Razgled po šolskem svetu. — UstanorlteT sloranske lige klerikalnih akademikor saujejo klerikalci. Ljubljauski škof dr. Jeglič je že dal noĄi ligi 100 E in syoj blagosloĄ. — Eksportna akademija na Reki. Madjarski listi poročajo, da namerava ogrska Ąlada ustanoviti iia Reki moderno eksportno akademijo ter jo združiti z že obstoječo trgoĄsko šolo. — Preiskara protl italijanskim vsenčiliškim dijakom usta^ljcna. Ustavljena je preiska^a zaradi zločinstva težke telesne poškodbe proti italijanskim dijakom, ki so bili okrivljeni, da so Ą avli Yseu6ilišča z reĄolĄerji streljali na nemške dijake. Dijaki pridejo pred okrajno sodišče zaradi prestopka lahke telesne poškodbe. — Noro profesorsko mesto t Draždanih. Na tebničui visoki šoli v Draždanih so ustanoĄili noĄo profesorako mesto za zrakoplo^stvo. Pri praktičnem izpitu iz tega predmeta bo jako ne^arno pasti, ker se zna zgoditi, da izgubi izprašanec ne samo leta, ampak tudi noge ali pa glavo. — Zaplranje nemadjarskih šoL BSlowensky Tjždennik" poroča, da je bilo v Biharski veliki županiji, kjer prebi^ajo Romuni — razpuščenih 49 občinskib šol, žeš, da 80 nezadostno opremljene. Na tisoče romunskih otrok je sedaj brez šol, ker držaĄa nima denarja, da bi napravila konec temu sramotnemu stanju. Eultura! — Madjarizacija na Hrraškem. Eako postopa Bprva hr^aška Yladau bana Eaucha, naj kažejo tale dejstĄa: Pra^kar umiroĄljeni ra^natelj ogrskih držaĄnih železnic je pod Eaucbovo vlado na Hrvaškem ustanovil za otroke hr^aških železničarjeĄ 11 madjarskih železničarskih šol in je pripravil tla za ustanovitev še 8 novih takih šol. Tako so dobili Hr^ati pod BnarodDo" Eaucho^o vlado okolo 50 no^ih madjarskih šol. Dočim jih je bilo za Ehueno^ih časoĄ kom?j kakih 43 in se za es narodne vlade pod Pejaceviehem ni ustanoĄila nobena, imajo zdaj na Hr^aškem že 83 madjarskih šol in bo kmalu nastalo še deset no^ih. — Ljudska šola t IndiJI. Po statistiki, predloženi londonskemu parlamentu, je razvideti, da zna od 1000 IndijanceĄ čitati le 98, od 1000 Indijank pa le 9. Ni čuda, ako pomislimo, da porabi angleška Ąlada za Ąsako dete, dokler traja pouk, poldrugi penny, t. j. približno 15 ĄinarjeĄ. — Za nemški nSehulTereln" je plačal predsednik a^strijske gosposke zbornice knez Egon Filrstenberg 12.000 E; to namreč na znani BoseggerjeĄ poziv, naj se Ąplača dĄa milijona za Schukereia v deležih po 2000 E. — Naselbinsko delo ^Siidinarke", Iz poročila dr. Zumtobla na občnem zboru nStidmarke" v Gradcu posnemamo o naseljevalnera delu ^Sttdmarke11 sledeče: V pretefienem letu (1908) se je nakupilo 140 oraloĄ. Celotno poseduje ^Sudmarka11 sedaj 800 oralov (prej slo^enske zemlje). Preteklo leto se je naselilo 6 rodo^in s 36 otroki. Vsega skupaj je naselila S. dosedaj 28 rodovin s 170 otroki. V St. IIju poseduje društ^o 600 oraloĄ, na katerib je naseljenih 22 rodovin s 136 otroki, in y Marnberku 200 oralov, na katerih živi 6 rodo^in s 34 otroki. Za naselje^anje je izdalo društĄo do 1909. leta 207 tisoč kron, t. j. četrtino Ąseh dohodkov društval Št. Ilj in Marnberk sta [na Štajerskem. — Poljske zahtere na Tsenčlllšču t ČrnoTicah. Iz Oerno^ic poročajo: Tukajšnji poljski vseužiliški dijaki so imeli na vseučilišču shod. Na shodu je bila sprejeta resolucija, y kateri se zahteva, da se uvedejo na vseučilišču predavanja Ą poljskem jeziku. Zahteva je opravičena zaradi tega, ker so Malorusi in Bomunci za syoj jezik dobili že stolice. — Shod nkrajinsklhTsenčlliščnikoT. Ukrajinski vseufiiliščniki prirede 11. julija Ą Levovu shod, ki se ga udeleže odposlanci iz Avstrije ia Eusije. Na shodu se bo razpraĄIjalo o ustanovitvi ukrajinskega vreučilišča Ą LeĄ0Ąu. Shoda se udeleži 15 dijaških društeĄ. — Novo Tseučllišče t Švicl. Na temelju sklepa Ąelikega švicarskega sĄeta 86 izpremeni akademija \ Neuenburgu Ą vseučilišče, tako da bo razmerno mala Švica imela odslej sedem vseužilišč. — Jfo^o Tsenčlllšče na Kuskem. Ruska duma je sprejela zakonski načrt glede ustanovitve vseučilišča v Saratovu. — Eatoliško Tsenčllišče t Solnogradu se po sklepu sboda tirolskih klerikalceĄ y Inomostu dne 23. maja ustano^i tekom štirih let.