KIATOIslISX.	lalSx,
. Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr., za četert leta 1 gl. 20 kr.
"	........r., za 4 leta90 kr.,ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica-dan popi ej.
? tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 23. listopada 1894.
List 47.
Govor o dj]amaotni sv. maši
v. 6. g. Jožefa Sovdata, župnika v pok., 28. okt.
1894., v Vertovinu, podružnici Kamniški.
(Konec.)
c) Glejmo duhovna še v darovanju sv. maše. — Vsak dan darujemo na oltarju Bogu najsvetejšo daritev novega zakona, ter molimo Boga vsegamogo-čnega v imenu vseh vernih, se mu zahvalimo za prejete dobrote, Prosimo ga za naprej dobrot in odpuščanja grehov. — Duhoven je na altarju srednik med Bogom in človekom, daruje molitev vernih Bogu in ta molitev, v terdnem zaupanji opravljena, oblake predere, in mi smemo pričakovati, da Bog usliši naše prošnje, ako so nam v zveličanje. Posebno prosimo v mašnih molitvah Boga, da vam vernikom podeli milost, da zamorete svoje grehe obžalovati, se jih skesati, spovedati se jih in se poboljšati. Mašnik daruje, da vas Jezus varuje, in vas slednjič zveliča. — Tudi molimo mašniki pri daritvi sv. maše za umerle brate, da se jih Vsegamogočni usmili, jih sprejme v srečno večnost, v družbo angeljev in svetnikov, pred Svoje božje obličje na vse veke. Vse to nas očitno prepriča, kako častitljiv in za človeštvo potreben je duhovski stan.
Res, iz rečenega jasno sije Častitljivost in korist duhovskega stanu. — Ker pa mi danes, predragi v Kristusu, praznujemo slovesnost duhovna, ki je preživel 60 let v tem častitljivem in tako potrebnem stanu in veliko dobrega za človeštvo storil, glejmo še, kaj z današnjo slovesnostjo praznujemo.
II. O današnjem dnevu kličem radosto s psal-mistom: „To je dan, katerega je Gospod naredil; radujmo in veselimo se v njem!" Slavnemu sveto-letnemu dnevu je pristojna tudi slovesna beseda, in v srečo si štejem, da k povzdignjenju tega častnega dneva spregovoriti morem besedo časti, veselja in zahvale. Danes tedaj praznujemo: a) dan časti, b) dan veselja in c) dan zahvale.
a) Danes slavimo dan časti. — Velika čast je, ako duhoven praznuje svojo novo mašo; ker to je dokaz, da je doveršil vse svoje študije in učenje z dobrim
vspehom in se vedel v nravnosti zapovedim primerno; radi tega so mu podelili zakrament mašnikovega posvečevanja in mu tako dopustili v svetišče Božje. — Večja čast je, ako v službi Božji osiveli duhoven slavi 50. leto svojega mašništva, ker se je krepko bojeval zoper skušnjave sveta, si pridobil mnogo skušenj v svojem svetem poklicu, vpešno delal za dušni blagor toliko ljudi, si je torej pridobil neumer-ljivih zaslug pri Bogu. — In tako čast vžili so pričujoči mnogozasluženi prečastni gospod župnik pred 10. leti, v župniji Kamnje. — A predragi v Kristusu, nad vse to velika, najbolj redka čast je, ako doživi duhoven 00. leto svojega mašništva, ker neskončno pravični in usmiljeni Bog mu je podaljšal leta življenja, da mu že tu nekoliko plačuje njegove neminljive zasluge, neutrudljivo delo v dolgi versti let dušnega pastirovanja. In taki časti polen dar, glejte predragi v Kristusu, obhaja danes tukaj pričujoči velečastni gospod, vpokojeni župnik kamenjske župnije. Po pravici tedaj današnji dan imenujemo dan časti. Naš preč. gospod slavilec so osiveli v službi božji. Delovali so v raznih krajih kot duhovni pomočnik, in slednje kot župnik v Kamnjah dolgo versto let. Po natančnem izpolnovanju stanovskih dolžnosti; po pobožnem, brezmadežnem, modrem in mirnem delovanju, po svoji učenosti pridobili so si ne samo serca in spoštovanje vseh svojih župljanov, ampak tudi vseh svojih sobratov in druzih izobraženih ljudi. In čeravno vpokojeni, vendar so še vedno radi delali v vinogradu Gospodovem, posebno v kamenjski župniji, ktero so tako ljubili, da hočejo svoje zadnje dni preživeti med drugimi župljani, pri vas, v občini Vertovinski. — Tako vzgledno pastirovanje je v resnici vse časti vredno. Da moramo častiti one, kteri so časti vredni, nas opominja sv. Pavel v pismu do Rimljanov, ko pravi: „Čast, komur čast!" (Rim. 13, 7.) In na drugem mestu piše isti apostelj: „Dragi bratje! častite duhovne, kteri med vami delajo, kteri vas kažejo kot kristjane in k dobremu opominjajo!" (I. Tesal. 2. 15.)
b) Današnji dan pa ni samo dan časti, ampak tudi dan veselja. — Dan veselja je danes za njih samega in za vse častite gospode, ki imajo srečo se
vdeležiti te slovesnosti svojega ljubljenega sobrata. odkritoserčnega prijatelja. in dan veselja za vse druge tukaj navzoče. — Dan veselja je danes žup-Ijanorn cele župnije Kamnje, v kteri so preč. gospod dernantnomašnik kot duhovni oče mnoga leta pasti-rovali in ktera je tukaj gotovo v večini zastopana, da se veseli redke slovesnosti svojega nekdanjega duhovnega očeta. — Dan veselja je danes posebno enemu delu župnije kamenjske, vam vernim občine Vertovinske. da vam častiti slavilec skažejo čast. da hočejo v sredi med vami praznovati dijamantno sveto mašo. In to veselje ste vi tudi očitno razodeli s tem. da ste darovali mnogo truda in bolečih žuljev ter hiteli sozidati si prostorno in res veličastno novo cerkev, ter za morejo v njej pervi shod obhajati vaš preč. gospod s svojo dijamantno sv. mašo; ni li vam to veselje, čast in hvala V — Slednjič je pa danes dan veselja pred vsemi za vas. preč. gospod jubilant! Koliko veselje mora vam navdajati serce. ako se v duhu ozrete nazaj v liOletno duhovno življenje in vidite vse dobro, kar ste v svojem častitem stanu delali in storili v tem dolgem času. Da. rajsko veselje vam mora polniti blago serce, ako si danes govorite: „».o let sem delal neumorno v vinogradu Gospodovem za čast Božjo in dušni blagor ljudem; na tisoče sem jih sprej»'l v sv. Cerkev in kerstil; na tisoče podučeval v verskih resnicah; na tisoče sem jih spravil z Bogom v zakramentu sv pokore; tisoče in tisoče sem živil z angeljskim kruhom; več sto parov sem blagovil v zakon: na tisoče bolnim stal sem pri postelji, jim delil sv. popotnico; na tisoč in tisočkrat daroval sem daritev presv. maše v čast Božjo, v svoj in svojih dušni blagor!" — Res, kaj more biti veselej-šega in tolažljivejega. kot svčst si biti zvestega dol-goletnetnega spolnovanja dolžnosti v vinogradu Gospodovem. — A v službi božji osiveli dušni pastir se veseli ne samo glede preteklosti, ampak tudi glede prihodnosti, ker sv. pismo obeta zasluženemu in vrednemu duhovnu krono življenja, ktero mu bode podal Zveličnr o prihodu v večnost. <1. Pet. 5, 4.) — In na drugem mestu pravi sv. pismo: „Kteri poduču-jejo druge v bogoljubnosti. se bodo svetili, kakor zvezde na nebu." (Daniel 12. 3.) —
ci Današnji dan je slednjič dan zahvale. — Sv. apostelj Pavel pravi: „Zahvaljujte Boga v vseh rečeh; ker to je božja volja v Jezusu Kristusu za vas vse!" (I. Tes. 5. 18.) Ker je pa visoka starost velik dar božji, smo za njo Bogu dolžni veliko hvalo. Le malo ljudi dočaka visoko starost. Mnogo otrok pomerje, predno se začno razcvitati. Mladeniči, dekleta morajo se večkrat nepričakovano preseliti v večnost. — Možje terdnega zdravja in verlih moči oblede neprevidcma pred očmi obupajoče žene in nedoraslih otrok. — Pomislite le sami. preč. gospod, kje so tisti, s katerimi ste preživeli pomlad svojega življenja? Kje so vaši sošolci, s kterimi ste imeli marsiktere vesele dni ? Kje tisti, ki so bili z vami vred duhovni posvečeni? Z malo izjemami so vsi že v hladni zemlji, kam-.r se mi prej ali slej preselimo. — Vas je Gospod do sedaj zdrave ohranil, hotel je, da praznujte danes dijamantno sv. mašo. Prav je tedaj. da. dolžnost je. da darujete danes najvišjemu Gospodu, najsvetejšo daritev zahvale za dolga leta življenja in za posebno milost vašega r.oletnega mašništva. Pa tudi vsi mi pričujoži hočemo danes Boga zahvaliti za veliko milost, ki jo je podelil častitljivemu demantnomašniku.
tudi prositi hočemo Očeta nebeškega, da nam ohrani preč. gospoda še dolgo v zdravju in zadovoljnosti.
Prečastiti gospod jubilant! Bogu posvečeni starček! Že ste v duhovski obleki pripravljeni, Najvišjemu pokloniti daritev zahvale za dolga leta življenja in za posebno milost 60letnega mašništva. Ko bodete danes najsvetejšo daritev opravljali, ne pozabite prositi Vsegamogočnega za vse včrne, ki se danes mnogoštevilno radujejo vašega častnega dneva; ne pozabite prositi Najsvetejšega tudi za vse svoje mlajše sobrate. da nas vedno razsvetljuje in poživlja v našem sv. poklicu, da nam deli darove modrosti, kreposti in zdravja, ter zamoremo vedno izverševati svoje, marsi-kterikrat težavne dolžnosti v čast Božjo in v svoj in svojih bližnjih dušam blagor; prosite za nas, da moremo vedno prenašati vse težave in neprijetnosti svojega stanu s kerščansko poterpežljivostjo, mirno in vdani v voljo Božjo; prosite slednjič za nas, da pridemo svoj čas vsi mi, kerščanski duhovni pastirji s svojimi kerščanskimi čedami v kraljestvo večnega veli-častva. kjer bomo neskončno dobrotljivega in vsegamogočnega Boga z vsemi angelji, svetniki in izvoljenimi hvalili in častili od vekomaj do vekomaj. — In kadar bo slednjič prijazno solnčice življenja vsem tukaj mirno zatonilo, da se onkraj groba toliko svit-lejše zopet prikaže, in kadar bote odložili breme života in vam bodo omahnile utrujene roke: takrat naj solze hvaležnosti rosijo na Vašo gomilo in grobni spominek, naj Vam kinčajo najtolažljivejše besede: „Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo! Odslej, reče Duh, naj počijejo od svojega truda; zakaj njih dela gredo za njimi!" — Amen.
Kamnje, 26. vinotoka 1894. J. Strancar,
kaplan.
Duše ne vidimo.
Dobrotljivi Stvarnik je človeka nezmerno po-vikšal, stvaril ga je po svoji podobi. O kaj ima to v sebi: po Svoji, po božji podobi! Duša zveličanih, svetnikov pa je še brez mere više povzdignjena v spoznanji večnega Boga, v vživanji veselja, v vednosti, v znanji. Kako globoko seže n. pr. znanje zveličanih svetih, da slišijo, vidijo, vedo, kdo jih časti, kdo se jim priporoča v priprošnje pri Bogu.
Kdo bi pač mogel verjeti, da bi kak človek sam sebe v nič deval, svojo visokost, svojo dušo in njene zmožn^šti zameta val? Kako visoko zamore človek že na zemlji zvišati, oplemeniti, razširiti svoje dušne zmožnosti, n. pr. že v časnih lasnostih z novimi iznajdbami, v vedah; še vse bolj pa v duhovnih lepotah, čednostih, blagih čutih! Kdo bi pač mogel verjeti, pravi slavni Don-Bosko v knjižici „Dei fon-damenti della fede cattolica ad uso delle scuole di Religione". ki je ravnokar prišla na svitlo v Torinu, da bo kdaj kak človek zametaval svojo visokost, da bi tajil svojo prednost in se poniževal do živali, češ, da je v človeku le organska snov, ter človeška duša kakor živalsko življenje. In taki nespametneži se hočejo še modrijane imenovati! Bosko pripoveduje in piše to-le: Terdijo še veliko večje brezglavnosti in govore o človeku kot o stroju, ali o človeku kot o živali ali rastlini. Da pa moremo osramotiti take „modrijane", zadostuje navadno pri-prost, zdrav razum. Naslednji zgled nam to kaže.
Mlad človek je bil zapravil svoje premoženje z razuzdanim življenjem. Ker si ni znal drugač pomagati, šel je v svojo rojstveno vas in je tam postal učitelj. V brezverskih druščinah, v katere je zahajal, je zgubil vero, in ljudje so kmalo opazili, da se po vnanjem še kaže kot kristijana, v sercu pa da je brezverec. Pri ondotnem dobrem, vernem ljudstvu je radi tega zgubil še tisto spoštovanje, kar ga je imel. Neki dan je bil povabljen k pojedini. Ob koncu obeda, ko ga je že imel v glavi, napolni kupico in reče: „Pogumno tovariši! Pijmo, jejmo; saj živimo le nekaj časa. Ko to mine, potem pa je konec vsega veselja, konec pojedin, vsega je konec, vse je končano!" — „Res, telesa ne bo več.u odgovori hišni gospodar, „pa kje bo duša vaša?" — «Moja duša! Kaj pa je to? Nisem je še videl. Tudi vi gotovo še niste videli svojih duš!" .. . Zelo se je pohujševala mala družba nad tam govorjenjem, ker kaj takega še niso nikdar slišali. Gospodar nekoliko premišljuje in potem pravi: „Gospod! jaz nisem nadarjen in ne učen. kot ste vi; vem pa, da ni potreba videti kake stvari, da se človek prepriča o njeni resničnosti. So stvari na svetu, ki jih še nihče ni videl, in tudi vi verjamete, da so take stvari. Kaj je n. pr. v tej-le steklenici?" pravi gospodar in poda učitelju steklenico iz belega stekla in dobro zamašeno. — Učitelj jo vzame, obrača jo proti oknu, gleda jo. suče sem ter tje in nazadnje reče: „Nekoliko kapljic vina. druzega ni notri, druzega se ne vidi." — „Recite raji, da druzega niste videli, ne pa. da druzega ni notri, ker pokazal vam bom, da je steklenica polna neke stvari, ki je vi ne vidite," odgovori gospodar, odmaši steklenico, oberne jo in popolnoma potopi v posodo polno vode. Nato pokaže učitelju mehurčke, ki so se prikazali v vodi na poveršju. in ga vpraša: „Kaj pa je to? Kdo je provzročil te mehurčke?" — „Zrak je to, ki uhaja," odgovori učitelj. „Torej zrak! Zrak je bil v steklenici. Popolnoma po pravici sem torej rekel, da je polna neke stvari, ki je ni še nihče videl, in vender tudi vi o njeni resničnosti ne dvomite. Tako tudi pri raztelesovanju ne vidimo ničesar v truplu. Zato pa ne smemo reči: Ne najdem duše v truplu, torej je res ni. Duša je duh. ki se kakor zrak ne vidi in zapusti truplo, ne da bi zapustila le najmanjši sled, da je bila v truplu."
Nič ni bilo mogoče učitelju odgovoriti na ta dokaz, ki je bil sicer priprost, a jasen in razumljiv vsakemu pametnemu človeku. Učitelj je osramoten molčal; ostal pa je brezverec.
Tacih češ - modrijanov se nahaja tu pa tam, ki bi radi, da bi ne bilo duše in torej ne sodbe za njih pregrehe in brez verstvo; toda sodba bo le še hujša za take, ker ne le, da so sami liberalci in pogani, temuč še druge pohujšujejo in nesrečne delajo. Poznal sem vinskega lahkoživca. ki je zavidoval domače v kerčmi. v ktero je zahajal, ko so zvečer pričo njega jeli rožni venec moliti, in je rekel: „O kako ste vi srečni, ki še morete moliti!" Tedaj brezverec popolnoma menda še ni bil, norčeval pa se je odveč iz duhovnov in s svetimi rečmi, ter živel tudi v obžalovanja vredni mesenosti. Srečen pa pri tem ni bil, kakor je sam rekel; to priča med drugim tudi, ker se je hotel o neki priliki po Iškarjotovo končati; bili so ga pa k sreči še obvarovali. Vender je imel milost, da je bil tudi na vse zadnje po kerščansko še previden. Če pa je dušo rešil, je le Bogu znano,
kajti še potem je nespoštljivo bersnil o duhovnu, ki ga je obiskoval, kakor je bil v življenji vajen. Bog mu bodi milostljiv. Vsem torej bodi svarilo, da s svetimi rečmi se ni norčevati.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. Prečastiti gospod knez in škof so preteklo soboto odrinili na Gornje-štajarsko in so v nedeljo in ponedeljek v Sekovem zveršili nektera škofovska opravila, ker so ondotni višji pastir na popotvanji v Sveti deželi! 10. t. m. so naš Prevzvi-šeni se odpeljali k škofovskim posvetovanjem na Dunaj.
Iz Ljubljane. (Quaestiones in concursu paro-chiali 3. 4, 5. Oct. 1894.).
E thelogia dogmatica: 1.) Probetur discrimen essentiale inter animam et corpus humanum. — 2.) Praemissa notione contritionis probetur eiusdem necessitas ad sacramentum poenitentiae.
Dr. Andreas Čebašek.
E theologia morali: 1.) Quid est tentatio et unde venit? Quae sunt principia notanda in doc-trina de tentatione? — 2.) Per quae peccata lae-ditur fama? Detractionis modi . .issimi uberius ex-ponantur. Quomodo animarum pastor famam sibi comparat et cui famae cunsulere debet?
Joannes Flis
E iure canonico: 1.) Breviter exponatur.quid sint. et an admitti possint. tolerantia dogmatica. chritiana et politica? — 2.) A quonam, et ubi in-stituendae sunt proclamations matrimonii iux'a leges ecolesiasticas et civiles. Joseph us Smrekar.
Ex exegesi. Fiat lingua vernacula a.) para-phrasis cum applicationibus practicis pericopae Ephes. <». 10-19, et b) homilia minor parabolae Math. Is, 23—31. Pericopae < onstituunto in lectionem et e-vangelium dom. XXI. post Pent.
Dr. Josephus Lesar.
E theologia pastorali? l.i Po kterih pravilih naj ravna, spovednik s povračljivimi grešniki? — 2.} Ktere dolžnosti ima župnik do svojega duhovnega pomočnika ? — 3 ) Ktere vnanjosti so potrebne k veljavnosti oporoke po deržavnem zakoniku. Kako-šine vsebine bodi oporoka duhovnega pastirja ?
Andrej Zamejic.
E catechesi? Učencem ljudskih šol naj se vprašaje razložč darovi svetega Duha.
Andrej Zamejic
Zaplana, duhovnija slovečega škofa svetnika sv. Urha (Ulrika, Udalrika» je dobila verlega farnega upravitelja č. g. Jožefa Seigerschmieda. kteri se hoče lotiti zidanja ondotne cerkve, kakor kažejo ver-stice, ktere razpošilja. Piše namreč: Prečastiti gospod!
Dnč 19., marca leta 1893., pogorela je tukajšna farna cerkev.
Vsled tega je postala nujna potreba, da se so-zida Vsegamogočnemu dostojno prebivališče. Ker pa obilnih stroškov niti cerkev sama. niti farmani (le 26 posestnikov) ne bodo mogli nositi, zato je podpisani župnijski vrad primoran poterkati na usmiljena serca bližnjikov. Opirajoč se na Vaše blago in usmiljeno serce ter uvažujoč plemeniti namen obrača se
*
podpisani tudi do Vas s terdnim prepričanjem, da boste s kakim doneskom pripomogli k zidanju cerkve — v slavo Božjo.
Župnijski vrad v Zaplani (z. p Verhnika). meseca novembra 1804.
Jožef Seigerschmied. žup. upravitelj.
K temu samo pristavljamo: Bog daj srečo in obilno pomoč!
S Kerke. (Sv. misijon.) Vajeni smo pri nas ob velikih shodih, da je cerkev polna, da se gnjetejo neštevilne množice romarjev, toda toliko ljudi in ne-pretergano ves teden — to je tudi za nas nekaj posebnega. Od 3. do 12. novembra so bili na Kerki misijpnarji, preč. gg. lazaristi iz Ljubljane: Nežmah, Ferjančič in Klančnik. Ker so pred leti že misijo-narili po sosednjih župnijah, poznali so jih domačini in sosedje, zato je privrelo ljudstva domačega in tujega, da se je vse terlo. In da si videl pobožne poslušalce pri govorih v cerkvi: glava pri glavi, oči vseh pa obernjene v govornika. Kar na obrazu si jim bral. da se jih beseda božja prijemlje ter jim meči serca. Še bolj se je pa to poznalo pri spoved-nicah in pri obhajilni mizi. Celi teden je spovedovalo od zgodnjega jutra do terde noči 10—12 gg. spovednikov. obhajancev pa je bilo do 3000! Hvala gg. misijonarjem za njih gorečnost. hvala gg. sosedom spovednikom za njih trud! Saj oboje ni bilo zastonj. To se je pokazalo v petek — dan sprave. Menda ga ni bilo suhega očesa, ko so glasno zaterdili g. župnik, da odpuščajo vsem, ki so jih kdaj raz-žalili. ko so stariši odpuščali svojim otrokom, mož ženi, žena možu ... In vse to vpričo Najsvetejšega! Zares pretresljiva je bila tista ura, neizbrisljiv spomin.
Ves čas do petka je bilo izverstno vreme, pa nikar ne mislite, da so ljudje zaradi lepega vremena hodili v cerkev. Nikakor ne, zakaj ravno v petek, ko je deževalo, bila je cerkev najbolj natlačena. Toda pri vsi gnječi ni bilo najmanjšega nereda. Še v nedeljo pri sklepni procesiji z misijonskim križem, ki so ga nosili in tudi svetili ob njem mladenči Marijine družbe na Kerki, ni bilo tistega običajnega prerivanja. ki je navadno o takih prilikah. V ponedeljek je bila sv. maša za umerle kerške župnije, ob 10 dopoldne so nas pa zapustili gg. misijonarji med slovesnim zvonenjem. Ko je pa utihnilo to zvonenje. joj. kako tiho je ostalo po župniji! Mir v sercih, mir z Bogom, mir med sosedi — povsodi vse tiho, kako dobrodejna je ta tihota, ki se je naselila pri nas po sv. misijonu. O, da bi pač nikoli ne skalil tega miru hudobni duh in njegovi pomagači, o da bi vedno ostala pri nas ta ljuba tihota. Ako se to uresniči, potem so dosegli naš g. župnik svoj namen, ki so ga imeli tedaj, ko so se odločili, da napravijo svojim župljanom sv. misijon. potem so jim obilno poplačane vse skerbi, ki so jih imeli s sv. misijonom.
Iz Jugoslavenske Bosne. Predragi rimo-kato-liški Slovenci, osobito spoštovani čitatelji ljube „Zg. Danice", sprejmite blagovoljno v bratovski ljubezni kratko poročilo o novi cerkvi sv. Jožefa v Prjedoru, v Bosni, kolikor se je dozidala.
Z velikimi trudi in težavami skerbelo, delalo in skupaj spravljalo se je za zelo potrebo, novo, dostojno hišo Božjo in rednika Kristusovega tukaj v novi kerščanski rimo-katoliški občini, ktera je nastala iz
ubozih kmetiških in rokooalskih naseljencev iz stare Avstrije, po jeziku in narodu večina Slovencev.
Vsaki, komur je znano, kaj se pravi zidati novo cerkev že tam, kjer je velika in mnogoštevilna ker-ščanska občina, in vsaj znantno število premožnih in srednje imovitih družin in oseb, bode lahko umevno, kolika težava zidati je cerkev, v še le nastajajoči rimo-katoliški občini med drugoverci; v koji občini so revni naseljenci v početku trudnega in mnogo pomanjkljivega gospodarstva, ki večinoma ne morejo več dati in storiti za cerkev, kakor nekoliko dela z rokami in vprežno živino.
V zaupanju v milost in previdnost Božjo, v pomoč Marije Device in sv. Jožefa, v darežljivost svojih bratov in sester po veri, Cerkvi in narodu, začeli smo letos v avgustu zidati novo cerkev, v večo slavo Božjo in češčenje sv. Ježefa visokosvete Device Marije.
Hvala Bogu! do vseh Svetih t. 1. sozidala se je hiša Božja do podkrova in tudi zvonik do verha cerkvenega krova.
Cerkev sv. Jožefa zidana je v lepem in okusnem romanskem zlogu častito in visoko, osobito prijetno, veličastno in prostorno je svetišče, prezbiterij, kjer bode bistveno Bog-človek Jezus Kristus v skrivnostnem zakramentu oltarja, kjer bodo izpostavljeni kipova Jezusa, Marije in sv. Jožefa — presv. Božje družine. Vsako stran vhoda v prezbiterij bode oltar, na desno lurdske Matere Božje, na levo pa sv. Antona Padovanskega.
Še je lepo in vgodno vreme za zidanje, toda zmanjkalo nam je stavbenih snovi in denarja. Les in opeko za cerkveni krov imamo, čez nekoliko dni se bo cerkev pokrila.
Prihodnje leto, ako bodo pripomočki, se bo napravil cerkvi obok, zvonik se dozidal in doveršil, cerkveni zidovil v notrinji in zvunaj ometali in ugladili.
Čez zimo treba je napraviti cerkveno - mizarske izdelke, osobito okvirje v okna in za stekla, vrata itd. Časti vredni menihi Trapisti v Marija - Zvezdi bi s pomočjo milodara napravili močno, lepo, častito in pravilno cerkveno mizarsko delo, koje bi po njihovi dobrotljivosti polovico ceneje došlo cerkvi, kakor drugod izdelano. Milodar 58 gld. po zbirki „Zgodnje Danice" se je obernil za to potrebno mizarsko delo in se izročil predstojništvu samostana Marije-Zvezde. Med tem milodarom je tudi onih 36 gld., koje je darovala verla kerščanska rimo - katoliška slovenska žena, za kojo so se in se še opravljajo iskrene molitve in spomini pri sv. maši, po njeni prošnji, željah in namenu; istotako opravlja se za vse dobrotnike in dobrotnice sv. Jožefa.
Hvala Bogu, za stavbo cerkve sv. Jožefa zaščitnika patrona svojega, ste verli rimo-katoliški Slovenci osobito pa vsega spoštovanja in časti vredna rimo-katoliška slovenska duhovščina z blagodušnimi mi-lodari svojimi veliko in obilno pripomogli, in to največ iz slavne biskopije ljubljanske!
Cerkev ženina bi. Device Marije in rednika Jezusovega je do polovice stroškov in cerkvene stavbe in oprave dodelana to leto, še polovico toliko stroškov, pa bode zunaj in znotraj vse izveršeno in vrejeno za presv. službo Božjo.
In ker ste nam v pravi ljubezni že toliko pomagali za to sveto delo. za to napravo Božjo rimo-
katoliško med razkoljnimi in mohamedci na zemlji jugoslavenski; prosimo ponižno, ne zapustite nas! pomagajte nam še, da to cerkveno stavbo povse do-gotovimo!
Med tem časom, ko mi neprestano prosimo in molndvamo za novo cerkev sv. Jožefa tukaj, ko ste v slavo Božjo in češčenje sv. Jožefa darovali, je tudi previdnost Božja vam podelila in sv. Jožef je pomagal in sprosil, da ste v Sloveniji mnogo začeli, pridobili in napredovali za razne naprave, zavode, družbe in vstanove kerščansko - katoliško - slovenske. Dali ste za velepotrebno cerkev sv. Jožefa tukaj, pa še več ste dobili za kerščansko-rimo-katoliško-narodno stvar pri vas. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam te nove cerkve bodejo Jezus, Marija in sv. Jožef še posebno obilni povračniki in plačniki za časno in večno!
Imamo zavidljivcev in nasprotnikov, očitnih in skrivnih; ne menimo se za-nje, ne dajmo se po njih prepričevati, ustavljati in odstranjevati; pomagajmo in delujmo za Božje in cerkveno, za vemo in narodno delo še za naprej.
Vsaki groš milodarov smo previdno, varčno in zvesto vporabili za novo cerkev sv. Jožefa; ako bi ne bili tako ravnali, bi nikakor ne mogli, s tako malim toliko dozidati hiše Božje. Druge župnije in občine rimokatoliške so stare, imajo več ljudstva in več stalnih dohodkov in premoženja; naša rimo-kat. naselniška občina in župnija je silno uboga, mala, začetna in cerkev nima nič stalnega dohodka niti premoženja! toraj je istinito ubožna in potrebna.
Jezus, Marija, Jožef! podpirajte nam stare dobrotnike zbujajte novih za cerkev Vašo med drugo-verci, ki je potrebna, kakor v misij onih daljnih delov zemeljskega kroga. In, ker se število Katolikov množi!
Rimo-katoliški župni ured v Prjedoru. 9. nov. 1894.
Dr. Anton Babic,	Br. Alphons Marija,
župnik.	cerkveni odbornik.
Kneipp in njegov poklic.
(Dalje.)
O jesenskih počitnicah je Kneipp z veliko znansko marljivostjo prebiral unkrat omenjeno vodo-zdravilsko knjigo. Doveršil je bil tečaj filozofije, kakor so takrat imenovali sedmo in osmo šolo, in vernil se bil v Dillingo. Tam se je čisto in popolno soznanil z vodo. Imel je železno voljo, ki nikakor ni odjenjala nobeni zaviri, in ker je bil preubožen, da bi se pečal z vodozdravilstvom po navadnem znanskem potu, si je naložil zdraviljenje, ki se sme imenovati neusmiljeno, trinoško. On, ki je bil kakor sušičen, jetičen, je sredi zime, pri mrazu 15 stopinj pod ničlo, puhnil v donovske valove in sicer tako, da je poprej prebil ledčno skorjo nad vodo. Ravno nasprotno temu, kar bi se od tod smelo pričakovati, so te kopeli pri njem imele prav dobre vspehe.
Čudno ... nekako ob tistem času je eden naših profesorjev ali quasi - profesorjev na filozofiji v Ljubljani počenjal podobne poskušnje z vodnim zdravilstvom sam na sebi; vsaj pravili so o njem, da se je pečal s tem do prederznosti, kopal se je pozimi v merzli vodi itd. Če je bil takrat že kaj bolan ali ne, in če je kaj o bavarskem Kneippu slišal ali ne, mi ni znano; to pa dobro pomnim, da kake leta
pozneje sem ga o neki priliki srečal v Terstu, ter me je prijazno nagovoril kot bivšega svojega slušatelja ; bil pa je videti bčl kakor snčg, skoro brez kervi in močno oslabljen. Nisem ga vprašal, če je prišel v Terst zdravit se, kaj - li ? Ne dolgo potem sem slišal, da je umeri. Misel je bila med občinstvom, da se je odveč prederzno pečal z vodo morebiti tudi ker je bil že prileten in ne prav močne narave. Bil je dobra duša; ljubil je slušatelje svoje in imel z njimi usmiljenje, kar je kazal kot namestnik v eni tvarini pri eksamenu. Bog mu daj večni mir! Ver-nimo se h Kneippu.
Študiral je ob tistem času Kneipp bogoslovje, prihajal je vedno bolj močan iz ledenih kopel in v malo mescih je bil tako ves spremenjen na bolje, da se sošolci niso mogli načuditi. Ni pa nikomur razodel svoje skrivnosti, kajti razbobnali bi ga bili za bedaka.
Voda tedaj je dobra, za kar je; ne hotel bi pa nikomur svetovati, da naj po zimi v vodo skače, razun ako bi mu Kneipp sam veleval. Tudi v moralnem oziru ne čislam tacih, ki vedno kakor žabe o poletnem času po vodi berlazgajo!
Iz Dillinge so Kneippa poslali v veliko semenišče v Monakovo, in tam je nadaljeval svoje ozdrav-ljevanje z vodo; toda skrivaj, in vterjeval se je vedno bolj. ter je bil poslednjič zdrav kakor ribe v bavarski Donovi.
Stopil je pa sedaj stopinjo dalje. Skušati je namreč pričel ozdravljanje pri druzih.
Eden njegovih sošolcev mu je nekega dne s solznimi očmi potožil: „Dvanajst let je, odkar študiram, živeč ob miloščini, rad bi postal duhoven; zdravnik pa mi je odpovedal ter mi ne da spričevala za sprejem mašniškega posvečevanja." Kneipp tolaži ubogega mladenča in mu obljubi, da ga bo ozdravil. Toda kako bodeta bogoslovca zdaj „kneipala", kako počela, da bi se jima to posrečilo? Gg. bogoslovci so iznajdljivi, in Kneipp ni bil poslednji med tistimi. Kneipp jo je urno izmodroval. Dobra bo ta! Na seraeniškem dvorišču je bila neka obrobljena votlina za vodo. Vsako noč je Kneipp z bolnikom zlezel na dvorišče, splazila sta se skoz okno (ne vem, če bi se to v vsakem semenišču posrečdo?) Kneipp posadi boleh-nika na rob tistega vodnjačka in ga vsega omije in opere, če tudi je bilo mraza deset ali dvanajst stopin. Bilo bi misliti: to je več kot dosti, ubiti teršato-zdravega človeka; ali semenišnik, ne da bi onemogel, nehal je kašljati, postal pa je nasproti gibčen in živ. Neke tedne pozneje je bivši bolehnik imel svoj poskušnji govor in govoril je s toliko gorečnostjo in s toliko krepostjo, da so njegovi predniki kar stermeli. Po semenišči pa je „pucal* glas, da „očka Kneipp" je doveršil to ozdravljenje. Zdravnik sam ni vedel, kaj bi rekel. „Le-ta," dejal je vodju, „bil je pred malo meseci ječen, in sedaj, saj vidite, je zdrav doveršeno; more posvečen biti brez po-mislika."
Naslednje leto je Kneipp rešil življenje nekemu drugemu svojih tovaršev. Le-ta novi „klient" se je tako vterdil, da je bil zmožen pristopiti v Jezusovo družbo, v kteri dela še dan danes.
Že je bil „očka" postal skoro najbolj priljubljeni zdravnik v semenišču. Vsi njegovi tovarši so se po-prijeli zdravilstvenih pravil, ki jih je bil on vstanovil in počutili so se do čuda dobro. Očitno je, da tkavec,
ki se je še le nekako po enoindvajsetem letu spravil nad latinščino, ni dospel do duhovskega stanu v dobi kakor navadno drugi mašniki. Spolnil je bil Kneipp že eno in trideseto leto, ko je bil G. avgusta 1852 za mašnika posvečen. Želje njegovega detinstva in njegovih mladih let so se poslednjič spolnile in vres-ničile. Sin ubogega tkavca iz Stefansierd-a, ta tkavec je imel novo mašo, mašo za svojo mater, ki mu je umerla šest let poprej, o se ve, da prezgodaj. Koliko navdušenje, koliko veselje! Četert stoletja se je boril proti brezštevilnim oviram, kterih vsaka se je zdela nepremagljiva. Terla ga je revščina, bolezen, prenašati mu je bilo preziranje, zasmehovanje, splošno nasprotovanje. Zdaj pa je vse minulo, vse zginilo pred toliko slavo nove maše. Blagor njemu, ker prišel je s pravim poklicem v duhovski stan!
fDalje nasl.)
Naši prihodnji Salezijanci.
(I)alje.)
Če kje, veljajo prav posebno pri Boskovih napravah besede: „Iz malega raste veliko". Poleg cerkve Matere Božje ob evangeljski strani stoji ti-koma ob veliki cerkvi pervotna mala cerkvica, ali kapela sv. Frančiška Šaleškega, katerega je ranji Bosko prav posebno častil. Ta mala kapela je bila pervo svetišče, kamor je naš Bosko zbiral svoje perve gojence. Po navodilih ter po duhu sv Frančiška Sal. je uredil svoje naprave, po njem tudi svojo družbo imenoval: družbo Salezijancev. V življenji velicega cerkvenega učenika sv. Frančiška Šaleškega beremo, da je imenitno navodilo, da je potreba v človeku vzbujati ter ohranjevati veselega duha, prav v smislu sv. pisma, po besedah: „Veselega darovalca ljubi Gospod". Ta svetnik je bil prepričan, da z veselim duhom se človek navadno ložej ogiblje vsega hudega ter dela dobro, kakor pa z žalostjo in pobitostjo; tako vidimo tudi pri vsih napravah salezijanskih, da skušajo s svojimi pobožnimi in učnimi vajami ter raznimi razvedrili svojim gojencem ohranjevati veselega duha, ne sicer veselosti, ka-koršna bi napeljevala k kakšni razkošnosti, marveč v poštenem, ljubeznjivem, bogaboječem ter nedolžnem veselji, kakoršno človeka v istini poživljuje in vnema za dobro in lepo ter navdaja z veseljem do poklica. In mislim, da prav ta nekako posebni duh salezi-janski privabi toliko mladenčev v Boskove naprave, kjer se priučijo raznih strok svetnih ali duhovskih vednostij, da potem delujejo ah kot svetni ljudje ali pa kot duhovni v velik blagor človeštva, ali v svoji domovini ali pa še celo v ptujini, kakor se bere v salezijanskih sporočilih leto za letom. In kakor je bil sv. Frančišek Sal. goreč častilec Matere Božje, tako vidimo tudi Bosko ta, da je ves prešinjen od ljubezni in zaupanja do Marije. In prav njegovo veliko zanpanje. ravno po Mariji dobivati od Boga vseh potrebnih pomočkov pri vsih svojih napravah, menim, je Boskota oserčevalo, da se je lotil tako velikanskega dela v prid človeštva. Da pa njegovo veliko zaupanle v Boga po Mariji ni bilo prazno, marveč prav obilno plačano, kažejo nam velikanske naprave, kakoršne je Janez Bosko in po njegovi smerti (31. januvarija 1889. 1.) njegova družba Sa-
lezijancev že v malo letih po raznih delih sveta napravila. Radi tega ima Boskova družba Salezijancev za svoje poglavitne varuhe mogočno kraljico nebes in zemlje, Marijo Devico, in izmed svetnikov pa v pervi versti sv. Frančiška Šaleškega. In tak duh veje po vsih salezijanskih napravah.
Spominjajočemu se salezijanskih naprav v Tu-rinu, je nekako tako, kakor bi slišal Janeza Boskota klicati: Pod varstvom Marijinim začnite svoja dela in bodo prospevala naiboljše. Bosko je svoja dela v istini prav posebno postavil pod obrambo nebeške Kraljice. To kaže že razverstitev posameznih poslopij ter naprav njegovih v Turinskem mestu.
Precej pod cerkvijo Marije Pomočnice, kamor prideš na listovski strani iz prostornega dvorišča po stopnicah je s prostorno pekarno začel Boskov zavod v Turinu. Tu vidiš dolgo na nekacih tnalih ležečo vmesilnico, kjer se testo pripravlja za hlebe, pa ne z rokami kakor pri nas, ampak s strojem podobnim nekaki pokončni preslici, ki se sama verti. Velika in dolga je peč, kamor pek kakor po valjarčekih pomika veliko število malih hlebčekov, nekako podobnih našim velikim žemljam. Ti hlebčki so precej po peki mehki, pozneje pa postanejo prav terdi ter so najboljši, kadar jih nekoliko zmočiš.
Precej za pekarno pa zagledaš mlin, ki ga goni gazmotor. Tu se napravlja moka v petnajsterih verstah, od najboljše, do najslabše. Poleg mlina na drugo stran, tudi še pod cerkvijo, pa je delarna za mizarska dela, kjer najdeš prav spretne delavce in lepe izdelke. Tu se ti pač čudno dozdeva, da morajo celo v zemlji pod cerkvijo biti tako velike in imenitne naprave. To prav lepo ozračuje duha Salezijancev ter dobrodejnih naprav sv. cerkve, ki delajo dobra dela, če tudi skriti in nepoznani od sveta.
Rožica — nedolžnost
Oj detice mlado! Bog lepo rožico Je tebi dal; Kako je drag nje cvet Ne moreš ti umčt' Kako je zal!
Oj. da bi rožica Ti sredi serčica Cvetela zmir! Da s to cvetličico Bi kdaj okinčano Šlo v rajski mir. —
Če krije dol in breg Po zimi led in sneg, Pritiska mraz; Ko pride lepi maj, Poverne se nazaj Cvetlični čas.
A če nedolžnosti Ti cvetko zamori Pregrehe sren; Nobeden maj cveteč, Ne oživi jo več, Je smertni plen!
Radoslav,
Ptieica je poletela.
Ptičica je poletela Nebu na višine. Da bi cvetko dala solncu, Jasno ko zasine.
Ni to ptica, to je pesem, Pesem duše moje. Ki se dviga na višino, Bogu slavo poje.
Beli Kranjec.
Razgled po svetu.
Ogersko. V Stolno Beligradu je bil na povabilo škofa Steinerja katoliški shod. Vdeležencev je bilo čez 1500, ki so obljubili zvestobo veri, papežu, vladarju in domovini ter poslali peticijo do cesarja, da naj ne poterdijo cerkveno - politiških zoperverskih predlog. Bili so pričujoči imenitni katoliški velikaši, kakor knez Esterhazi. grof Ziči i. dr.
V	c. kr, kaznilnici v Subenu je 36G jetnikov, kterih eni so obsojeni na vse žive dni, drugi na 20, 15, 6 lčt v ječo. Ti nesrečni hudodelniki so pretekle tedne imeli sv. misijon in poročilo pravi, da vsak je bil globoko ginjen, kdor je videl, kako so tudi ti hudodelniki skesani pristopali k božji mizi in ob koncu z veliko navdušenostjo peli: „Hvala bodi Gospod Bogu!8
V	Petrogradu je bil 19. t. m. velikanski pogreb cara Aleksandra III.. kterega se je, djal bi, udeležil vesoljni svčt. Najlepšo pa je zadel o tej priliki eden francoskih časnikov, kteri je prinesel prošnjo do novega cara, da naj bi pomilostil v Sibirijo pregnane Poljce. Ako bi mladi car to prošnjo uslišai, bilo bi Se nadalje kaj dobrega pričakovati od njega.
Tnrin. Zadnji dan meseca oktobra je šlo iz Don-Boskovega zavoda v Turinu 40 misijonarjev Salezi-jancev v Ameriko. In sicer jih je odločenih za Brazilijo 5. za Venezuelo 8, za deželo Čili in še bolj južne kraje 22, in za Mesiko 5. Predno so šli, imeli so v cerkvi Marije Pomočnice slovesne molitve, v katerih so si prosili božjega blagoslova za daljnjo pot. — Res, pod očitnim in posebnim božjim varstvom je Don-Boskov zavod. V malo letih je že poslal nad 800 misijonarjev v Ameriko, Afriko in Azijo. Koliko dobrega so že naredili, koliko nevernikov spreobernili, kako daleč razširili kraljestvo Božje! Naj bi se tega zavoda spominjalo vedno mnogo blagih dobrotnikov, da bi mogel tako srečno kot dosedaj, delati še naprej!
Iz Bima Razna časniška naznanila o konferencah jutrovih patrijarhov niso zanesljiva; vsem pričujočim je bilo terdo molčanje o teh reččh naloženo; zvedelo se bode o svojem času.
Naznanilo iz Rima poroča, da prihodnje leto pride velika množina božjepotnikov iz Amerike v Rim
Judje in Francija. Na Francoskem veliki kapitalist Rodšild ima zraven 3 milijard frankov še 200 tisoč hektarjev zemljišča. Vsi verski redovi, kacih 200.000 osčb, ima skupaj komaj 600 milijonov frankov. V razmeri s temi številkami konfiškacija cerkvenih redov ne služi v drugo, kakor da se pomnožuje premoženje kapitalistov, zlasti judov.
Misijonska poročila. (Pismo č. p. Genie, misijonarja v Cimbebasu. v Afriki.) Med otroci v naši sirotišnici je tudi več takih, ki so bili prosti rojeni. Mnogi pervaki raznih narodov, s katerimi občujemo, so nam pripeljali lastnih otrok v izrejo. Tu imamo n. pr. Cirila in Metoda, dva sinova nekega poglavarja, ki nam ji je poslal zaradi zmage nad ropaželjnim sovražnikom. Oba se pri nas kaj dobro počutita. Še ni dolgo, kar smo ji začeli poučevati v verskih resnicah, in že govorita s pomilovanjem o veri in nespametnih daritvah svojih nevernih bratov.
Pred nekaj dnevi sta govorila Amadej, sin Ki-huaka, ki je oropal in razdejal naš misijon v Kou-bangu. in P. superijor naslednji zanimivi govor: P. superijor mu reče: „Amadej. bojim se. da te tvoji rojaki ne ugrabijo in prisilijo darovati m likom.u „„Gospod oče.ttW odgovori deček, „„kaj tacega pa vendar ne bodete o meni mislili, da bi to storil. Jaz zasmehujem njihove neverske šege in jih pomilujem."" — „Pa te bodo prisilili, mučili." — „„Mene prisilili, mene mučili ? Saj sem močan dovolj, da se ubranim ! Verh tega sem kraljev sin, in kraljevega sina se ne sme nihče pritakniti. No. pa če me tudi usmertč, kaj se mi more zgoditi, ako sem kerščen?-" P. superijor hoče pa dečka temeljito poskusiti in ga dalje vpraša: „Ko bodeš dovolj velik, te ne bodo hoteli pripoznati tvoji rojaki za glavarja, ako se ne bodeš vedel po njih domačih šegah." — „„Moram li kralj biti, ako hočem živeti? Saj znam polje obdelovati in tako kot dober kristjan živeti."" — —
Še drugi prav ginljiv vzgled otročje stanovitnosti naj tu povem. Adolf je sin neke sužnje, zato je tudi on prava lastnina gospodarjeva. Gospodar je nenavadno nagle jeze, in njegovi podložni so v vednem strahu. Nekega dne, ko je bil ravno silno jezen, reče Adolfu, da ga bode vzel iz misijona. Deček pa odločno odgovori: „Ne, jaz ostanem v misijonu!" — „„Tako,"" reče glavar, „„pa ostani! a včdi. da te jaz patru prodam, in potem ne moreš več iz misijona." a — „Le, le, pa le hitro." odgovori urno in veselo, „da bodem potem saj brez skerbi v misijonu kerščansko živel!" —
Mislim, da se sme od tacih otrok upati, da bode nedkaj kaj poštenega iz njih. — Nikakor niso torej zgubljeni darovi, mili dobrotniki, katere darujete za naše ubožne misijone.
Na Madagaskaru je rogovilstvo zoper Francoze in Francija bo poslala 15.000 vojakov na ta otok.
Japonci so vzeli Port Arthur. v kterem imajo zdaj 30.000 vojakov, in povsod premagujejo v starih vražah gnjile Kineze.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apos t oljst v a.
Nameni za mesec gruden (december): a) Glavni namen: Kerščanske nove občine v Afriki. b) Posebni nameni:
1.	S. Edmnnd ln tovaršl. Ta in vsak dan meseca naznanjene. ne še zaznamnjene ali nenadne zadeve. — Lbožni in bolni.
2.	1. nedelja V Adventn. Več novkijatov. Odpadli svečeniki. Pomoč družinam v britkili silah. Vstanovitev neke molitvene šole.
3.	S. Fran&l&k Ksav. Molitveno apostoljstvo. Provincijali Jezusove družbe. Domači in inozemski misijoni.
i. S. Barbara. Umirajoči. Grešniki in zmoteni.
o. Sf. Jeronlm In Simon moč. Sad misijonov in duhovnih vaj. Neka povernitev.
S. Nikolaj. Radodarnost. Cisto življenje dijakov. Neko bogoslovje.	(Dalje nasl.'
n. Br&tovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca «v Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-tele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Holna za posebno pomoč. — Divjašk in gerd razsa-javer. da bi se umiril in poboljšal. — Za srečo pri hiši. posebej pri živini. — Neka oseba v hudi in nevarni bolezni se priporoča v molitev na čast Mariji Pomočnici na Brezjah, sv. Frančišku in sv. Antonu, ter obljubi, da se bo očitno zahvalila, če bo uslišana. — Brat priporoča svojo, že dve leti bolno sestro za pomoč in zboljšanje, če je Božja volja.
Listek za raznoterosti.
Vse tri ss. maše na Sveti dan, ako Bog da, bode vrednik „Zgod. Danice11 daroval za dobrotnike „dijaške mize" in sicer za žive in mertve, kakor tudi, da bi novorojeni Jezusček blagoslovil in osrečil vse njih družine in domače. Želja naša pa je, da bi usmiljeni Slovenci z blagimi darovi pomagali v šolskem letu presker-beti nase dijake, ki jih je čez poldrugi sto in jih večina opoldan hodi v ljudsko kuhinjo, precej pa jili na dom dobiva podporo, in sicer iz vsih raznih sol in razredov. Okoli novega leta bi utegnila nastati „sušau, ako bi ne rosil pohleven dežek iz dobrotnih rok: za zdaj smo na terdnem. Kako dobro je tukaj naložen denar, priča to, da naših dijakov je že veliko duhovnov, bogodlovcev, v misijonih, mnogi so sprejeti v Alojzijevišče in lepa kopica jih je letos v osmi šoli. Toraj: Bog plačaj vsaki dar ali darček že naprej!
Ljubljana. Poskušnje v uršulinskem samostanu.) od 12—17. t. m. delalo je pet čč. gg. Uršulink sposobnostno skušnjo za navadne ljudske šole pred dotično komisijo namreč, čč. SS.: Bernarda Raktelj, Filomena Fabijan, Maksimilijana Kolenee, Viktorija Chromy, Brigita Oražen; č. M. Ljudgarda Rihar. že izprašana za meščansko učiteljico, delala je še skušnjo iz slov. učnega jezika za meščanske šole. Bog je dal pri skušnjah prav pesebni blagoslov, ker vse so bile spoznane sposobne, in štiri med njimi še z odliko.
Kanonično vmeščena sta bila 13. t. m. čč. gg.: Karol Ceme na župnijo Dol, in A. Jerše na župnijo Kresnice.
Cerkveno leto, to je, njegovi sveti časi in dnevi. Spisal profesor Ivan Komljanec, veroučitelj
na c. kr. gimnaziji v Kočevji 1893. — Cerkveno leto se z Adventom zopet prične, tedaj sezite po tej knjižici. ki je dobro rabna pri poduku kerščanskega nauka in se dobiva za malo soldov pri gosp. pisatelju v Kočevju in pri Blazniku v Ljubljani.
V	Idriji je umerla blaga in bogoljubna gospa Frančiška Inglič. soproga ondotnega c. kr. šolskega vodja. Bog ji daj večni mir!
V	Lobrepolji je umeri v. č. g. župnik Val. Sežun. Bog mu daj večni mir, verlemu poštenjaku stare korenine.
Triolet I.
(Tihomil.)
Kedar mornar odrine mi od kraja In na nevarno morje se poda. Se val pogubonosni z njim igra; Kedar mornar odrine mi od kraja Tedaj se po kompasu on ravna; Ta vodi ga, kedar vihar razsaja, Kedar mornar odrine mi od kraja In na nevarno morje se poda.
Kompas v življenju — morju vest je tvoja. Ki te v skušnjavah vedno prav uči. Po njej Bog sam ti vedno govori; Kompas v življenju — morju vest je tvoja To stori v dvomih, kar ti ta veli. In reči bodeš mogel: „Zmaga moja!" Kompas v življenju — morju vest je tvoja, Ki te v skušnjavah vedno prav uči.
Molitev
za godovanje brezmadežne Marije Device Svetinjske.
Molimo. C) Gospod Jezus Kristus, ki si preblaženo Devico Marijo, Mater Svojo od začetka brezmadežno, z neštevilnimi čudeži dobrotno prestavljal; dodeli, da ki vedno njene brambe prosimo, večno veselje dosežemo, kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog, od vekomaj do vekomaj. Amen.
Dobrotni darovi.
Zri dijaško mizo: Neimenovan prijatelj 1 cekin. — Neim. Gorenjka 1 gld. — Dve sestri 60 kr. Preč. g. župnik Al. Stare ne kake cule. ampak celo množino raznoterih sukenj. hlač, vestij itd. še prav čverstega in dobrega blaga, večjidel zimskega. — Č. g. župnik Mih. Saje 2 kroni.
Za dijaško mizo v Xoeem Mestu: Č. g. župnik Mih. Saje 10 kron.
Za ciborij in cerkveno orodje na Brezjah: G. Geba sreberno hišico žepne ure in kos verižice. — Neim. Gorenjka 1 vel. šmarni cekin »Patrona Hungarija.« — Neim. bogoslovec. srebrnik Marije Terezije s pristavkom: Brezmadežno Spočetje! Sprosi mi milost, da enkrat stopim pred Tvoj altar kot duhoven >secundum cor Dei!«
Za fjdkup zamurskih otrok v Afriki: Neim. 1 gld.
Za afrikanski misijtjn: Z Ježice po č. g. župniku Š. Županu 4 gld. — Gospa Fr. Šelko 1 gld.
Za katoliški dom t Ljubljani: Č.g. župnik Mih. Saje 10 kron.
Za napravo usmiljenih brator v Randiji: Č. g. župnik Mih. Saje 10 kron.
Za Marijan išče Po č. g. župniku J. Kobilicu neka dobrot-nica 25 gld, — G. Josip Brušič 3 gld.
Za najpotrtbneiše misijone : G. Jan. Gruden v Pljužnah 1 gld