgovori, pevci zapojo „Naprej“, vojaška godba svira priljubljene arije in mladi Sokoli se potem producirajo v javnem telovadji. Slabo vreme primoralo je družbo preseliti se v zimsko telovadnico, kjer živahni ples in nekaljeno veselje konča nepozabljive slovesne trenutke. Temu dnevu sledita izleta 29. junija v Kranj, na došlo po¬ vabilo in 8. julija v Lavrico z udeležbo 70 Sokolov. 16. julija udeleži se 100 Sokolov pri meščanski bakladi na čast od presvitlega cesarja potrjenega novega menda prvega slo¬ venskega župana, Sokolovega načelnika Dr. Costa. Neštevilna množica navdušenega ljudstva, lopo vedenje Sokolovo, slavnostni govor mladega župana, vojaška godba in izvrstno petje čitalničnih pevcev, so važneji oddelki te pomenljive svečanosti, pri kateri je ravno Sokolu došla posebna čast, da njegov načelnik postane mestu načelnik. 7. avgusta je popoldanski izlet na močvirje k Matevžetu 45 Sokolov; 14. in 15. avgusta pa izleta 70 Sokolov združen s čitalničnimi pevci v Ipavo, v oživljeno krasno Notranjsko. 21. avgusta napovejo Kranjci in Ipavci pristop k Sokolu. 18. septembra se napravi mali izlet do Save in v Ježico s 40 Sokoli; in 2. oktobra se praznuje prva obletnica družbe in sicer z občno telovadbo na poletnem sokolišu in s plesom v čit. dvorani. Naj program telovadbe svedoči, s kakim vspehom je Sokol hrepenel po svojem namenu. Bil je ta-le: 1. proste vaje vseh Sokolov (85); 2. telovadje v dvojnih vrstah na bralah in na drogu; 3. vaje na konji; 4. posamezne vaje predsokolov posebno gosta Heidelberga, kateremu se tisti večer poda diplom častnega uda; 5. vaja Vidica Tineta s kroglami; 6. piramide in alegorične podobe pod vodstvom Drakslarjevem. 17. oktobra pričnejo Mehikani telovaditi na Sokolišču vsaki dan od 5. do 6. ure, dijaki pa od 7.—8. ure. 19. oktobra pokloni odbor srčna vošila svojemu nevtrud- ljivemu načelniku za njegov god. Od 22. oktobra počenši do konca leta se vsako soboto na¬ pravijo večerne veselice brez določenih programov, odlične v petji, — 6 deklamaciji, v lastni godbi in v berilih o telovadbi Rimljanov in Grkov (načelnik), o kreposti žensk (Drenik), o popotniških spo¬ minkih (Noli). Tudi se igra „Župan“ in „Domači prepir.“ Meseca novembra gre Sokolov četverospev v Planino, kjer se je pričela Čitalnica. 10. decembra posvetita Davorin Terstenjak in Dr. Gustav Ipavic Sokolu izvrstno sestavljeno popotno pesem; ta dva domo¬ ljuba se za častna uda društva izvolita. Tudi nas Miroslav Vilhar se spomni Sokola, ter mu posveti „popotnico.“ — 29. decembra je občni zbor, katerega se udeleži 98 udov, sploh pa šteje Sokol udov vže 174. Telovadi se v 3 vrstah (v začetku 4) po 20 udov, pod u- čiteljem Mandičem in 3 predsokolov: Coloreto, Drakslar in Koblar. Sokol postane ustanovni ud Matice. Obleka se spremeni toliko, da se mesto sivega klobuka sprejme čikož; v odbor pa so voljeni mesto Drakslarja in B. Jentlna kot blagajnik A. Jentl in kot orodar Coloreto. Za uredenje terminologije se voli poseben odsek 5 bratov Sokolov. Za trobentače ima se osnovati posebna šola. 31. decembra praznuje se Silvestrov večer se sledečim pro¬ gramom: 1. Sokola nova popotna pesem, zbor. 2. Odvjetniki, opereta. 3. Ulajnar od koplorov I. del. 4. Zmes, zbor. 5. Otročja, simfonija. 6. Soldaška, zbor. 7. Ulajnar, II. del. 8. Srečkanje. 9. Deklamacija, 10. Punch (izborno slab). Leto 1865. Druga doba. 5. januarja se predsokolova šola pod vodstvom Coloreta osnuje, ravno tako šola trobentačev pomnoženih od 5 na 7. — Od 12. januarja počenši je vsaki večerni četertek zabavni shod, vsaki pod posebnim ravnateljem in seje predstavljalo 8 beril, 20 spevov, muzikalnih produkcij, deklamacije, Gekove copernije, in kot naj zanimiviša večera se imenujeta 1. svečana Vodniku na spomin in 23. na debeli četrtek. Hirajoče število delavnih udov se med tem pomnoži do 38 in pristopi 22 obrtniških pomočnikov. Sokol se v Kranji osnuje, ima 22. januarija sijajen ples z udeležbo nekterih ljubi, bratov, in najde radodarnega rodoljuba Urbančiča, ki mu les za telovadno orodje podari. 28. februarija praznuje se pustni vtorek v čitalnični dvorani z maškerado, ki privabi 500 gostov; 2. marcija pa pustov pogreb s pojedino „arenka“ vse jako izvrstno uredjeno in v občno veselje. Sledijo še večerni shodi 9. in 18. marcija ter 8. aprila z 7 — novino „Naš maček" Valentovim četverospevom in se saloigro „Servus petelinček." 17. aprila je velika beseda v gledišču zedinjeno s Čitalnico v pripomoč Notranjcem in stopi društvo prvikrat na oder z gru¬ pami, s predstavo Herkulovih igrač Vidica in s konečno grupo 55 Sokolov. Spomlad praznuje z izgredom 7. maja v Lavrico 72 udov. 25. maja je pogreb brata Križaja, spremi ga 82 Sokolov. Isti dan došli so sklepi domoljubov iz Celja in Trsta, da si na¬ pravijo lastne družbe Sokola, a žalibog, protivni vihar jih zaduši, predno so oživeli. Samo Sokol v Kranji obstaja izmed vnanjih z 19 udi. Potem se napravi 28. istega meseca mali izlet v št. Vid; 18. junija veliki shod na Vrhniko se številom čez 100 Sokolov; meseca julija izgred v Vevče s pogostenjem sredi pota na gosp. Trpinčevi grajšini in s 500 gosti. 19. avgusta je shod 60 udov v Novo mesto, na čast petstoletnice tega mesta vsled povabila 45 odličnih mestjanov. Ni pretirano ako povdarjam, da po tem shodu se „Dolenska" zbudi in nepričakovano zavzeta po Sokolih, jim da sijajen sprevod. Prekrasni sprejem po 30 belo oblečenih de¬ klicah, vrlo lepa od Sokolov napravljena beseda z doneskom 72 gld. za revne, občna telovadba, stotero slavolokov i. t. d. vse se nam le še v sanjah ponavlja in vzbuja neizmerno radost. 3. septembra se da 72 Sokolov fotografovati v enej grupi in popoldan sledi izgred na šmarno goro in 17. čez Golovec na „zeleni hrib" z občnim zborom v sredi šume na hribu in z lepim umetaljnim ognjem podarjenem na večer. 23. septembra je shod v Maribor na spomin Slomšeka, biskupa, s 50 Sokoli. Spri¬ jaznjenje s tamošnimi nemškimi turnerji, občno telovadje v nemški telovadnici, potem petje žalostink na gomili Slomšekovi, in pred¬ stava piramid na večer pri slovesni besedi so poglavitni momenti tega dneva. 26. se udeleži deputacija družbe slavnosti Vega-tove pri sv. Križu v Moravški fari. 18. oktobra napravi Sokol svojemu ljubljenemu načelniku županu Dr. Costi za godovni dan veliko ba- kljado pred mestno hišo. Snide se jih blizo 100 in odda se vošilo na¬ risano od Macaka, podpisano od 200 družbenikov. Ob enem je ta večer prvo praznovanje oktoberske diplome, katerej se posebno še posveti dan 20. istega meseca s petjem in plesom v čit dvorani. 25. oktobra spolnuje 56 Sokolov žalostno dolžnost ter spremi naj bolj ega prijatelja svojega, Garcarolija k večnemu miru. Celo jesen se potem napravljajo večerni zabavni shodi v čit. gostilni, in se takrat rodi šaljivi list „Brencelj.“ Tudi se je 8 — v tem času resno a brezuspešno poganjalo za stavbo lastnega sokolišča, in da bi magistrat, takrat v narodnih rokah, za to brez¬ plačen prostor dovolil. Namerava se tudi napraviti si posebno godbo, a ravno tako se ne pospeši, in celo telovadje jame pešati ter se število delavnih udov skrči do 20. Hvale vredno se znami osnova nedeljske šole za rokodelske in obrtnijske učence, katerih število od 26. novembra počenši naraša do 120. 7. decembra predstavlja se odbor novemu c. k. namestniku Bahu. Istega dne pride žalostna novica iz Prage, da je prvi češki starosta Figner umrl. 29. decembra je občen zbor z 80 nazočimi Sokoli. Pravila se prenarede, da bo 7 mesto 5 odbornikov in se zraven starega odbora volita Drakslar in Macak. Mesto Jentlna stopi Grasselli v odbor. Društvo ima napraviti lastno šolo za učence, da bolj in bolj pospeši svoj pravi namen, če ravno se mu je tudi v tem o- ziru vesoljno priznanje dalo, posebno pa mu čestitalo s tem, da je njegovo prizadevanje, po vsih slovenskih pokrajinah širiti do¬ moljubje, presijajnega uspeha. — 31. decembra praznuje se Sil¬ vestrov večer, zanimiv po predstavi čit. lastnega orkestra, po novim četverospevu „Petelinček“ v kostumi, po igri na harmoniki (Germek) in po igri „Kljukec.“ Loterija tega večera ima 120 dobrovoljno darovanih dobitkov. Leto 1866. Tretja doba. V predpustu tega leta izpustijo se večerni shodi in samo pustnega vtoreka dan (13. februarija) praznuje se po navadi z maškerado, vendar se ta ne odlikuje po maskah, ampak bolj po živahnem plesanji. Pepelnične srede večer se obhaja pustokop z veliko množico nazočih gostov. Sledijo potem shodi vsako soboto razun tacih, po katerih je v Čitalnici beseda. Zaznamuje se shod 24. dan marcija pod vodstvom Vidica, živahnejega nego so bili prejšnji, — prav dobrega uspeha pa je predstava skupna s Čitalnico na velikonočni pondelek 2. aprila v gledišu, ki obče zadovoljstvo vzbudi in se ponavlja 15. aprila z dodatkom mar¬ mornih kipov. (Coloreto in Fr. Vidic.) 20. marcija dan je Sokolu prežalosten, kajti naloga mu je bila na zadnji pot spremiti najzvestejega brata Zerovca, prvega svojega načelnika in utemeljitelja. Omeni se še zadnega zimskega shoda 21. aprila, važnega zarad nabire za Fignerov spominek z doneskom 40 gld. — 9 Za spomlad napravi se prvi izlet 7. maja pri slabem vremenu v Dol. 17. junija je občno telovadje z mnogo gledalci a malo telovadci. Opazi se neka mlačnost! So-li učitelji temu krivi, se je li ohladil prvi ogenj, je li ohlajeno nasprotstvo temu krivo? Menda vse troje! — Občnemu telovadju sledi večerni shod v Čitalnici, je dobro obiskan in ima izvrsten pevski program po¬ sebno skladeb ravno iz Prage prišlih Konservatoristov Heidriha in Gerbeca. 2. julija ponudi se društvo v pomoč ranjencem na kolodvoru. Unela se je namreč takrat huda vojska Avstrije z Italijani in s Prusi. Sokol hotel se je od 8. t. m. naprej vrstiti s Turn- vereinom, ki je nekako demonstrativno ta posel in sicer nepotrebno zase oktroiral, Sokolovo ponudbo pa odbil. Da se protistavi sumnji nelojalnosti, in da se po mogočosti vendarle blagemu namenu ustreže, napravi se 15. te m. velika beseda na čit. dvo¬ rišču, ki je z doneskom 200 gld. za ranjence in vrh tega se svojimi 700 gosti javni izraz nejevolje proti „Turnvereinu.“ Znamnje nehirajoče lojalnosti je ta večer še poseben, da se mnogo¬ krat po vesolni želji prepoje cesarska pesem. 22. junija spremi 50 Sokolov brata Kendlarja za pogreb. 17. julija okliče se črna vojska v obrambo proti sovražniku Italjanu in še isti večer zbere se v občni zbor nad 100 Sokolov ter sklene, da se „vsi za enega eden za vse“ kot krdelo ponudijo mestnemu takrat še narodnemu magistratu, v brambo mesta. Sicer se pa mestjani energično proti postavijo osnovi črne vojske, da je prepozno! 21. sprejme magistrat ponudbo Sokola, kakor tudi ono „Turn- in Schutzenvereina“ katera dva se pa skrčita v eno malo kompanijo. Kmalu potem se skaže, da je bil votel ves ta hrup. Vojska pojenja, mir se sklene, in Sokol junak ni imel prilike svojo do¬ movinsko zvestobo djansko pokazati. Meseca septembra kažejo se simptomi, kakor da bi Sokol hotel združiti se s Turnvereinom, a usled preglobokega razpora se odboru ni zdelo prilično to pospešiti, ustrezaje načelu, da kdor hoče se pridružiti pravičnemu prizadevanju Sokola, ne bode se mu branilo. Pričetkom šolskega leta preustroji se telovadje učencev pod vodilom Coloreta. 18. oktobra" napravi se načelniku za godovni dan serenada z bakljado in s petjem pred mestno hišo, kjer so nekteri najeti ulčari demonstrirati hoteli. 21. praznuje se tretja obletnica z izgredom na Rožnik in k Zibertu in z večerno besedo, v kateri se odlikuje Heidrih kot skladatelj šaljive pesmi „veseli — 10 - godec" in Jentl A. kot izvrsten tenorist. Dne 27. oktobra se pri¬ čnejo večerni shodi in sicer zarad potrebe večjih prostorov v Virantovi gostilni, odlikujoči se s tem, da so vsi jako obiskani in ravno tako živahni. Govori Sveteca in Dr. Tomana, berilo Oblaka, Grassellija in tajnika, petje Melkuša in Gerbeca, Drakslar- jevi prizori, nabiranje za jugoslovansko vseučilišče, imenujejo se kot znameniti trenotki teh večerov, najlepše veselice sploh pa so 24. novembra, ko je Sokol potem odšel k Zrinskovej svečanosti v Zagreb in 1. decembra, ko praznuje godovni dan očeta Dr. Blebveisa. Odhod 50 udov iz Ljubljane, sprejem v Zagrebu, se¬ renada prevzvišenemu biskopu Strosmajerju, večerni ples, sprevod skozi mesto s petjem in godbo, zastavenička pred podobo bana Jelačiča, slavnostni obedi in druge sijajne dogodbe, 25. in 26. novembra so takratnemu poročevalcu Sokola solze hvaležnosti do večnega Boga in vsklik veselja vsilile, zarad uresničenega po¬ bratimstva med Slovenci in Hrvati. 29. decembra je občni zbor, 100 nazočih udov; kot častni udje se izvolijo vladika Strosmajer, Dr. Suhaj, Dr. Krešič in Kukuljevič, potem Tyrš in Cerny. Stari odbor je bil po vskliku zopet izvoljen. Kljubu neugodnemu letu 1866 za razvitek naroda, koraka Sokol vedno še krepko naprej. Zalibog! da na Slovenskem ne napreduje nikakor telovadstvo, edino le v Kranji prav marljivo telovadi in napravlja izlete ovih 20 Sokoličev. Po končanem ob¬ čnem zboru je večerni shod pri Virantu in 31. potem je Silves¬ trova veselica v čit. dvorani, ki privabi navadno obilih gostov, in ima v dobbo izvršenim programu opereto „Kukovica“, samo¬ govor „Tresliček“ in konečni prizor „Štiri letni časi“, zraven drugih lepih pevskih številk. Leto 1867. Četrta doba. Ta doba odlikuje se v svojem početku z osnovo raznovrstnih veselic ter z večernimi shodi 10. in 24. januarija v Virantovi gostilni. 2. februarija praznuje se slovesno in pomenu dneva vredno Vodnikov rojstni dan in sicer v hiši rojstva v zgornji Šiški pri Žibertu. Dovršena zmaga pri volitvah v deželni zbor, ob enem velikanska blamaža renegatov, nazočnost mnogih deželnih po¬ slancev, prihod št. Viške mladosti se zastavo in sploh velika gnječa Ljubljančanov v okinčanih prostorih razveseluje srca vsem, da dolgo ne zabijo navdušene radosti. — Sledita še shoda pri Virantu 14. in 28. februarija na debeli četertek zanimiva zarad prihoda poslancev. Tudi ni manjkalo Kluna Ceneta, takrat „Sokolov kljun“ imenovanega. Sokolov kljun pozneje vkluje Sokola. 2. marcija razširi se vesela novica, da biskop Strosmajer obišče Ljubljano; njega hoče Sokol, kar najbolj mogoče, slovesno sprejeti; žalibog! da se vest ni uresničila. — Tega dne pridejo naročeni novi diplomi iz Prage, krasno izdelani. — 5. marcija je maškerada, kakor je raznesla govorica, tako izvrstna, da v Lju¬ bljani nikoli ni bilo take. „Nopoleonovi dvorniki" so se posebno dobro obnesli. 6. je zopet pustokop, večerna shoda potem 16. in 23. slabo obiskana, rekel bi vpešana zarad preobilnosti radovanja, in ravno tako shod 30. istega meseca. Shoda 6. aprila v nazočosti poslancev v novic izvoljenih in 13. odlikujeta se z večo živah¬ nostjo, z Nolijevim pevskim Brenceljnom in z deklamacijo lastnih pesem nadepolnega našega pesnika Zupana. Navadna beseda velikonočnega pondelka se opu3ti zarad nemilih političnih dogodeb. Po odstopu ministra Belkredija veje hudi zimski veter po slov. pokrajinah, „Slovani se na zid pritiskajo 1 ', tedaj tudi Slovenec, in ž njim „Sokol“. — 27. t. m. je zadnji shod to zimo in je o- budil občno pohvalo. — 5. maja napravi izlet 50 Sokolov v Lavrico, zanimiv zarad gorkega pobratimstva s kmetskimi prebivalci. 14. pokloni se od¬ bor novemu c. k. namestniku Eibesfeldu. 9. junija pride Hrvatov 500 v Ljubljano. Sokol s pomočjo Čitalnice vodi ves arangement slovesnega sprejema. 102 Sokola in blizo 40 gospodičin praznično oblečenih sprejme mile goste, z govori, s petjem „Hrvacke“ in „Naprej“; se šopki, venci in s tisučerimi živioklici nazočega neštevilnega ljubi, prebivalstva. Vhod v okinčano mesto, skupni obed na kazinskem vrtu, sprevod na Drenikov vrh in do Vodnikove rojstne hiše, večerni ples in beseda v Čitalnici in odhod v Postojno so najsijajniši izpeljane in poglavitne točke programa ovega dneva nepozabljivega za Hrvate in Slovence. „Stoterokrat“ Ura! Ura! tema dnevoma, tej vekovito zani¬ mivi svečanosti. 28. junija sklene se sledeče izlete in veselice napraviti v tem poletji: 7. julija v Kamnik, 21. svečanost sv. Ane v Ljubljani, 4. avgusta tajni izlet v okolico, 15. avgusta na Šmarno goro in L septembra k Matevžetu na ljubi. mah. Sicer se da slov. telo- lovadske terminologije I. del v tisk. Izgred v Kamnik je dobro izvršen po priljudnem sprejetju 12 — župani Dr. Costa, Ljubljanski, Dr. Prevc, Kamniški in Pirc, p r j z Kranjski) in po splošnem srčnem radovanju. p) r> Svečanost sv. Ane v Ljubljani zbere na čitalničnem dvoru j ov , nad 500 gostov; krasni spevi, sicer redka nazočost c. k. na- g 0 k mestnika, petje raznih „Hymen“, ples, i. t. d. se združijo, da obča jj en zadovoljnost in pohvala za uredjeno veselico doni po vsem mestu, 22. julija vzame nemila smrt vrlega Sokolovega bx - ata Hen¬ rika Germeka. Sokol ga spremi na zadnji poti 23. zvečer. Prvo po njem darovano volilo 100 gld. kot blaga prilika vzbudi se posebno navdušenje za narodnost in zoper protivnika. Nazaj hode sreča Sokole vojaška godba, ktera po naključji nal igra „Naprej“. — Sokoli se po pogrebu zbero pri Avru v pivar- ver niči in izrazijo svojo žalost o zgubi prijatelja ter ljubav za do- movje v mnogih napitnicah in z raznim petjem. Domu gredč hoče nesreča, da srečajo znanega ljubi, postopača, po Nemcih imenovan „der imirdigste Ver tret e r der Laibacher deutschen Jugend u (naj vrednejši zastopnik ljubljanske nemške (?) mladosti), ščuvanjo nasprotno povod da majhni praski, in prežalostni nasledki te do- godbice so: (ge 1. Dopis c. k. namestništva 26. julija, daje delovanje Sokola V ei kot ščuvalnika ljubljanskih prebivalcev za nedoločen čas ustavljeno. kij 2. Dopis c. k. namestništva 3. avgusta, da je Sokol popol- gk noma razpušen. — Ker se navedeni razlogi za to i’azdruženje ne odboru zdč oholi in ves ta čin krivičen, zato se isti dan sklene, gk zoper ta razpust pritožbo, zoper natolcevanje v nemških časnikih zd pa pojasnjenje razposlati. Obe te dve stvari naloženi ste bili Dr. ki Tomanu in Svetecu. 3. Dr. Costa se načelništvu odpovč. 5C 4. 5. dnč avgusta izročile ste se dve prošnji, ena do de- go želnega predsedništva za potrjenje, da Sokol do takrat nikoli ni ge bil posvarjen in druga do deželne vlade, da pojasni nektere točke ns svojega dekreta. — 10. prideta odgovora, oba Sokolu neugodna. bi 5. Blizo 30 Sokolov je v kazensko preiskavo djanih, nekteri di celo v zapor in njih 4 so po celoletni preiskavi za mnogo mesecev g< obsojeni v ječo. — Slednič ži 6. Srenjsko svetovalstvo Ljubljanskega mesta do sedej slo- n vensko, se razpusti, mesto njega nastopi provizorij in temu sledi g] nemških gospodov vladanje v slovenski beli Ljubljani. & Živo znamenje, kako so vedeli narodni protivniki priložnost K rabiti, ter nož globoko v srce naše reči vtakniti! b Ne bom dalje prežalostnih in pretemnih strani ovega oddelka slovenske zgodovine razkrival, da, ne omenjam na tanko znanega g - 13 — prizadevanja spraviti bivšega društvenega načelnika in župana Dr. Costo v sodnijsko preiskovanje, ter ob politične pravice, le dovoljeno naj mi bo vprašati, kdo bo kedaj povrnil bridke ure Sokolu trpečemu neusmiljeno in brezvestno natolcevanje in ža¬ ljenje njegove časti; kdo mu povrnil od tod izvirajoče mu neiz¬ merno moralično in materielno zgubo? — Napovedani izleti, dovršenje terminologije, uredenje telovadja, zidanje telovadnice, vse, vse je pretrgano kakor nit življenja, kakor slana popari žlahtne spomladanske cvetlice. Sokol je prva in največa žrtva preteklega navala sosednih narodov, strasti in neizmernega sovraštva protivcev razvitka slo¬ venskega nhroda; da bi bila zadnja, v to ime Bog pomozi. — Leto 1868. Peta in šesta doba. „Kralj je umrl, kralj naj živi"; tako je nekdaj kričal narod (se ve da mnogokrat ironično) od katerega izhaja vsa kultura, ves napredek noveje zgodovine v stari Evropi, katerega pa sedej kljuje okrutni nemški orel, ter mu iz krvavelega srca izgnati skuša nadepolne kali večne svobode. Naj bo sreča mila pogum¬ nemu francoskemu narodu. — In ravno tako slovenec resno v- sklikne: „Sokol je umrl, Sokol naj živi," kajti komaj zatrt u- zdigne ga iz pepela blažena misel vživiti se do prejšnje hrabrosti kljubu zevajočim in globokim mu vsekanim srčnim ranam. Po razidu društva omeniti je le, da se je iz tiska prišlih 500 iztisov „nauka o telovadbi" konfisciralo in na Žabjeku zaprlo se sokolom vred, potem pa hranilo pri okrajnem glavarstvu, predno so se izročili v prodajo; in da bi se bil kmalu prejšnji odbor zarad nadaljevanja delavnosti kaznoval (v preiskavi je bil), ko bi ne bil dokazal, da knjige so se uže pol leta prej v tisk dale. — In da se pozabljenji odtegne še druga čudna le v liberalni eri mo¬ goča dogodba. Kakor vsako leto, tako so se hotele prepevati žalostinke tudi letos na vernih duš dan na pokopališču okoli u- mrlim Sokolom postavljenega spominka, a prepovedala se je po slavovitem namestniku župana ljubljanskega mesta pesem „staro- česki psalm" in sicer izrekoma za-to, ker pri ljubljanskemu sv. Krištofu ne leže nobeni stari Čehi, ampak sami Kranjci ali pa Nemci! (sic!) O blažena kultura!? — Vže 12. januarja vloži se po začasno izbranem odboru načrt stalnih pravil telovadnega društva novega imena „Sokol" v Lju- 14 — bljani in z odlokom mestne gosposke dnč 6. februarja bila so po¬ trjena. 20. februarija zbere se 70 prijateljev nove osnove društva v telovadnici učitelju Mandiču pripuščeni. Huda debata zarad vo¬ litve staroste preti nekoliko razdvoja. Plačila in obleke ostanejo prejšnje, samo surkici se pridene trak in voli se zarad potrebno spoznane premenitve pravil začasno v odbor: 1. Ravnikar (sta¬ rosta). 2. Cvajer (namestnik). 3. Dr. Bleiweis Karol (tajnik). 4. Jentl A. (blagajnik). 5. Dr. Costa. 6. Grasselli. 7. Drenik. 8. Jentl B. in 9. Drakslar, izmed katerih sta se odborništva od¬ povedala 5. in 8., in mesto njih nastopila Levstek in Koblar. Iz¬ volita se učitelja Mandič (200 gld.) in Coloreto (150 gld.), vabila se razpošljejo vsem domoljubom (brez posebnega uspeha, evo! upljiv čudoviti) in po vseh novinah za pristop; telovadba za društvo in za javne in nedeljske šole prične se koj 17. februarja. 9. marcija se predlože prenarejena pravila in se potrde 14. aprila. 25. t. m. je prva zabava pri Virantu, da se o volitvi od¬ bora proizve in 27. je občni zbor kateri voli sledeči odbor: De¬ bevec, Grasselli, Drakslar, Levstek, Murnik, Pour, Ravnikar in Dr. Bleivveis Karol. — Treba je bilo pred vsem krivo predsodje prebivalstva uničiti in si staro priljubljenost pridobiti. Sokol stopi v ta namen 3. maja v gledališču z arabskimi in z marmornimi kipi zopet na oder in se v svojih nadah ni prevaril, temveč je z občno pohvalo in z neizmerno radostjo sprejet. Sokolu je iz te predstave doraslo vesolno spoštovanje in staro čestitanje. Telovadje se določno organizira po vrstah, ter odbornikom da naloga nadzorovanja, tudi društvenim izletom dodali se bojo reditelji, imenovani na vabilih. Slediti imajo sedaj zabavni večeri in je prvi 6. maja v gostilni pri Slonu jako dobro obiskan, zelo vesel in živahen in z izvrstnim programom. Ravno ta dan se je zarad hitrejega odloka rekursa južnega sokola potrebno učinilo. Pisalo se je tudi v Prago, naj za slovesnost 15., 16. in 17. t. m. ko se postavi temelj narodnemu gledališču, zastopa Sokola Dr. Tyrš. Občnega zbora sklep zarad naprave lastne godbe se je moral poleg premnogih ovir odstraniti. Konečno se opraviči sokol po raznih časnikih, ker se je njemu po krivici podtikala udeležba pri Ježčanskem pretepu nemških Turnerjev, vrh tega se toži ča¬ snik „staro Presse" zarad razžaljenja društvene časti, se ve da brezuspešno. — 15 — 21. je prvi izlet čez Šujco na Vič, z udeležbo 50 udov, katere je popoldan počastila mnoga gospčda iz Ljubljane. Dobro uredjen ta prvi sprehod mlade družbe je ravno tako izvršen in daje zna¬ menje nadepolne prihodnosti. — Dojde mnogih povabil iz vseh krajev Slovenije: Cernomelj, Karlovec, Celje, Ptuj, Ajdovščina i. t. d. za prihod sokola, vendar obvelja, da drugi izlet naj velja okolici ljubljanski, in sicer 28. junija. Ravno ta dan bi imel so¬ kol se udeležiti vesolnega shoda vseh slovenskih sokolov v Pragi, novci so bili za ta namen vže nabrani, dotični bratje za odhod pripravljeni, a nepričakovano vlada sitnosti uganja in slovesnosti ovire dela in slednjič se shod razdere. Za ta shod nas je odško¬ doval izgred čez Ježico. Gotovo bo ta dan še leta in leta se zla¬ timi črkami kazal protivnikom, da priprosto ljudstvo ceni domo¬ ljubje in ove svoje rojake, ki se ne plašijo pogumnega boja za razvitek narodnih svetinj. Cela pot bila je nit slavljenja Sokola se slavoloki, deputacijami, strelanjem, se spremljevanjem od vasi do vasi, pobratenja okolice z mestnimi Slovenci in energičen izjav večnega skupnega prijateljstva. Naj mi bo dovoljeno naglašati, da so tacenska dekleta sprejela sokola se sijajnim nagovorom, se šopki in s pesmijo „Hej slovani", v ktero so intonirali vsa nazoča kmetska mladina in sokoli. Zbor deklet spremi potem društvo do St. Vida, kjer je pobratimije brez konca. Zanimivo je tudi to še, da okrajno glavarstvo (Pajk) zabrani 25. ta izgred, 26. ga pa dovoli; da je za St. Vid namenjano igranje burke „Slep ni lep" prepovedano in da je dovoljeno igrati „Kljukec“. Omeniti je zadnjič velikanskega sprevoda pri odhodu v Ljubljano da je bilo ljudstva na tisoče. 8. julija se sestavi od Sokola neodvisen odbor za osnovo mestne godbe. Istega dne družba protestira pri vladi zoper nemško dopisovanje in tirja slovenska naročila ali odgovore, sicer bi jih moral neprečitane vračati. Selej 14. t. m. izroči se društvu konfiscirani „nauk o telovadbi." 9. avgusta se udeleži osmospev sokola I. tabora Ljutomercev. 22. avgusta je izvanredni občni zbor, v katerem tirja in dobi odbor javno zaupnico vseh 50 nazočih sokolov. Odloči se tudi za izlet k taboru v Žalec, katerega (dne 6. septembra) se udeleži nad 70 sokolov in praznuje zanimivi shod 15000 Slovencev z javno telovadbo na taborišču. Sprejemi družbe osobito v Celju in v Žalcu so bili neizrekljivo prijazni. Zopet se je sokolu čestitalo, mu priznanje dalo po vseh pokrajinah, koder je hodil in zastava njegova dobila je prelepi kinč z darovanima vencama domorodnih Celjank in Žalčank. Odbor tabora se potem pismeno zahvali za — 16 prihod društva, in ta pošlje taboritom v spomin svojo skupno fo¬ tografijo. Tabora v Šenpasu udeleži se Sokol po zastopniku svojem, starostu Debevcu, in so k pričetku postojnske čitalnice šli le po¬ samezni udje. Učiteljstvo telovadno se 7. oktobra preustroji posebno zarad učiteljskih pripravnikov (ti so se naklonili „Turnvereinu“, ker nese) ob enem Frelih odpove telovadnico in se pri Cvajerju na¬ jame 4. novembra novo sokoliše. Sokolski večeri prično se od sedaj naprej vsako saboto pri Slonu in se imenuje posebno zani¬ mivega ovega pod ravnateljstvom Tisnovitn. V adventu sta večerna shoda pri Slonu, ob enem se napravi v Čitalnici strelba na tarčo z udeležbo 50 sokolov, vsaki teden enkrat do prihodnje velike noči. 9. decembra končana je brezvspešna pravda se staro Presso. Leto 1869. Sedma doba. 2. januarja je letni občni zbor, na katerem se je konstatiralo, da se je sokol mnogo zabaval, ter pripomogel do zavesti naroda, a telovadil je malo; celo učitelj Mandič odstopi od svojega posla prepustivsi ga Coloretu, kteri je razun društva blizo 80 učencev iz Gimnazije in Realke telovadbe učil. — Premoženje in zastavo starega sokola „očeta“ in njegove dolgove pridobi si društvo po dobrih pogojih. Voljeni so v novi odbor: Debevec, Grasselli, Dr. Bleiweis K., Drakslar, Jentl B., Kreč, Murnik, Ravnikar in Tisen. Po končanem zboru je pod vodstvom Horakovim večerna zabava pri Slonu. 14. januarja nastopita Mandiča oče in sin brezplačno službo učiteljstva. Jentl B. in Kreč odstopita iz odbora. 9. februarja je velika inaškerada; od l.marcija naprej zopet sabotni večerni shodi pri Slonu, katerih najzanimiviji je 3. aprila pod ravnateljstvom Hiršenfelderja, Kajzela in Nolija sč 14 šte¬ vilki programa in z loterijo v donesku 35 fl. Vodnikovem spominku namenjenim; pel je takrat v prvo javno naš rojak Meden in je z milim in krepkim svojim glasom vse očaral. Občinstva je zbra¬ nega nad 300. 20. februarja je prihod presvitlega cesarja in slov. društva sklenejo mu čestitati. Nad 100 sokolov se snide zvečer na ko¬ lodvoru, in naredč veliko vrsto z bakljami, ter pozdravijo vla¬ darja sč živioklici, s petjem „Naprej“ in s trobenjem. — 17 — A presvitli cesar ni samo prišel pozdraviti prezveste mu Slovence, pomilostil je tudi v zaporu zdihujoče Ježičane. Hva¬ ležni slava in živioklici mu donč navdušeno iz tisučerih grl, ko njegov vozovlak davno že zgine v nočni tmini. Sokol v mesto gredč je spremljen više od 5000 ljudi in isto noč še gre deputa- cija izmed družbenikov (20 Sokolov) v Ježico naznaniti veselo dogodbo zapuščenim materam, ženam in sestram. Vroče molitve do Boga za visokodušno milost vskipele so iz hvaležnega srca. 1. maja zbere se skupšina telovadcev v Trstu, da bi osno¬ vala sokola, a odbito jim je bilo. 8. je izvanredni občni zbor (30 nazočih) v novi telovadnici ter volijo se v dopolnjenje odbora Kadilnik, Vrtnik in Drenik, po končanem občnem zboru je večerna zabava pri Slonu in po zabavi izlet 60 sokolov na tabor Pivški z jako sijajnem sprejemom. Vrle Pivčanke podarijo krasen venec zastavi. Ta dan je menda prvikrat zbralo se tako mnogih pevskih društev na Kalskem gradu pri gostoljubnemu našemu pesniku in pevcu Miroslavu (kjer je bil tabor), ter stopilo v veliko kolo, in prepe¬ valo iz več ko 120 grl prelepe slovenske pesmi. V resnici ča¬ robni prizor! 14. maja je sokol od vlade povabljen, da izrazi svoje mnenje o uredbi telovadskih šol, kar se v obširnem spisu zgotovi. ]7. je izgred na Vižmarski tabor, kterega se udeleži nad 30.000 Slovencev. Imenoval bi ta izgred izselitev vse Ljubljane tje do zelenih posavskih livad pod šmarno goro; tako sijajno je vedel Slovenec praznovati prvi očitni izraz svojih pokrajin za večne pravice naroda. Iz vsih krajev je pridrlo ljudstva praznično okinčanega, zbiralo se okolo Sokola in se srcom od veselja vskipečim kora¬ kalo na Gorensko. Od društva domorodnih deklet dobi Sokol krasen bogato okinčan trak z upletenimi besedami „Tacenske Slovenke v spomin Vižmarskega tabora". S tako častno obdar¬ jeno zastavo je mladi Sokol ponosna straža za uzdržanje dobrega reda. Vse druge nazoče zastave raznih narodnih društev okin- čajo ljubljanske domoljubke z venci in s trakovi, in nad 50 tacih znamenj krepkega narodovega napredka stoji kot ščit govornikom namenjenemu odru. Ni treba popisovati, da domohod je kljub slabemu vremenu ravno tako sijajen dokaz, da narod bo od sedej naprej zvesteje čuval nad svojim blagrom. — Posamni Sokoli so obiskali tabore v Bricu, v Sevnici in v Ormužu. — Namenjen izgred v Dovsko prepove se 10. junija vsled Janjške dogodbe kot javni varnosti nevaren. To se pravi 2 po domače, predober vtisek Vižmarskega tabora mora se izbrisati. — Ker je „Turnverein“ kljubu razdraženosti slov. naroda do njega napravil izlet na Janjče in v Vevče, da bi mn bile ljublj. frajlice zastavni trak nataknile, kjer je potem istega dne velik pretep nastal, kmetski sin Rode usmrten bil in se je žrtva nesla v slavnem sprevodu v mesto; — ker se tukaj neoroženi ljudje napadajo sč sablami, taborske svetinje iztrgajo od urnih verižic, Sokol pa pri vsem tem popolnoma pasiven ostane in bi celo pripraven ter naj bolj zmožen bil, ustreči željam posestnikov Vevške fabrike ter pomiriti ljudstvo; — zato se mu prepovč ta namenjeni in vsaki drugi izhod za to leto (v Iško vas, Trst, Loko, Šmarno goro). Zastonj so vse pritožbe in prošnje, veleznani svobodi moral je Sokol zopet žrtva biti. Mesto izgredov ni ostalo druzega nego kultivirati literaturo, sestavi se drugi oddelek „Nauka o telovadbi" in ta rokopis z o- stalimi iztisi prvega dela s kameni vred potem proda Matici. Tudi se društvo hvaležnega kaže za preprijazni sprejem tacenskih de¬ klet na Vižmarskem taboru in za podarjenje lepega traka na za¬ stavo, ter izroči meseca septembra Koširjevi Franj ici svojo skupno fotografijo (28. avgusta 123 Sokolov) v dragocenem okviru, da jo hrani v svoji hiši na blagi spomin celi okolici. 16. julija naznani se nova prepoved zoper izhode zarad ,,ekscesa v Igu (Iški fantje hočejo svojo zastavo prenašati po vasi, kar jim Zandarji zabranijo). Sledi še odbita pritožba do vlade in do ministerstva, ktera se izrazita popolnoma enih misli z ljublj. županstvom. 18. t. m. pošlje se venec na spominek pražkega prvega sta¬ rosta F i g n e r j a. 19. osnuje se poddružnica Sokola v Postojni. 11. avgusta nova prepoved zoper izgred v Cirknico. 23. oktobra je zabava s plesom (brez občnega telovadja) za obletnico. 23. novembra se prične streljanje na tarčo. Pričenjajo se tudi zabavni večeri in sicer po različnih gostilnah. 25. novembra je pogovor pri Virantu zarad mestne požarne straže. 10. decembra je zabavni večer v Čitalnici z berilom dobro¬ dejno olje". 26. je redni občni zbor 40 udov in izvolijo v odbor: 1. Debevca, 2. Grassellija, 3. Dr. Razlaga, 4. Drakslarja, 5. Tisena, 6. Vrtnika, 7. Drenika, 8. Dr. Bleiweisa K. in 9. Ravnikarja, po odpovedbi 3. 4. in 6. Nollija, Koblerja in Murnika. — Udeležba — 19 — pri osnovajoči se požarni straži se brez ugovora odpovč. — Sicer je poudarjati, da pri tolikih sitnostih in zaprekah strani vlade društvo ni moglo v telovadbi, pravemu svojemu namenu, nikakor- šnega uspeha imeti, če ravno so se sredstva za to iskala pre- marljivo. — Leto 1870, Osma doba. 15. januarja je večerna zabava pod vodstvom Drakslarja v Čitalnici, tej imajo slediti še drugi večeri v ravno tej gostilni, da se navdušenje vsled neslanega preganjanja upešano nekoliko vzbudi. Nadaljuje se pogodba zarad prevzetih muzikalij izpušene ljublj. godbe, ter se skuša interesentom zadostiti. Sokol je imel za to, da je* vse godbino mnenje rešil pogube, in da je ubogim brez zaslužka tavajočim godcem z denarjem pripomogel, da niso gladu poginili, slabo hvalo in očitanje samovlastnega čina. Slednjič se je vendar-le srečno vse pobotalo ter Sokolu dalo nekoliko dobička s pomnoženjem inventura. Velika maškerada pustnega vtoreka 1. marcija praznuje se tudi to leto s prav dobrim vspehom. 28. marcija se v odborovi seji enoglasno izreče zaupnica prevzvišenemu biskopu Strossmajerju, svojemu častnemu udu, za slavno, obče pripoznano vedenje na Rimskemu zboru. Nameravana skupna beseda v gledališču na velikonočni po¬ nedeljek splava po vodi deloma zarad odvažnega vprašanja, bo li čitalnica se Sokolom ali naopako jo napravil, deloma pa zarad mnogih nepriličnosti pri sestavi programa. — Po došlih Arabljanih ravno v tem času napravljene telovadske predstave bile so zraven tega neugodni slučaj (premnogo tacih umetnih slučajev bi vedel navesti) in ugodni uzrok, da sokol to leto ni stopil na oder. Dobro da se mnogo učimo in nič ne zabimo! 30. aprila je zadni večerni shod te zime. 1. maja osnuje se poddružnica Sokola v Planini. Ni jezi več premočne, da bi zavirala korak za korakom napredek naše reči. 15. maja je izlet v Dolsko, kamor je bil namenjen lanski prvi izlet, in je vse skozi dovršen po preprijaznem sprejetji kmetskih narodnjakov (čista pšenica brez luljke), in po mnogošte¬ vilnem prihodu Ljubljančanov v Dolsko, kjer je popoldanska ve¬ selica z godbo, s petjem in s plesom učinila predober utisek. 26. maja izročč slovenske domorodkinje zastavi postonjske poddružnice lep trak in je tamo v ta namen velika beseda s plesom. 2 * - 20 — Sesanski tabor pozdravi Sokol pismeno. 12. junija gre društvo (70 udov) na Oirkniški tabor in šteje s poddružnicam skupej 150. Sijajno sprejet se raduje izvrstno in se odlikuje izmed 500 Ljubljančanov, ki so s posebnim vlakom prispeli v krasni okraj in navdušeno s tamošnim prebivalstvom tirjali narodne pravice. 24. junija je zopet izlet popoldne v znamenite Vevče z lastno uniformirano godbo. Mnogo živahne radosti je imel Sokol na vsem potu, n. p. v Stefanovi vasi po nagovoru krasotice seljanke, posebno je pri povratu na Studencu svečano sprejet in tudi spremlja¬ joča in dohajajoča množica je zadovoljna z okusno uravnano zabavo. 29. junija ima biti tabor v Vipavi. Sokol se udeleži te sve¬ čanosti v številu 50 (vsi z novimi slamniki na glavi) pobrati se z ravno osnovano tamošno poddružnico, dobi krasni trak na za¬ stavo z navadno slovesnostjo, raduje se izvrstno posebno na večer pri besedi in pri plesu; toda tabor se zarad slabega vremena pre¬ loži na prihodnji mesec. Sokol hoče udeležiti se tabora v Smarji na Štajerskem. Pri¬ četa prusko-francoska vojna ga nemilo ustavi. 28. julija spremi Sokol svojega umrlega brata Pavla Schwarza na pokopaiiše ter mu poje žalostinke. 30. na taboru v koroški Bistrici je zastopan Sokol po svojem udu Černy-u. 15. avgusta spremila so 4 telovadna društva, vsako sč svojo zastavo, prerano umrlega slovenskega vodnika, ljubljenca svojega nkroda, Dr. Lovro Tomana. Sokol pomnožen po svojih poddružni- cah daje sprevod z bakljami, in poveliča se svojim številom pre- žalostno svečanost. Ko oče Bleiweis na meji ljublj. mesta zadnikrat pozdravi priča tisočerih spoštovateljev ranjcega, „našega Tomana", se je tudi Sokolom urinila britka solza ločitve od slavnega brata. 12 sokolov spremi še dalje pogreb do rojstnega kraja Tomanovega, do Kamne gorice in znami svojo srčno tugo in udanost s tem, da položi venec na prezgodno gomilo. Hudi udarec narodu in nar žalostneja dogodba v zgodovini Sokolovi! 4. septembra napravi se izgred za vajo okoli Rožnika v Šiško. Zdravilo za uspešneje telovadje hoče se najti v razpisu službe izvedenega učitelja z dobro plačo. Se stori. Na korist postonjskim pogorelcem napravi se zabavni večer pod ravnateljstvom marljivega brata Drenika z godbo in z lepim petjem čit. pevskega zbora v novi Tavčarjevi gostilnici, pri obil¬ nem udeleženji ljublj. gospode. Cisti znesek (100 gld.) priča je dobremu uspehu te veselice. — 21 — 4. dan novembra zbere zopet žalostna pregosta dolžnost sokola, da spremi svojega umrlega brata Janeza Cvajerja na zadnji poti. Napravi se še en zabaven večer 3. decembra v spomin Pre¬ šernovega godu, in čestita primerno in vredno mojstru slovenskih pevcev. Izmed 6 kompetentov za učiteljstvo spozna se naj sposob- nejega dež. uradnika Kareisa v Pragi, a sprejme se češkega te¬ lovadnega mojstra in znanega pisatelja J. Z. Vesely-a in se mu plače nakloni 600 gld. na leto. 29. decembra je redni občni zbor pri katerem so voljeni v novi odbor: Grasselli (ne prevzame), Murnik, Ravnikar, Dr. Blei- weis K., Cerny, Nolli S., Kajzel P., Drenik in Tisen. — Sokoli se razdele v častne, podpiralne in delalne ude. — Hoče se napra¬ viti na pokopališču mesto prejšnjega lesenega, stalen kamnen spo¬ minek. Uže gori je bilo omenjeno, da je bila namreč ves čas sokolovega obstoja preblaga navada, spominjati se na vernih duš dan umrlih bratov s postavljenjem velike lesene razsvetljene pi¬ ramide in okoli nje peti žalostinke. Na spominčku so sedaj na¬ pisana sledeča imena: Bartol Jakob, Smole Miha, Globočnik Ivan, Križaj Slavoljub, Garcaroli Avgust, Žeravec Franjo, Čajke Josip, Kendlar Rajko, Bleiweis Josip, Germek Henrik, Schwarz Pavel, Toman Lovro, in sledi še Cvajer Janez, s pristavkom: Domača zemlja naj vam lahka bode. — Hvale vredno je tedaj spoznano, namestiti kamnen spominek, in se ga postavi o svojem času, samo da ne uzroči prevelikih denarnih žrtev. Sledi potem vrsta predlogov za utemeljenje novega vspešne- jega društvenega življenja, na priliko: da bi se vsi Sokoli tikali, da bi se okolica privabila v Sokol in tacih več, kar se pa po dolgem razgovoru preloži v sklepanje prihodnjega občnega zbora. Leto 1871. Deveta doba. V resnici se je pričelo koj živahneje delovanje. Učitelj se predstavi 5. januarja 1871. 1. v telovadnici, in pri večerni zabavi pri Tavčarji istega večera; telovadje se potem uredi, da vsaki ponedelek, četrtek in saboto telovadijo izurjeni udje (udeležuje se jih nad 30), vsaki vtorek in petek telovadijo negibni možje, ob nedeljah goji se s pomočjo podučitelja Kremžarja telovadje ro¬ kodelskih učencev (blizo 100), skrbi se da pridejo tudi dijaki - 22 - srednjih šol (nad 80) in pripravniki in zbudi se sploh nada, da po 71etnemu življenju Sokola nastopi veseleja doba resnega de¬ lovanja v pravi namen društva, da v zdravem telesu goji se zdrava duša. Poleg tega Sokolu privošči vsak, da se vsaj nekterekrat v radovanje, kakor je Slovencem na ljubo, zbira in da tudi za leto 1871 napravi veliko maškerado, ter z njo vredni konec stori pustnim veselicam. Splošno naj še omenim spomina vredne darovatelje in do¬ brotnike Sokola od prve dobe svojega začetka do danes, ti so: 1. Ljubljanska čitalnica, mnogokrat prepustivša brezplatno svoje prostore in svoje pevce; 2. Prvi načelnik Dr. E. H.Costa, ki je pri vsakej priliki izborno mnogo novcev poklonil v korist društva; d. Dr. J. Cvajer, ki je leta 1865 podaril rapirje in leta 1870 v svojem volilu za 3 leta brezplačno prepustil Sokolove prostore (vrednosti 550 gld.); 4. Levstek, ki je brezplačno v temeljih telovadno terminologijo sestavil; 5. Henrik Germek z volilom 100 gld.; 6. Peter Kozler, ki je poplačal ves dolg za mestno godbo blizo 200 gld. s pogojem, da nje premoženje pripada So¬ kolu, in 7. Volilo Dr. Lovro Tomana 1000 gld. v obligaciji z o- bresti v srebru. Naj bo tem in drugim sodelovateljem za blagor Sokola večna zahvala izrečena, in naj to zgodovino končaje vskliknem z besedami zadnjih tajnikovih poročil: Združene moči, neomahljiva izvršitev storjenih sklepov, lju¬ bezen do stvari naj premagajo vse ovire; držimo se strogo teh načel in lahkega srca smemo gledati v bodočnost. ,V« atelmvje ! V Ljubljani dnč 15. marcija 1871. 1. Odbor. 23 t- co oj JA -M GP >o os N o h 3 (M CD GO j— ©s e« e« S© - esaj os sjiiJ -M gS I sš=£> c« m N h 3 *d o <13 *'—3 O -*-» cC* •o’ •+-» m JZ O c« bJD a. ‘o 5 > 'o O OJ cC > >co p £h r C 5 oj bX) o G r a ce ► o Imenik A. Izvoljeni udje. Strossmayer Josip Jurij, pre- uzvišeni biskup dja- kovski. Černy Tomaž. Ipavic Gustav. Krešič Mijo. Kukuljevič Ivan. Suhaj Mirko. Trstenjak Davorin. Tyrš Miroslav. B. Redni udje. Alčsovec Jakob. Ambrožič Josip. Armič Makso. Arce Rajko. Berger Ferdo. Bleivveis Ivan. Bleiweis Karol. Boldhauser Ivan. Bolč Davorin. Bros Ivan. Costa Etbin Henrik. C vaj er Karol. Čepon Anton. Černč Jernej. Černe Peter. černy Ivan Lacko. Debevec Josip. Dolenec Franjo. Dolšajn Vinko. Draksler Pavel. Drenik Franjo. Fiala Ivan. Filapič Števo. Gabršek Ivan. Gily Peter. Gnezda Matevž. Golč Josip. Goljaš Ivan. Golob Davorin Grasseli Peter. Gril Anton. Giinter Jože. Hočevar Anton. Hočevar Leopold. Hren Franjo. Hudec Alexander. Iber Ivan. Jamšek Ivan. Janič Jakob. Jeločnik Anton. Jentl Anton. Jerančič Jakob. — 25 - 3 - 26 — Thomel Vekoslav. Tomec Jakob. Trdina Jakob. Treo Ludovik. Trpinec Fidelis. Trtnik Franjo. Turk Ugoje. Unteriadstaetter Henrik. Valenta Vojteb. Vesely J. Z. Vičič Ivan. Vidic Avgust. Vidic Franjo. Vilhar Ivan. Virk N. Volta Valentin. Vrhunec Anton. Vrtnik Avgust. Bazarič Anton. Čampa Janez. Devet Matej. Ditrih Anton. Domicelj Matej. Fajdiga Jože. Gorup Andrej. Gruden Janez. Inočente Francč. Inočente Jože. Krajgar Peter, mlaji. Krajgar Peter, starji. Križaj Anton. Vrtnik Ivan. Vučar Jože. Wagner Moric. Zalar Franjo. Zalar Josip. Zeschko Valentin. Zos Miroslav. Zupan Valentin. Zupanec Jernej. Zupanec Urban. Zupančič Franjo. Zupančič Jakob. Žagar Karol. Žanov Ivan. Žark Henrik. Žerjav Matija. Žitnik Jernej. podružnica. Križaj Francč. Lavrenčič Andrej. Lavrič France. Penko Matija. Petrič Matija. Premru Dragotin. Silvester Jože. Silvester Radoslav. Stegu Janez. Štengel Vatroslav. Šibenik Francč. Trglav Janez. Postonjska Planinska podružnica. Androjna Tone. Apej Lavoslav. Bjancani Dragotin. Blat Ivan. Blažon Jakob. Blažon Tone. — 27 Čenčur Ivan. Delhunja Ferko. Grbenec Ivan. Hočevar Gašper. Hren Franjo. Hutar Franjo. Jeršan Tone. Kadore Angelo. Koren Miroslav. Kovica Tone. Krasna Avgust, dr. Kraus Vojteh. Lavrič Franjo. Lavrič Tone. Lunaček Adolf. Martinak Franjo. Meglič Simon. Milavec Tone. Milavec Tone. Milavec Andrej. Milavec Andrej. Pavločič Davorin. Petkovšek Tone. Rozman Franjo. Trebar Jarnej. Tuječ Ivan. Turšič Franjo, Volante Vekoslav. Verli Leonard. Vidmar Andrej. Volk Josip. Završnik Matevž. Zdešar Matevž. Zupančič Josip. Žitnik Ivan. Ipavska podružnica.