V Mariboru 6. felmivarija 1896.
Tečaj XXX
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto ¡1 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlstvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Dva nova ministra.
Nedavno se je tostransko ministerstvo pomnožilo za dva člana, in sicer se je ustanovilo čisto novo ministerstvo za železnice, katero je prevzel pl. Guttenberg; drugi novi minister pa je de. Rittner, minister za Galicijo ali prav za prav za Poljake. Govorilo se je mnogo, da dobč tudi Čehi takega ministra, a dozdaj se to ni zgodilo, čeravno bi bilo bolj potrebno, ker od Poljakov so itak že trije v ministerstvu, ki zavzemajo najvažnejše posle.
Grof Badeni s tem dejanjem ravno ni storil Bog ve kaj imenitnega. Če se pa oziramo na naše koristi, moramo skoro obžalovati to početje v tem oziru, da je prevzel vojak ministerstvo železnic. Pravi se, da je bil Guttenberg dober vojak in vojaške stvari dobro razume. To bi bilo že dobro, a imel bo tudi drugo nalogo. Vlada hoče, kolikor možno, podržaviti fazne železnice in tukaj bo treba, da bo novi minister pazil, da ga zviti zastopniki teh železnic, večinoma Židi, ne dobč med prste na škodo davkoplačevalcev. Potem se pa tudi slišijo vesti, da nfcgiba na liberalno stran, in tako smo težko kaj dobrega dobili. V sedanjem ministerstvu sedi do sedaj tako samo eden le včasih odločen katoličan. V mislih imamo poljedelskega ministra in njegovo delovanje nasproti krščansko-socijalni stranki.
V poljskem ministru si je dobil grof Badeni en glas več, torej večji upliv v ministerstvu. Če bi se tudi lahko veselili, da vlada enkrat tudi nekaj slovanskih ministrov, vendar smo nezaupni, da so sami Poljaki; in da bo Galicija vlekla največji dobiček iz tega, ni treba posebej poudarjati. Kot malenkost bi bilo to: Novo mi-. nisterštvo za železnice ima uradni jezik seveda nemški, le za Galicijo se sme rabiti izključno poljski jezik; zakaj bi pa tudi to drugim deželam ne veljalo ? Nadalje pa je razburilo uradnike novega miniserstva, da je Guttenberg izjavil, da bi uradniki ne smeli zavidni biti onim, katerim v večji meri sije solnce sreče * in da bi vendar vse svoje moči zastavili svoji službi. To je vsekako čudno. Z drugimi besedami bi se dalo reči: »Ljubi uradniki, nič ne gledajte na to, če bo kdo naš »cartelj«, le pridno delajte!«
S tem, da je prevzel novo ministerstvo vojak, kaže se nekako naravno na to, da se bo v prihodnje oziralo posebno na iake železnice, ki so važne za slučaj vojne. To bi tudi ne bilo napačno, če le pri tej skrbi ne bodo preveč gledali na te potrebščine, ko se vendar zmiraj poudarja mir in njegova potreba, zato bi se pa naj tudi bolj skrbelo za promet na . železnicah, ki podpirajo trgovino in naj se že enkrat podržavi, pa ne na škodo 'države, južna železnica, da ne bodo ravno južni kraji cesarstva najbolj prizadeti s tako visoko vozno ceno, kakor je upeljana na Hej železnici. Posebno tukaj
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-a na velikem trfn po S kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanUa se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 1» kr., trikrat 1C kr.
Bi naf pokazat novi minister svojo vojaško odločnost^ nasproti družbi, katera bo napela vse zvijače, aa uobi kar največ od države; potem bodo avstrijski narodi gotovo zadovoljni z novim ministrom. — G led 6 na poljskega ministra bi pa grofu Badenju priporočali, da naj ne skrbi samo za svoje rojake, ampak kolikor mogoče, zadovolji naj tudi druge narode, posebno Čehe s tem, da jim tudi d& posebnega ministra za Češko. S.
O koristi bralnih društev.
(Iz govora dr. Fr. Jurtela na zboru markovskega bralnega drultva).
(Dalje.)'
Drugo prašanje, o katerem bi se morali slovenski gospodarji razgoyarjati in posvetovati, s,e^ nujašaqa , prenaredbo zakona o ■ domovinski "pravici, i udi v tem"1* oziru se slišijo in ponavljajo pritožbe, do sedanji zakon:, nikakor ne zadostuje, da je krivičen posebno za kmečke občine, ker dobivajo vedno več ljudij iz mest in fabrik v preskrbljevanje, kedar jih vsled starosti nihče več ne mara. Gospodarjem primanjkuje delavcev, hlapcev, dekel, celo pastirjev, ker si mladina išče drugod zaslužka, ne prihrani pa si navadno nič. Mestne občine cele Avstrije smatrajo to prašanje za tako važno, da se ni le vsaka zase ž njim pečala, ampak da so imele celo skupna posvetovanja, da so storile skupne sklepe in te sklepe tudi primerno objavile.
In slovenske naše občine ? Kakor je navada naša, pustile so stvar v nemar! Le redke so, ki so se v toliko spomnile svoje dolžnosti, da so podpisale in odposlale prošnjo na državni zbor, kakor se je od državnega našega poslanca sestavila in po časnikih objavila.
Prašanje o volilni pravici za nas ni manje važno. Naš položaj v državnem in deželnem zboru je neznosen; nemška nestrpnost in ošabnost izrinili in pregnali sta naše poslance iz deželnega zbora štajarskega. Ako hočemo, da si stanje zboljšamo, moramo delati na to, da se krivični volilni redi odpravijo.
Med tem, ko delavci v celi Avstriji zastavljajo vse svoje moči, da se volilni redi spremenijo, se med slovenskimi gospodarji nihče za to prašanje ne zmeni, in težko bi bilo najti med njimi vsaj nekaj takih, kateri razumevajo pomen in imenitnost tega prašanja. Vsaka stranka ima gledč volilne pravice svoje posebne želje, tudi mi Slovenci jih imamo. Mi tirjamo pred vsem večje število poslancev, ker smemo to zahtevati po svoti davka, katerega plačujemo, in tudi po številu "duš. Mi tirjamo občno volilno pravico; kot gospodarji pa ne moremo biti za ednako volilno pravico. Stališče pa, katero zavzemamo v tem oziru, moramo vendar enkrat svetu naznaniti; svet mora zvedeti, kake premembe si '/« pole priloge.
glede volilnega reda želimo, sicer mora vlada misliti, da si slovenski gospodarji nikake premembe no želijo, da so samo njih poslanci nezadovoljni.
Slovenci, ! i se pečamo ve . ~ «. .,	m;,
morali bi posebno na to biti pozorni, kar more naše gospodarsko stanje /boljšati.
Izkoriščati bi tedaj morali vse zakone, ki so za nas le količkaj ugodni. Tega pa ne storimo. Že več let imamo načrt zakona o kmečkih domovih in dednem nasledstvu, o katerem nihče ne govori, dasi bi se moralo vendar prašanje rešiti, ali bi bil ta zakon tudi za naše razmere, ali se naj napravi v okvirju državnega zakona deželni zakon ali ne. Zakon o kmečkih domovih hoče ohraniti kmetije in s temi tudi gospodarje. To pa je vendar potrebno, ker kmetije vedno bolj zgine\ajo. Uzrok tej prikazni so delitve med dediče, razkosanje radi dolgov, včasi tudi iz dobičkarije. Zatorej daje omenjeni zakon navodilo, kako bi se naj stvar uravnala, da se vse to, kolikor mogoče, zabrani in prepreči. Tu -"Se bodo pokazale med gospodarji nasprotstva, nekateri bouo ¿agovaijaii to, kar imamo, urugi se bodo potegovali za kmečke domove.
Tudi omejitev dednih pravic marsikomu ne bode po volji. Odvadili smo se že, da bi bil tisti otrok ali dedič glede dedščine na boljem, kateri prevzame domačijo, navadno že močno zadolženo, kateri ima stariše in še druge ude rodbine preskrbovati, vrhu tega pa še izplačati takoj razne dedščine. Ako se upelje zakon, da se kmetije ne smejo med dediče deliti, da se mora dedščina kmečkim otrokom po pravi vrednosti kmetije v denarju odmeriti, da se dedščina ne more takoj tirjati, ampak še le po letih, ne bodo imeli kmečki otroci sicer veliko dedščin na papirju, kakor je to dandanes navadno, stariši vknjiženih prevžitkov, katerih jim nihče ne odrajtava, ampak vsi, skupaj bodo imeli svoj dom, stariši bodo preskrbljeni, odmerjene dedščine se bodo res tudi
dobile. (Konec prih.) --♦--
Cerkvene zadeve.
Glas iz trapiške opatije Marije-Zvezde.
(Dalje in konec.)
Prevzeli so pa trapisti opatije »Marije-Zvezde« po želji tedanjega apostolskega vikarja tudi nalogo verno-krščanske vzgoje mladine. To podvzetje sta poglavarja sv. cerkve, pokojni sv. oče Pij IX. blaženega spomina in sedanji slavno vladajoči sv. oče Leon XIII., posebno odobrila, pohvalila, priporočila in blagoslovila. In, ako je to kje potrebno, je to osobito velepotrebno v tej jugoslovanski pokrajini med razkolniki in mohamedanci.
Napravili so obširni zavod za uboge, zapuščene in zanemarjene dečke, v kojem je prava krščanska vzgoja, razne dobre in koristne učilnice. Po zazvetju Bosne po Avstriji, privabili mnogo pridnih rimsko-kat. naseljencev v to pokrajino, napravile so se nove rimsko-kat. občine, med kojimi so napravili samostanske podružnice v podporo ubogim naseljencem in domačinom, v pouspeševanje njihovega dušnega in telesnega blagostanja, pomagali so staviti in oskrbljevati nove cerkve in šole, podpirali so mnogo siromaških oseb in družin; s tem pa utrjevali in razširjevali rimsko-katoliško cerkev in nje časne in večne blagre med drugoverci.
Potrebe za preubogo ljudstvo v tej jugoslovanski pokrajini so mnogovrstne in velike, so pa tudi velikega pomena za sedanjost in prihodnjost; kajti Bosna je pred pragom iztoka, kjer je krščanstvo rimsko-kat. še v manjšini med narodi iztočne razkolne cerkve in mo-hamedanizma. Siromaške, zapuščene in, zanemarjene
mladine > tukaj obilno, koja je temveč v mnogih nevarnostih. ker biva med raznoverci; novejši čas naseljujejo in širijo se v tej pokrajini tudi lu teran i. Za to je v tej jugoslovanski pokrajini osobito potrebno več dobrih rimsko-kat. naprav, ustanov in zavodov, osobito onih za pravo krščansko vzgojo, omiko in prosveto mladine.
Menihi trapisti opatije Marije-Zvezde želijo, se trudijo in delujejo, da povečajo, pomnožijo in vspopol-nijo rimsko-katoliške zavode in kulturne naprave za ubogega človeštva naraščaj. Ubožnih dečkev se vedno več ponuja in prosi vsprejema; toda žal in neizrekljiva škoda, ker ni prostora, ne sredstev, niti pomočkov, da bi mogli vse vsprejeti in vzdrževati. Do sedaj in to mnogo let, podpirali so nas v. teh bogo- in človekoljubnih nalogah in delovanjih večino le vrli nemški katoliki z milodari, iz Bavarske, Virtemberške in renskih pokrajin in to v pravi krščanski ljubezni.
Bosna in Hercegovina pripadata tako rekoč k Avstriji; dostojno, prav, častno in koristno bi bilo. da bi se rimsko-kat. Avstrijici, osobito pa Slovenci in sploh Slovani, obilneje in iskreneje zanimali za naprave in delovanje naše, osobito za zavode za mladino jugoslovansko, da bi se tako v tej raznoverski, mnogomešo-viti pokrajini uspešneje, obilneje in krepkeje množilo, utrjevalo in razširjalo krščanstvo rimsko-katoliško in potem prava omika in prosveta revnega naroda, v večjo slavo božjo, v blagor cerkvi, državi avstrijski, Jugoslaviji in njenemu ljudstvu.
Vrli katoliki Avstrije, osobito Slovenci, blagodušno in radodarno pomagajo in podpirajo dobrodelne naprave, obilno vnanje "misijone; nadjamo se, da bodejo velikodušno in blagodarno pomagali podvzetju in delovanju .našemu, za ta bolj notranji, bližnji in domači misijon.
Upamo, da Slovenci in Slovani avstrijski sploh ne bodo zaostajali v milodarnosti za katoliki Nemčije, kajti v tej pokrajini deluje se za krščansko rimsko kat. stvar, za dušni in telesni, časni in .večni blagor slovanskega, velesirotnega bratskega naroda, koji je daleč zaostal, silno osiromašel in biva med raznoverci. Naj bi pomogli, da se versko-cerkveno in narodno-gospodarstveno opomore, vkrepi, množi in razširi!.
Za to prosimo in vabimo v ljubezni Kristusovega Srca, vso velečastito rimsko-katoliško slovensko duhovščino, po njej pa vse vrle katoliške Slovence v pomoč in milodarno podporo naprav naših, osobito v blagor mladine v teh pokrajinah, ker mi ubogi menihi sami in preubogi narod sam, ne moremo vse najpotrebneje napraviti in storiti, vzdrževati in napredovati, brez bla-godarne pomoči krščanske ljubezni vaše.
2e obstoječi deški zavod v Marija-Zvezdi bi povečali in še v raznih učilnih strokah pomnožili in spopolnili. Dobili smo lepo in veliko zemljišče, posestvo v Brežičanih poleg Prjedora, kjer smo se namenili postaviti samostan in ubogih dečkev vzgojjlni in učilni zavod pod naslovom in varstvom blažene device Marije, roženvenske kraljice. Začeli smo samostan in deški zavod v Dalmaciji. Dalo bi se in velepotrebno bilo bi napraviti naše zavode in naprave še na več krajih, ki so bili in so še v britki in nesrečni turški vlasti na jugu in jugovshodu Evrope. In tod je neizrečeno potrebni in koristni rimsko-kat. misijon, osobito po sistemu in delovanju trapistov, bolj potrebni in koristni, praktični in sposobni, kakor se mnogim vidi.
Toda nimamo denarne zaloge, za vsa ta podjetja, kar z neumornem delom in obrtjo, z varčnostj9 in pritrgovanjem sebi, pridobimo, komaj vzdržujemo £o, kar je začeto, nadaljevati, pomnoževati, razširjati in vspol-njevati dobrodelnih naprav ne moremo brez milodarne
pripomoči. Zbok tega bodemo razposlali velečastiti t1" hovščini tiskana naznanila, vabila in prošnje za udele zevanje delovanja našega v Jugoslaviji. Prosimo ponižno, da bi jih blagodušno sprejeti in uvažati blagovolili, ter v okoliščini svoji med katoliške Slovence razširiti dobro-tljivo pripomogli. Ako bi sami videli, spoznavati in in skušali, kakove in kolike potrebe so v teh pokrajinah za rimsko-katoliško stvar in preubozega ljudstva duševne in telesne potrebe, koliko pomanjkanja, revščine, kakovi položaji in okoliščine, kako nujno potrebno prave krščanske vzgoje, naukov, omike sirotni mladini; bi vsi radi, veselo in dobrovoljno po zmožnosti pripomogli in podpirali naprave in delovanje naše. Uvideli bodete iz doposlanih sporočil, koliko dobrodelnega in zaslužljivega imajo oni, koji pouspešujejo, pripomorejo in podpirajo naloge naše, v kar pomozite Jezus, Marija, Jožef, Bernard !
L . Trapiška opatija Marija-Zvezda pri Banjaluki v
Rncni	T-v rw
^	^i. i^uiiiiiim, U^JUU
--+-
f
Gospodarske stvari.
Spomladno opravilo čebelarja.
Dosti kmetov je, kateri tožijo, da sedanji čas čebele ne storijo; pa mnogokrat so si sami krivi, ker ž njimi prav ne ravnajo. Zatorej hočem večkrat v '»Slov. Gospodarju« poročati, kar sem koristnega bral in tudi sam skusil o čebeloreji.
Kdor si stavi novi čebelnjak, naj gleda, da bo na solnčnem kraju, za vetrom, proti jugu, le malo proti jutru obrnjen. Tudi na to naj pazi, da ne bo stal na takem kraju, kjer se trese, na pr. blizu železnice ali trdno pri zidih, ker čebele vsakokrat, ko se stresejo, posebno o zimskem času, več strdi pijejo, kakor navadno. To pouzroči, da onesnažijo satovje, in čebele ena drugo. V panju nastane smrad, in čebele izginejo, ker te živalice ljubijo snažnost.
Paziti se mora, da v panje ne morejo miši, katere' jih tudi vkončajo. Tudi sinice, ko po zimi nimajo kaj jesti, letajo kljuvat spredaj na panje, da izvabijo čebele, in jih požrejo. Dobro je pred čebelnjak kaj nastaviti, česar se sinice boje. Sedaj je tudi čas pripraviti si panjev in drugih potrebnih rečij, da je ob času rojenja vse pripravljeno. Kdor zmore, naj si omisli Dzird-zonove panje, kateri so veliko pripravnejši, kakor pa slamnati.
V toplih dnevih meseca sušca moramo panje odpreti, osnažiti in pregledati, ali imajo zdravo matico ali ne, ker brezmatični panj najprej napadejo roparice, najbolje je, brezmatične panje združiti z zdravimi. Katerim pa živeža primanjkuje, je najbolje dati celih satov, (kdor ima Dzirdzon tružice), katerih si jeseni prihrani; kdor jim pa daje čisto strel, naj jo segreje in prilije Vs vode; pazi naj, da se spredaj na bradi kaj ne polije. To se zgodi vselej v toplih dneh na večer.	. J. K.
Sejmovi. Dne 8. februvarija v Poličanah (za svinje). Dne 10. febr. v Št. Juriju ob juž. žel., v Konjicah, v Lipnici in na Pilštanju. Dne 12. febr. v Gomilici in
J Imenem (za svinj Dno 1:5. febr. . . ,«u»uju. uw 11, febr. v Žalcu, na Ponikvi, v Racali, Sevnici ob Savi in v Brežicah.
Žitne cene v Maribora od 25. jan. do 1. febr. Po hektolitrih: pšenica 5 (1. 75 kr., rž 4 fl. 35 kr., ječmen 4 fl. 60 kr., oves 3 fl. 50 kr., turšica ali koruza 7 fl.
liO kr., proso 5 fl. in ajda 4 fl. 60 kr.
--*--
Dopisi.
Iz Ribnice. (Prekrasen zimski večer). Trditi smemo, da je Ribnica doživela še malo takih. Ker se je kolikor toliko agitovalo zoper bralno društvo, ni --hite-* pričakovati obilne udeležbe. Toda precej po ve-černLali juii au vidi skupaj zavedni in rauovedni Slovenci, med katerimi je bite tudi več gostov iz oddaljenih krajev. Tudi nežni spol je bil številno zastopan. Med drugimi počastili so zborovanje s svojo navzočnostjo gospod Janez Pahernik iz Vuhreda z nekaterimi prijatelji ; častiti gospod župnik iz Brezja; čast. gosp. kaplan iz Št. Lovrenca, nekateri zavedni gostje iz Puščave, od Sv. Antona. Ob 5. uri je pričel g. predsednik zborovanje, pozdravil udeležence, pozval navzoče, da zakličeio trikratni živio našemu svetlemu vladarju, čemur se je občinstvo navduščeno odzvalo ter stojč odpete cesarsko pesem. Nato je podelil besedo č. g. kaplanu L. Šlam-berger-ju, ki so v krasnih besedah opisovali potrebo in dosedanje delovanje bralnega društva, katerega se mora raui blagega namena okleniti vsak zaveden Slovenec. Po govoru so nam vrli pevci iz Maribora zapeli navdušeno slovansko pesem, katera prišedši iz srež, je tudi segala v srce. Potem je vrli mladenič J. V-ov izvrstno deklamoval Aškerčevo »Svetinjo« in Gregorčičevo »Domovino«, na kar so pevci zapeli zopet drugo in tretjo pesem, kar se je ponavljate ves večer. Toda najzanimivejše je še le prišlo, ko je nastopil diletant »Silvester«. To vam je bite smeha in med smehom tudi solza, ko je šaljivec »Silvester« kazal in opisoval na odru današnje društveno življenje, razpor med zakonskimi, neumnost nemškutarjenja, zlasti v napisih nad gostilnicami, »mimo katerih naj Slovenec rajši gre naprej«. Kdo je razumel namen tega »Silvestra«, (a bite je med občinstvom le mate takih, ki ga niso razumeli) bil je pač primoran ploskati vrlemu diletantu, ki bi lahko nastopil na vsakem slovenskem odru. Škoda samo, da društvo ni še toliko razvito, da bi uprizorite na odru kako priljubljeno gledališko igro; saj je bil nastop »Silvestra«le nekak odlomek ali predokus take igre! Saj prostori v hiši g. Fuxhoferja, rojenega Nemca, pa vendar naklonjenega nam Slovencem, bi bili za to kakor nalašč. Po odstopu »Silvestra«, so povzeli besedo še častiti gospod domači župnik, pozvali navzoče, da se zahvalijo s trikratnimi živio-klici za udeležbo blagorodnemu gosp. Paherniku, vrlim pevcem, diletantu »Silvestru«, domačim gg. učiteljem in sploh vsem oddaljenejšim gostom, na kar se je pričela zbirka dobrovoljnih darov, za revne šolarje, ki je znašala nad 80 gld. Po programu se je pričela prosta zabava, katero je sladila dobra postrežba in vrla kuhinja gospč Fuxhoferjeve.
Iz Marenberga. (Razne stvari). Rentačenje marenberških nemčurjev zoper Slovence noče ponehati, ker so se ti ujunačili in šli pri volitvah za okrajni zastop na boj, tu jim veliko skrbi napravili in štreno mešali, do so že celo blazno gledali. Najhujši trn v peti jim je naša slavna posojilnica, katero bi radi pohrustali, kakor ščetinovec koščice. Dobro vedo, da posojilnica kmetom v sili pomaga, kjer je le mogoče in iste iz
Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sobota 13 gld., Sv. Marjeta niže Ptuja 11 gld., 20 kr., Remšnik 6 gld. 74 kr., Velika Nedelja 1 gld. 35 kr., Hajdinj 14 gld. 80 kr., Sv. Lenart v Slov. gor. 7 gld. 40 kr., Sv. Jurij v Slov. gor. 17 gld., Sv. Bolfank pri Bišu 18 gld., Sv. Peter pod Sv. gor. 7 gld. 20 kr., Podčetrtek 5 gld., Sv. Vid na Planini 12 gld. 24 kr., Olimje 1 gld. 05 kr., Podsreda 3 gld. 80 kr.
3V. 6.
kr mpljev trga, da nemškutarji ne morejo po svoji volji rjimi ravnati, in so neodvisni od lakih pašalikov Trobili so na vso moč: »Mi bomo napravili hranilnico in posojilnico povsod odplačali, in bodete manj procentov plačevali«. Mi že komaj čakamo, da bi nas marsikatere sitnobe rešili, pa menda le ne bodo hoteli. Govori se lahko, delati je pa druga. Ne vemo, je-li postane ista hvalisana doba resnična? Le potrpljenje! Ostudno laž trosijo med ljudi, da ima nekdo 80.000 gld. v posojilnici in drugi vložniki bodo le 3 procente dobili. Kdor nam takega grdega lažnika naznani, dobi lepo plačo; za lažnika pa je pripravljen močen ključ, za katerim bo sedel in svojo neumnost premišljeval. Ponudimo jim pa, ako bodo res tako vsemogočni in pridni, neko posestvo na nemški meji, katero bi znali kupiti, drugače jo Slovenec v pest dobi, in straža na meji bo pretrgana. Lahko bi kakega Schonererjanca na na stražo posadili. Mi Slovenci bomu vedno delali po geslu. »Svoji k svojim«, m a,ko to sununu, bo veo kuo šila začel pobirati in odhajati v nemški »rajh«. — Na Remšniku sta bila dva požara v osmih dneh. Dne 23. prosinca je pogorela bajta g. Gobra Franca Hitir s stiskalnico, v koji je bilo razno orodje; škode je okoli 600 gld., zavarovana za 300 gld. Kdo je ogenj zatrosil, je neznano. Dne 30. prosinca je pa zgorela hiša Janeza Kraker. Oča in mati nista bila doma, le otroci sami, ki so preveč kurili v tako imenovani »kašper«, majhno železno peč z ravnimi cevmi. Morale so se saje užgati, in ko je že v hišo začel plamen sikati, je llletna hčerka Roza 41etno sestrico Veroniko in še ne leto imajočega brata Silvina na piano v sneg zanesla, drugače bi zgorela. Zavarovan je bil, a plačilo v tožbi. Zopet opominj: »Ne.puščajte otrok samih doma!«
J Iz Cirkovec. (Novega župana imamo). V Cirkovcih smo po skoro 14 mesečnim »brezrihtarstvom« dobili novega župana ali, kakor mi Poljanci pravimo, »rihtarja« in sicer takega, da ga nima nobena druga občina, namreč — Goljata. Saj poznate, gospod urednik, še kaj zgodbe sv. pisma, kak korenjak je bil Goljat. Mi samo želimo, da ne bi prišel kak majhen David in ne bi napravil z g. Antonom Goljatom, našim županom, kakor je z drugimi. Zato so njemu za svetovalce izbrali : Jakoba Pernata, Jurija Laha, Jurija in Blaža Draškoviča. Želimo samo to, da bi ti dalje županovali, kakor so drugi — ker je zdajšnji župan v 14 mesecih že tretji. Pri nas se godi, kakor na Dunaju z ministri.
Iz Slov. Bistrice. (Novo društvo). Da bi narodno gibanje nekoliko oživelo, ustanovili so pri nas pevsko in tamburaško društvo, ki šteje 20 izvršujočih in 25 podpornih udov. Predsednik je g. dr. U. Lemež, vodja petja g. nadučitelj Polanec, blagajnik č. g. kaplan R. Vaclavik. Bog daj, da bi to društvo toliko razvnelo srca Slovencev, da ustanovijo enkrat tudi čitalnico, katere je tukaj neobhodno treba! Priprostp ljudstvo je pri nas v narodnem oziru jako nezavedno in mlačno vsled upliva nemškutarskih mogotcev, ki so nam hoteli še zadnjo trohico pravic oropati, namreč okrajni zastop. Pa spodletelo jim je; zdaj je treba stopiti Slovencem v eden tabor in z združenimi močmi se nasilnikom pogumno upreti. Zato pa združimo tudi svoja srca k edinemu mišljenju in ne dajmo se motiti od raznih hujskanj liberalnih časnikov! Pri nas bi nesloga imela prav hude nasledke, ker imamo mogočnega sovražnika. Ne zabimo nikoli znanega izreka: »Ako se dva prepirata, se tretji veseli!« In to složnost pokažimo dne 12. febr, ko napravi to naše društvo veselico v gostilnici g. Petra Novaka. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 30 kr, za ude 20 kr. Predstavljala se bode burka »Eno uro doktor«, pelo se bode in tamburalo, in končno bode prosta zabava.
0<1 Sv. Lovrenca v Puščavi. (Naše kmečko bralna društvo) priredi vsako leto eno ali dve veselici, katere, smemo reči, da se vsakokrat vršijo v najlepšem redu. Tudi letos se je napravila veselica dne 19. prosinca v gostilnični dvorani gospoda liaunigartnerja, h kateri je nas počastilo prav obilno gostov. Posebno hvalo izrekamo gospodom iz ponosne Ribnice in iz starodavnih Buš, da so se potrudili, počastit nas s svojim prihodom. Ali tem večjo grajo moram izrčči domačim narodnjakom, kateri, ne vem, ali spe v narodnem spanju, ali pa so že v jarmu liberalizma. Bavno tako omenim tudi o našem ženskem svetu, kateri bi moral tudi pokazati svojo narodnost v dejanju med svetom, ali žalostno, — malo jih je takih. Menda vse še ja niso v košu nemškutarije ? — Res, tukaj je dosti narodnjakov, ali le takrat ti kažejo narodnost, kadar jim gre za dobiček^ in oni pravijo tudi, mi smo Slovenci, njihovi otroci pa še slovenski ne znajo, ^ri-njih be pusuivijd slovenstva t/u^eda puu	bi pa
bilo potreba, da bi svoje rodoljubje v dejanju pokazali, takrat jih ne vidiš. Drugače začnimo, dragi bratje, in pokažimo med svetom, da smo bili, smo in bodemo ostali zvesi sinovi matere Slave!
Od Nove cerkve v Halozah. (Ne vem,) je-li Yam kdaj kdo pisal od nas. Mi pa radi prebiramo vaš list. Dohajajo nam sicer tudi drugi slovenski in nemški listi — kaj mislite, da nemški ne znamo? —ali »Slov. Gospodar« je naš list, nam najljubši. Torej nekaj nemški znamo. Da pa ne znamo, kakor bi radi, tega nismo mi krivi, nego naše šole. Da, da, prav je imel g. šolski nadzornik, ko se je, kakor smo slišali, ob obiskovanju naše šole bridko pritožil, da se otroci premalo nemščine uče. Do sedaj so se gg. učitelji lahko izgovarjali, da se v trorazrednici ni moči več. Odslej bo menda drugače. Saj se čuje, da dobimo prepotrebni četrti razred. Mi imamo od začetka pravi križ s to šolo. Najpreje se nismo mogli zediniti, kje bi jo zidali. Eni so rekli: tu, drugi: tam. Postavili smo pa naposled tam, kjer je najneugodnejši kraj. V vsakem deževju imamo polno vode v kleti. Potem pa pol ure od farne cerkve! Kam naj hodijo otroci k šolski maši? Naš sedanji vneti č. g. katehet sicer hodijo maše vat k Novi cerkvi, v podružnico, od šole še kakih 8 minot dalje. Bode-li se hotel žrtvovati tudi njihov naslednik? Pa saj maša dandanes otrokom menda ni več pptrebna. Pa drugo je. Pot od Sv. Trojice, od fare do šole, je, kar si morete misliti, najgrja. Ubogi g. katehet! Ob grdem vremenu nikakor ne morejo do šole. In sedaj še četirirazrednica! To pa zadeva tudi nas davkoplačevalce. V fari, ki šteje 4912 duš, smo postavili v petih letih dve novi šoli, dvorazrednico pri Sv. Duhu in trorazrednico pri Novi cerkvi. To je, mislimo, za najrevnejše občine — nekaj. A g. šolski nadzornik Ranner hoče še več. Ta gospod se rad pobaha s tem, koliko šol je že v ptujskem okraju sezidal, koliko razširil, ne pomisli pa, da je občinske mošnje močno stisnil! Treba pomisliti, v kakih časih živimo. Trtna uš uničuje od leta do leta bolj lepe naše vinograde. V par letih, če Bog drugače ne obrne, bodo Haložani kruha iskat šli — v Ameriko. In v tem hudem času gospoda nalaga nove, nepotrebne davke! Ali ne bi zadostovala trorazrednica s poldnevnim podukom, kakor drugod? Občine so prosile zato. Zastonj! Potem se ne more doseči učni smoter — pa nemški bi premalo znali. Bog se nas usmili!
Iz Cvena pri Ljutomeru. (Kakor trdnjave), rekel je g. podpresednik našega bralnega društva pri zadnjem zborovanju, bi morale biti in so tudi naša slovenska društva proti navalu tujinstva. Hvala Bogu, da jih je toliko na Murskem polju! Da smo si spet
utrdili svojo trdnjavico in se znovič navdušili za svoje bralno društvo, zbrali smo se dne 19. jan. po večer-nicah v domači šoli. Poročili blagajnika in knjižničar a sta pokazali, društvo krepko ,-toji, ke	' ::,..
udov in zato lahko naročuje več slovenskih časnikov in knjig, ki se tudi pridno prebirajo. Po ugodnem poročilu prepričani, da je v dobrih rokali naše društvo, potrdili smo v nadaljno vostvo z majhnim spopolnilom prejšnji odbor. Ker je bil č. g. predsednik zadržan se udeležiti zbora, razložil nam je prav primerno njegov namestnik, kako se naj učimo iz dobrih knjig in časnikov ljubiti in čislati povsod svoj materin jezik in braniti svojo rodno zemljo. Po zborovanju pa so nam pripravili v Senčarjevej gostilnici domači tamburaši in cvenske gospodinje s svojo že daleč znano gostoljubnostjo ,prav prijeten večer. Tako poštenih zabav še Bog daj mnogo!
Iz Ljutomeru. (Javno predavanje O vin-stvu in trtoreji). Na prošnjo gospodarskega in političnega" društva v Ljutomeru bodeta dne'"9. iebruvarija popoidne po veueriiicaii ob 1/io. uri razlagala Liva gospoda, ki sta se izobraževala na kmetijski šoli v Mariboru in imata že več letne praktične izkušnje, najvažnejše stvari o trtoreji, rigolanju in o cepljenju amerikanskih trt. Predavanje se bode vršilo v telovadnici Franc-Jo-želove šole v Ljutomeru. K temu predavanju, kjer se bodejo kazali tudi praktični poskusi, so vabljeni vsi, ki se zanimajo za trtorejo in za amerikaniziranje naših vinogradov. Vstop je vsakemu dovoljen. Naj torej naši gospodarji in viničarji ne zamudijo te lepe prilike, da se podučč natančno v teh prepotrebnih naukih. Razlagala se bode tudi postava o reviziji katastra, katera je osobito za posestnike vinogradov posebno važna. Torej na svidenje v obilne.m številu!
Iz Loke. (Naše razmere). Gospod urednik! Koristil je moj zadnji dopis mnogo, naj reče kdo, kar hoče. Onokrat sem bil na sejmu v Vojniku. Pri. starem Goričarju, če se ne motim, našel sem mnogo gospodov. Ko vstopim, bil je ravno pogovor o meni. Seveda me ne poznajo. G. župnik iz Silec pravi, da se čuti ta-mošnje društvo prizadeto; g. učitelj iz Godiča trdi, da so Godičani hudi in vsi gostje so vedeli vsak za drugo društvo, katero je baje zadela moja nesrečna roka. Zakaj sem zapustil svojo varno kočo v Loki in se podal prvokrat k vam? Ko bi bil vedel, da bo jih toliko zadetih, bil bi to opustil. Edini Mozirčani se smejč, ker ved6, da jim jaz železnice dati ne morem, kakor glavar ne gimnazije. Gospod urednik, boli me pa vendar nekaj. Goriški g. dopisnik je neusmiljen. Kaj sem mu storil, da me je tako grdo napadel? Prav ničesar. Če nehote koga zadenem, nisem kriv Sicer se pa ne bojte, gospod urednik, za svoj list! Pri nas je od dne do dne bolj domač in cenjen. Bog vas obvaruj!
Iz Petrove. (Še enkrat naša občinska volitev.) Pred kratkim je »Slovenski Gospodar« prinesel veselo vest, da je pri naši občinski volitvi dne 23. grudna 1. 1. sijajno zmagala slovensko-katoliška stranka. Izvoljeni so bili sledeči gg. v občinski odbor: V tretjem razredu: Planinšek Jurij, Pristovšek Makso, Puncer Anton, Koren Anton, Roter Jakob, Vizjak Andrej za odbornike, in Resnik Janez, Reher Franc, Kodela Janez za namestnike; v drugem razredu: Pilih Miha, Žagar Matija, Predovnik Jože, Zupane Franc, Fridrich Franc, Kodela Franc za odbornike in Ivanik Miha, Ocvirk Pavel, Žagar Jože za namestnike; v prvem razredu: Kuder Karol, Dreo Anton, Vizjak Anton, Tržan Karol, Kodela Gašpar, Pospeh Jurij za odbornike, in Jelovšek Franc, Klep Franc in Roter Jože za namestnike. Cela občina je z velikim veseljem in navdušenostjo pozdravila izid te volitve, ker so dosedanje razmere pri našem
občinskem zastopa in uradu že bile neznosne in je vsak v naši občini že davno hrepenel po tako potrebnem prevratu. Imena novo izvoljenih mož pa so nam porok.
bode pri nas v petrovški občini zanaprej mnogo spremenilo in obrnilo na boljše, kar je tudi že skrajni čas, da se to zgodi. Mi kmetovalci si moramo zaslužiti s krvavimi žulji vsakdanji kruh in za davke potrebni denar, ne moremo torej dalje trpeti, da bi nas z našim denarjem še dalje gospodarila, z brezobzirnim poslo-panjem tlačila in žalila peščica možakov, katera nam je poVikšala občinske izdatke ter samo lani na občinske stroške zajela in zapila blizu 100 gld. Naši nasprotniki z občinskim tajnikom vred so mislili, da imajo dosmrtni privilegij gospodariti z našim denarjem in nam ubogim kmetovalcem nalagati zmirom večja bremena; na dan volitve pa so videli, da so vojskovodje brez armade, in zaradi tega menda sta pri volitvi dva nasprotna kandidata začela grdo razsajati in sta s surovim obnašanjem volilcem pokazala, česa bi imeli dočakati, ako bi imeli pri občini taki ljudje moč v rokah. No. naši volilci, kaienn je bilo vse črno, ua je le bilo veselje, so tem možiceljem dali primeren odgovor s tem, da šo skoraj enoglasno bili izvoljeni naši možjč! — Vsak človek, kateri ima zdravo pamet, bi mislil, da bodo naši nasprotniki zdaj mirovali, da ne bodo več nadlegovali naše občine in njegovega prebivalstva, pa motiš se, prijatelj, ako si se tega nadjal! Slon in jednorog imata debelo kožo, koža naših nasprotnikov pa je še debelejša. Ne da bi imeli kak še tako mali uzrok, so iz samega kljubovanja in jeze, da so tako sramotno propali, uložili ugovor zoper volitev, katero bi radi ovrgli in našo občino tako poškodovali za kakih 50 goldinarjev. Pa se jim ne bodo posrečilo. Mi čakamo mirno na rešitev tega ugovora; ako bi bilo treba nove volitve, tedaj bi prišli še v večjem številu in zopet volili naše može. Ker pa ne bode treba nove volitve, potem jim bomo klicali »srečen pot«, in novi odbor bode nastopil in začel gospodariti. Petrovška občina tedaj ne bode samo slovela kot slavni božji pot, ampak tudi kot ena najsrečnejših občin lepe Savinjske doline. Živela pravica!
S Pohorja. (To-le pismo iz Brazilije) blagovoljno objavite! — Ljuba sestra! Pišem Ti iz dalnje Brazilije nekatere vrstice. Najprej Te lepo pozdravljam in Ti želim, da Te moje pisanje pri najboljšem zdravju in veselju najde. Potem Ti najprej naznanjam, da sva z mojim sinom, hvala Bogu, še zdrava tako po stari navadi, in da delava pri nekem usnjarju v tovarni ali fabriki. Dalje Ti naznanjam, kako je tukaj v tej žalostni Braziliji. Zdaj imamo tukaj veliko vročino, in ta trpi do meseca marcija, in od marcija do avgusta bo tukaj zima; pa zima je brez snega in brez velikega mraza. — Vera je tukaj tudi katoliška, pa le po imenu, sicer so pa ljudje slabši, ko divjaki. Ljudij se nahaja tukaj vseh sort: črni in beli; največ je Italijanov. Nahajajo se tudi Slovenci, pa ne toliko. Tukaj si iz vsake svete reči norca delajo; ako se hoče človek pokrižati ali moliti, mora vse na skrivnem storiti. Tukaj je le ples in žganje njihov Bog; cerkev le od daleč gledajo. Tukaj ni praznika, ne nedelje, ne molitve, ne petka, ali kakega drugega posta. Ravno tako smo kakor živina, tukaj je le denar, ples in muzika njihov Bog. Ako pa kdo umrje, ga res na mirodvor pokopljejo, pa ni žegnan in ko ga k pogrebu nesejo, ni nobenega mašnika ali molitve in ko ga tja prinesejo, ga vržejo v jamo, kakor kakšno žival brez vseh cerkvenih obredov. Res žalostno je tukaj za kristijana! Jaz sem že črez eno leto tukaj, pa še nisem bil več v cerkvi kakor štirikrat.— Draga sestra! Zdaj Ti moram še naznaniti, kakšno je tukaj življenje. Sadje ne raste drugo, kakor pomaranče, in še nekatero drugo braziljansko sadje, pa za-me je vse div-
jina, ni dobro. Žita ni drugega, ko turšica in fižol. Je tudi krompir, pa ni tak, ko pri Vas, nima tako dobrega okusa. Življenje je veliko bolj drago in slabše, ko pri Vas: vsak dan imamo fižol in »rajž« in malo mesa. Kruha je zelo malo in veliko slabši kot pri Vas. Nobena jed pač nima nobenega okusa; človek le toliko je, da živi. »Rajž« velja tukaj 30 kr. liter, slabša pše-nična moka 30 kr. leg, »špeh« 1 gld. hj, govejsko meso 60 kr. kg, turšična moka liter 20 kr., mleko liter 30 kr. Kava tukaj rasle, pa je vendar tudi strašno draga, od 90—180 kr. kg in tako naprej. Vse je pač bolj drago, ko pri Vas. Nič ni, kakor so ljudje poprej govorili, da je tukaj vse boljše, zdaj pa vidim, da je le vse slabše. Nalašč tako govorijo in lažejo, da več ljudij sem pride, in tukaj, ako dela ne dobijo, pa lakoto prodajejo, in bi radi nazaj, pa ne morejo, ker nimajo za čim. Midva z mojim fantom zasluživa vsak mesec oba 30 gld., in ako nama Bog zdravje da, in ako si bodeva mogla kaj prihraniti, bova prišla nazaj v domači kraj; ker vsak, kateri im&Je malo pameti,„si, želi nazaj. — Draga se-
strn I ''dai epm Ti v krf'kom napisni bVn.slnhn jo
tukaj živeti; mene tako »greva«, da sem šel v ta zapuščeni žalostni kraj amerikanski. Bodi tako dobra in pokaži to pismo več komu, da bodo ljudje vedeli, kako je tukaj slabo živeti. — St. Karlos, dne 13. nov. 1895.
Franc Beigot.
Politični ogied.
Avstri j ske dežele.
Dunaj. Dne 4. febr. je bilo vpričo Nj. veličanstva svetlega cesarja veliko, več ur trajajoče posvetovanje prvih vojaških zapovednikov. — Predsednik državnega zbora, baron Chlumecky, je oni dan v Brnu na shodu nemškega društva hvalo pel grofu Badeniju in pa liberalni stranki, ki bi že davno na Dunaju in marsikje prišla ob vso moč, da je ne podpira vlada.
Češko. Deželni zbor je že imel 17 sej, vendar pa še niti ni dognal deželnega proračuna za leto 1896., ampak je dovolil začasni proračun. Da je delovanje češkega deželnega zbora tako. jalovo, je mnogo kriva vlada, ki se n<3če zameriti ne Mladočehom, ne nemškim liberalcem.,
.Štajarsko. V ponedeljek je deželni zbor vsprejel postavo o povzdigi živinoreje in predlog, da se za 22.900 gld, kupi stavbišče pri deželni blaznici v Feld-hofu ter zgradi gospodarsko poslopje s stanovanjem za gospodarskega pristava in hlevom za 40 krav in 3 jarme volov. Kaj ,pa za južni Štajar?
Koroško. Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence napravi dne 9. febr. shod v Dobrijah pri Guštanju. — Deželni zbor je vsprejel postavo o novem deželnem volilnem redu, ki bode koristil samo liberalcem. Frošnje »Siidmarke« za podporo pa je toli liberalni deželni zbor odklonil. Pri razpravi o šolstvu je deželni predsednik oponašal slov. duhovščini, da dela v deželi nemir. Čudno, da so škof k temu molčali!
Kranjsko. V novi deželni zbor so izvoljeni: Povše, Murnik, dr. Schaffer in dr. Tavčar. Slednjemu so pa nemški liberalci pomogli do te časti. — V gorenjskih in notranjskih mestih bode državnozborska dopolnilna volitev koncem tega meseca. Narodno - napredna stranka kandiduje g. kurata Antona Koblarja.
Primorsko. Da so tržaški lahonski poslanci slabi Avstrijci, to so spet pokazali dne 30. jan., ker so pri sklepu pobegnili iz zbornice, predno je deželni glavar zaklical »eviva« svetlemu cesarju. — V novem deželnem odboru isterskem so sami Italijani. Da so pri
kmečki skupini mogli zmagali, zavrgli so I udi volitev poslanca Kozuliča.
H r v a š k o. Profesor Ouiquerez je dobi! šestmesečni 1 zapor, ker .>• bi' napadel sckci-l- " i načeli I - a-, vija, ki bojda kmalu pojde v pokoj. Da bi Ivršnjavi le ! prej ko slej šel, lo je želja vseh pravih Hrvatov. ! Ogersko. V ponedeljek je došel v Budapešto j avstrijski inini.sterski predsednik, grof Badeni, in večina j naših ministrov, da se z ogerskimi nadalje pogajajo glede na pogodbo Avstrije z Ogersko. Ako so naši ministri na Dunaju popustljivi, bodo še v Budapešti tem bolj. — Da civilne osebe pišejo matične knjige, to pride sila drago državi; vsled tega civilno matrišlvo preseda že tudi mnogim liberalcem.
Vnanje države.
Rim. Sv. oče so pozvali k sebi nadškofa bor-doškega, kardinala Leeota. Ž njim se bodo posvetovali o verskih razmerah na Francoskem ter ga nato odposlali k francoski vladi, ki katoliški cerkvi nasprotuje,
kin*. In
' A ........
Italijansko. Podpolkovnik Galliano je v Afriki srečno dospel do italijanske vojne. Da je smel zapustiti trdnjavo Makale, morali so Italijani Abesincem izročiti tri abesinske prince, katere so Lahi po zvijači dobili v svoje roke. Razun tega pa je pri Abesincih moralo ostati nekaj dnij 10 laških častnikov. Bržčas pride med Abisinci in Italijani v kratkem do odločilne bitke.
Angleško. Poslanska zbornica se snide dne 11. marcija. Zatrjuje se, da bode vlada takoj pričetkom zasedanja pojasnila nekatera pereča politična vprašanja, posebno jutrovsko, južno-afriško in venezuelsko vprašanje.
Nemško. Oni dan je državni zbor pričel s posvetovanjem o novem državljanskem zakoniku. — Bavarsko vojno ministerstvo je odredilo, da ob nedeljah in praznikih ne smejo vojaki opravljati niti službenih opravil in morajo izostati vse vaje in pisarniška dela. Vsak vojak je dolžen udeležiti se službe božje, med katero morajo biti zaprte krčme po vojašnicah.
Bolgarsko. Dne 4. febr. je v sobranju inini-slerski predsednik Stojlov prečital razglas kneza Ferdinanda, da 21etni Boris pristopi dne 14. febr. k pravoslavni veri. S tem se je knez izneveril katoliški veri, pa tudi razžalil svojo pobožno soprogo Marijo, da odpotuje na južno Francosko.
Srbsko. Radikalci so sklenili, da se hočejo spet z vso vnemo udeleževati politike. — Neki francoski list javlja, da je poroka kralja Aleksandra s črnogorsko princezinjo Heleno že določena. Ruski car s carinjo bode starešina.
Turško. V Carigradu se je osnovalo sodišče, ki bode imelo nalogo, zasledovali in soditi podpihovalce za ustajo. — V Armenijo je prišlo te dni mnogo ruskih Armencev svojim bratom na pomoč. Vsled tega so ondi nastali novi nemiri. Mesto Zeitun pa še vedno ni po-popolnoma v turški oblasti. Pred tednom so tja došli konzuli drugi držav, da posredujejo med Armenci in Turki. Ubogih kristijanov samo v tem mestu vsak dan umrje okoli 140 od lakote in raznih boleznij.
Za poduk iii kratek čas.
Poročila iz Rima.	x
■ (Piše Fr. Kovafcič.) (Dalje.)
Malo pred Kristusovim rojstvom so začeli ljudi častiti kot bogove. In to je bil nekak most h krščan-
ski veri. Na Jutrovem se je rodilo Dete, katero so pastirji v jaslicah molili, kateremu so modri darovali 07 kadilo in miro. To Dete je bilo iJog in človek skupaj.
Ni minolo od tega pol stoletja, in v Rimu sta apostola Peter in Pavel oznanjevala nov nauk, da je Kristus Bog in človek skupaj. In ponosni Rimljani jima verujejo, nauk: Bog in človek skupaj, ni jim popolnoma ptuj, ne zdi se jim nemogoč, bili so ga, rekel bi, že vajeni. V svoji zmoti so božjo naravo pripisovali ljudem, sedaj pa v svetli luči spoznajo, da je pravi živi Bog postal človek in človeško naravo neskončno povišal. Nauk: Kristus je Bog in človek skupaj, našel je pripravljena tla, mnogi in mnogi ga verujejo in dajo zanj svoje premoženje, čast in življenje. Toda pojdimo dalje!
Stopimo od templja Cezarjevega nekoliko naprej na desna Tu štrlč iz zemlje ostanki velikanskega poslopja. To je bil tempeli boginje Vest0 varhinje domačega. družinskega živlienia. Nipi načast «« tnlrai rim«Vp device —• vestalinke — netile večni ogenj. Ta hram je bil eno največjih rimskih svetišč, in vestalinke so uživale nenavadno velike časti.
Služile so v templju 30 let, potem so dobile bogato doto in so se smele možiti. Nosile so belo obleko in so morale ves čas svoje službe skrbno varovati svoje devištvo. Ako se je katera pregrešila, so jo za kazen živo pokopali. Na ulicah se jim je moral vsak ogniti s pota. Vojaki so morali upogniti pred vestalinko svoja znamenja, kakor dandanes zastave pred visokimi osebami vladarske hiše. Ce so gnali hudodelnika v smrt in so slučajno srečali vestalinko, bil je pomiloščen. Celo konzul, najvišji državni uradnik, se jim je moral s pota ogniti. Kdor je vestalinko razžalil, bil je s smrtjo kaznovan.
Tako je bilo pred rojstvom Kristusovim; pa kako lep nauk nam dajejo tu pagani! Prvič vidimo, kako sveto je bilo nevernim Rimljanom domače, družinsko življenje. Varhinja mu je bila visoko čislana boginja Vesta, njej na čast je gorel v templju noč in dan sv. ogenj, varovale so ga čiste device. In po pravici; saj je rimska moč in slava slonela na družini. Dokler so rimske družine bile v redu, dokler je v njih cvetla zakonska zvestoba, dokler so stariši izpolnjevali svoje dolžnosti do otrok, dokler so otroci spoštovali svoje roditelje, tako dolgo so bili Rimljani močni; ko je pa izginilo poštenje iz družin, začela se je rušiti velikanska rimska država in naposled je vse padlo — v grob.
Resen opomin za vse narode vseh časov, vseh pokrajin! Gorjé narodom, ki si razdirajo svetišče družinskega življenja! Kaj bi torej človek rekel, ko dandanes celo tisti, ki bi morali pred vsem skrbeti za blagor svojega ljudstva, z bogokletno roko posegajo v to svetišče in razdirajo hišni red ?____ Ce želimo srečo svojemu narodu, skrbimo pred vsem, da naše družine ostanejo zdrave in čiste, da ostanejo krščanske. Pa-ganska Vesta ni mogla obvarovati paganskih družin pogina, krščanske družine pa imajo mnogo močnejšo za-slombo. Krščanske, slovenske družine, v betlehemskem hlevcu, v hišici v Nazaretu je vaš izgled, je vaše varstvo! Vesta je izginila, njen tempelj se je podrl, Kristus pa ostane danes in jutri in na vekomaj. Družine slovenske, držite se Kristusa, in ne bodo vas požrli valovi, ki pretijo vsemu človeštvu.
Čudno je, kako so celo razuzdani pagani čislali devištvo. Kako lepa vendar mora biti ta čednost! Né-hoté so jo celo pagani spoštovali, pa njene prave vrednosti niso poznali. Pravo lepoto te nebeške lilije je razkril šele Sin božji, ki si je izvolil devico za mater in ki je učil: »Blagor njim, ki so čistega srca,
I ker bodo Boga gledali. Kako bi moral pač kristijan
j čislali to čednost, ko je sam tempelj živega Boga!
Toda pagani so bili v marsičem boljši, kakor mi kristijani. Rimska postava je skrbno varovala čast vestalink in jih obskrbela z vsem potrebnim. In dandanes?.... Naše postave dovoljujejo, da krščeni in nekrščeni judje blatijo po svojih časnikih najsvetejše naprave katoliške cerkve, zlasti deviški stan — re-dovništvo. Vestalinke so samo ogenj netile v svetišču, pa kako so jih častili! Krščanske redovnice pa žrtvujejo svoje zdravje in življenje za postrežbo bolnikov ali vzgojo mladine, in kako se jim plačuje? Razuzdani pisači jih blatijo po svojih časnikih, novopaganske vlade pa jih stiskajo in preganjajo, kjer le morejo. Po Francozkem in Italijanskem n. pr. so jim oropali vse, gladu bi morale umirati, ko bi se med ljudstvom ne našlo boljših dobrotnikov, kakor so tisti, ki držijo vladino krmilo v rokah. Odpadli kristijani so pač hujši, kakor pagani. — Krščansko liudstvo pa nai nazi. komu zaupa, zlasti pri volitvah!
Še en pogled na forum! Veliko bi se še dalo pisati, toda »Gospodar« ima malo prostora. Celi forum se ne da spraviti v njega. Ogledali smo si to, kar se najbolj strinja z naslovom: pred rojstvom Kristusovim. 0 priliki še povemo kaj več. — Če z očesom preletimo vse razvaline na foru, prepričamo se, da je tu bilo pred vsem rimsko svetišče. Kakih 12 templjev leži na tem malem prostoru v razvalinah! Še poznim rodovom bodo te razvaline oznanjevale, da le na veri sloni moč in sreča narodov in držav. Sredi templjev so Rimljani na foru zidali svojo državo, ničesar se niso lotili, da ne bi prej darovali bogovom in jih vprašali za svet. Prepričani so bili, da kdor je sovražnik vere, je tudi sovražnik države. In dokler so se svoje paganske vere trdno držali, bili so močni, z vero pa se je začela majati tudi država. Paganstvo je samo po sebi moralo prej ali slej razpasti in potegniti za seboj v grob državo, ki je na njem slonela. A nad razvalinami gnilega paganstva se je visoko povspela krščanska vera, ki ima nadnaravno moč, je vedno mlada, vedno krepka in zdrava. Na tej veri sloni omika, obstanek in blagor vsakega naroda.
Dandanes so si izmislili državo brez vere, obetajo nam srečo brez vere, vsiljujejo nam narodnost brez vere. Rimljani so bili močnejši narod, pa ni jih več, in mi Slovenci, majhen narod, imamo edino zaslombo v krščanstvu. Brez krščanske vere čaka nas," kakor vsak narod, žalosten pogin in grob. Dobro slovensko ljudstvo, ne veruj novodobnin krivim prerokom! Kdor ti obeta srečo brez vere, je lažnik in goljuf, je tvoj sovrag. Bog obvaruj slovenski narod grozne nesreče, da bi mu kedaj ugasnila luč sv. vere! (Dalje prih.)
Smešnica. Gospod katehet vprašajo v šoli učenca: »Kaj sta bila sv. Peter in sv. Pavel?« Učenec bi moral reči, da sta bila apostola in mučenca, toda ker ne zna, molči. Katehet mu začnejo pomagati, rekoč: »A-po- in mu-« — »Že vem, reče učenec, apotekarja in muzi-kanta«.
--*--
Razne stvari.
Domače. (Mašnikovo posvečenje). Milo-stljivi knezoškof so danes ptujskemu minoritskemu kle-riku č. br. Francu Kukcu podelili subdijakonat, v soboto, pa dijakonat, v ponedeljek, dne 10. febr. pa ga bodo v stolnici posvetili v mašnika. Novo mašo bode pa č. g. primicijant pel dne 16. febr. v župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
(V dijaškem semenišču) v Mariboru -o na Svečnico, ¡><- >ldne ob 5. uri ; ' '•	••»••
veselico. Slavnost so z navzočnostjo počastili nul. kne-zoškof. 1'rišli so tudi preč. gg. stolni prošt, stolni dekan, stolni župnik, kanonik dr. Pajek, več bogoslovskih profesorjev, gg. duhovnikov in gg. bogoslovci. Vsi so bili gotovo zadovoljni, zlasti z veselo igro »Sila skrivnosti«.
(Iz tiri ž pri Žalcu). Dne 11. febr. 1858 se je bila prvokrat prikazala prečisla devica Marija Bernar-diki v Lurdu na Francoskem. Obletnica te prikazni se bo slovesno obhajala v Grižah pri Žalcu, kjer je lepa podružnica, posvečena Mariji Lurški na čast. V torek, dne 11. febr. bode tamkaj dvojno sv. opravilo : prvo ob 7., drugo ob 7»H. uri prepoldne.
(Ponavljanje sv. misijona) bode od dne 16. febr. do 1. marcija pri Sv. Magdaleni v Mariboru, in je bodo vodili čč. gg. lazaristi Javšovec, Macur, —"Kitak in Klančnik. Slovenski pridigi bosta vsak dan zjuLiuj ob u. m večer ob 6. uri.
(Südmarkovci in njih omika). V soboto je bil v mariborski kazini ples podružnice »Südmark«. Rogovilili so do jutra, tri pijane pokveke so se šele od kasine peljale mimo stolnice ob 1/SH- ur' dopoldne.
v/ (Südmark inRušani). Mariborski Südmarkovci so priredili nedavno ples v Rušah, prav za prav v Glaserjevi hiši občine Smolnik. Na čast vrlih Rušanov bodi povedano, da so se tega nemškega plesa udeležili samo ondotni nemški »privandranci«.
(Višjesodni predsednik v Gradcu) je postal dvorni svetovalec Franc Schmid. Rodom je Štajarec in zmožen slovenskega jezika.
(Sejem v Mariboru) dne 31. jan. je vedno najboljše obiskovan. Letos so prignali 1159 glav živine. Cena živim, dobro rejenim volom 30—33 gld. met. cent.
(Nova ces ta) iz Luč na Solčavo je stala 31.923 gld. Dežela je dala 25 000 gld., gornjegrajski okraj 5000 gld., Luče 600 gld. in Solčava 1000 gld. Cesta torej stane 323 gld. več, nego je bilo proračunjeno.
(Umrl) je včeraj zjutraj v Mariboru podmaršal Bela baron Schönberger za pljučnim vnetjem. Kakor znano, je pokojnik bil takrat umirovljen, ko maršal Kuhn.
(Središko učiteljstvo) priredi s sodelovanjem tamkajšnjega domačega pevskega zbora v nedeljo, dne 9. svečana v šolskih prostorih veselico s petjem, dekla-macijo in z gledališko igro »Od hiše!« Po veselici v šoli je prosta zabava v Plepelčevej gostilni. Med posameznimi točkami svira ciganska godba iz Čakovca. Vstopnina 30 kr. za sedež in 20 kr. za stojišče. Začetek ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dohodek veselice namenjen ; šolskim namenom, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo.
(Pridno se ženijo!) Pri Sv. Petru blizu Radgone je bilo na Svečnico oklicanih 26 parov; skoraj toliko, kakor lani celo leto. Zdaj pa še naj kdo reče, da duhovniku časa preostaja!
(Celjskim Nemcem se sline cédé) po »Narodnem domu«. V noči od dne 1. na 2. febr. ^o obesili na stolp »Narodnega doma« »frankfurterico«. Naj visi po noči, po dnevu bode pa cesarska! Vse omiluje uboge nemške Celjane, ki Slovencem tako zavidajo krasno stavbo.
(Vojaški nabor za dopolnilni okraj št. 47) bode letos: v Cmureku dne 16., 17., 18.; v Radgoni dne 20., 21.; v Slov. Bistrici dne 23., 24.; pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 26., 27.; v Mariboru dne 28., 30., 31. marcija in 1., 7., 8. aprila; v Ivniku dne 17., 18.; v Arvežu dne 20., 21.,'22. aprila in za mesto Maribor dne 1. maja.
{Vojaški n al) OjT • z a d o p o 1 n i 1 n i o k r a j št. 89). bode letos: v Šoštanju dne 2., 3.; v Slov. Grâdcu dne
4., 5.; Kozjem dne 12., 13., 14.; v Sevnici dne 16., 17.; /.; neslo Celje dne 18.: na Vranskem dne 20., 21.. v Mozirju dne 23., 24.: v Konjicah dne 26., 27., 28.; za Celje dne 30., 31. marcija in 1., 7., 8., 9. aprila; v Šmarijah dne 10., 11. aprila; v Rogatcu dne 13., 14.; na Ptuju dne 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23.; v Ormožu dne 24 . 25.; v Ljutomeru dne 27., 28.; v Gornji Radgoni dne 29. in 30. aprila.
(Nesreča s svetilko.) V neki hiši blizu Zidanega mosta je v soboto 81etna deklica prevrgla gorečo svetilko. Pri tem se je unela obleka, in revica se je tako opekla, da je drugi dan umrla.
(Samomor.) Včeraj popoldne ob 4. uri se je v Mariboru na mestnem pokopališču ustrelil agent Gotzove pivovarne, Konrad Gassner.
(Požar.) Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je v soboto ob 3. uri po noči začelo goreti v stanovanju g. učitelja Vezjaka. Ogtr.j, katerega uz.rok ni znan, je uničil hišo
111 VtJii n. U puiliObtu.	Sr&ČG ov^ oc luuuiuu	uuib^iju C
pravem času zbudili in rešili velike nevarnosti.
(Čudni zakladi.) Blizu Ljubnega v Savinjski dolini so poldrugo uro od okrajne ceste na težko pristopnem hribu razvaline starega roparskega gradiča. Pripoveduje se, da je blizu njega veliko zakladov zakopanih in da so res pred 60 leti tam našli zlate sklede in žlice. Že večkrat so poskušali takih zakladov najti. Tako so letos po Božiču zopet nekateri kmetje šli kopat in iskat zakladov. Ko so že bili nekoliko dnij kopali, našli so v neki na pol zasuti kleti 5 še precej ohranjenih — okostnic. Ko so pred tremi tedni zopet ob 11. uri po noči kopali, slišali so bojda čudno bobnenje in pokanje v gori, tako, da so zapustili vse in zbežali.
(Nezvest poštar.) Že več časa so se izraznih krajev južne Štajarske pritoževali, da so se izgubila pisma ali vloženi denar. Sum je letel na poštnega uradnika J. Gamaufa v Poličanah. Prijeli so ga, in priznal je, da je ukradel več pisem, posebno eno, v katerem je bilo 5 tisočakov.
(Nagla smrt.) Pankracij Hribernik, doma izLjub-nice pri Vitanju, je v Bohorini pri Zrečah plohe ali »rile« samotež na saneh spravljal iz gozda v dolino. Sanij ni maral zavirati, kakor so to delali tovariši. Potoma je ploh spravil voznika med sebe in neko soho, zdruznil ali zmečkal mu trebuh ter tako privabil nepričakovano smrt.
(Prazno s u m n i č e n j e). Pri Sv. Urbanu pri pri Ptuju so dne 29. jan. izkopali truplo Franca Horvata, ki je bil zmrznil. Razširila se je namreč vest, da ga je neki met z žganjem napojil in potem ubil. Sodišče je kmeta prijelo; toda pri zdravniški preiskavi niso našli nič sumljivega, na kar so kmeta izpustili.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: slavna posojilnica v Makolah 20 fl., vlč. gosp. M. Lendovšek, župnik v Makolah, 5 fl., č. g. J. Ozmec, kaplan v Ljutomeru, 3 fl., gdč. M. R. 1 fl. kr.
(Delavsko bralno in pevsko društvo) v Mariboru priredi prih. nedeljo večer ob uri pred-pustno veselico v hotelu »Nadvojvoda Ivan«. Igrala se bode burka »Krojač Fips ali nevaren sosed« in gluma »Damoklejev meč«. Nato petje in prosta zabava. Vstopnina za ude 15 kr., obitelj (3 osobe) 40 kr., za neude 25 kr., obitelj 70 kr.
(Društvo »Sloga« v Čadramu) bo imelo dne 9. febr. zopet občni zbor, pri katerem bo g. učitelj J. Bele govoril o umni sadjereji, za katero se v letošnji ugodni zimi lahko pripravlja.
(Cecilijino društvo v Mariboru) je dobilo do sedaj letnino od p. n. gg.: Mil. knezoškof 25 gld., dr. Pajek 3 gld^-dr.JFeuš 5 gld.• Val. Par, Jan. Vraz, J6ž. Cižek, Lovro Herg, Karol Hribovšek, J. Kaučič,Fr.
Simonie, AI. Šijanec, Jož. Sinko, neimenovan iz Slov. goric, A. Fröhlich, Fr. Klepač, Fr. Janežič, Jurü Bezen-|ek, A. Mežko, A. Grušovnik, M. Wurzer, M. i.niko, .1. Tajek, J. Vreže, J. Fleck, T. lložanc, Fr. Korošec, .1. Majcen, J. Hribernik, H. Rešek, (i. Majcen, po 2 gltl., j. B. 4 gld., trgovec A. Ogriseg 25 gld. Bog povrni!
(Za družbo duhovnikov) vplačali so meseca januvarija čč. gg.: Tamše Val. 52 11., Selili .1 uri j 11 11., Lempl Jak. 5 H., Bratuša Al., Kitak Jak. in Hrašovec Henr. po 3 11., Supanič Jak., Plešnik Mih. in Kovačič Fr. po 2 fl., Šijanec Al. sen., Frece Mat., Brglez Jan., Gaberc Sim. po 1 fl.
(Kmečko bralno društvo pri Sv. Križu više Maribora) bode zborovalo v nedeljo, dne 9. febr. po večernicah v Koroščevi gostilnici. Fo običajnem vspo-redu podučni govori o pridelovanju ruskega lanu, o umnem čebelarstvu in o tem, kako je treba čitati. Nato
(Glavna skupŠCiii«) »Ncuuuiie čitalnice v Ptuju« za 32. društveno leto bode v nedeljo, dne 9. fe-bruvarija ob 3. oziroma 4. uri popoldne v spodnjih prostorih »Narodnega doma«. Isto društvo priredi v ponedeljek, dne 17. febr. ob 8. uri zvečer plesni venček.
(L ju t o me rskakmetijskapodružnica) bode zborovala v nedeljo, dne 9. febr. ob 9. uri dopoldne v šoli pri Sv. Križu; v ponedeljek, dne 10. febr. ob 3. uri popoldne v šoli na Cvenu. Predavanje bode o gnojenju in raznih gnojivih. Kmetovalci dotičnih krajev, pridite v obilnem številu!
(K a t. pol. društvo pri Sv. Križu na Slatini) bode imelo v nedeljo, dne 9. febr. popoldne ob 4. uri v gostilnici g. Antona Ogrizek na Slatini občni javni letni zbor z volitvijo novega odbora. Nato pod-učljiv govor in prosta zabava.
(»Bralno društvo za Laški trg in okolico«) priredi dne 9. febr. 1896 v pivarni g. Simona Kukca v Laškem trgu gledališki predstavi »Šolski nadzornik« in »Blaznica v prvem nadstropju«. Nato petje in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za člane 20 kr., za nečlane 30 kr., za kmete 10 kr.
Iz dragih krajev. (Škof S t r o s s m a y e ri je slavil dne 1. febr svoj rostni dan. fetogn dne ie . >.- -¡el starost SJ iet, zdrav in krepak, duševno in telesu>.
(Pri usmiljenih bratih v Gradcu) je lani bilo v oskrbljevanju 2154 bolnikov; v Algersdorfu pa okrevajočih 290. K bolnišnici je prizidan nov del, v katerem bode 70 postelj.
(Zlato sv. mašo) je v .laski pri Zagrebu pope-val čast. pater Felicijan Matevž, redovnik sv. Frančiška. Novi zlatoinašnik je luč sveta zagledal v Zrečah pri Konjicah.
(Črnogorski knez) ima neko bolezen na nogi. Zdravi ga zdravnik iz Kolora. Ko bi bolezen dalje časa trajala, se pa pride knez zdravit na Dunaj.
(Dva samomora v Ljubljani) sta se zgodila v nedeljo; 181etni trgovski pomočnik Dragotin pl. Pi-sačič se je ustrelil, neki Italijan pa se je večer' vrgel pred mašino mešanega vlaka, da mu je kolo šlo čez nrej in g?. ";r_"~kalo.
(25letnica slovenskega umetnika). Kdo ne pozna pesmi »Naprej zastava Slave!« Njen skladatelj, Davorin Jenko, je te dni slavil v dalnjem Belem gradu 251etnico svojega delovanja kot kapelnik belo-grajskega gledališča. Pri tej priliki mu je srbski kralj podelil red sv. Save.
(82 maloruskih izseljencev) je dne 30. jan. popoldne dospelo zopet v Ljubljano in od ondot so se peljali v Galicijo. Morali so se vrniti, ker agencija »la Ligure-Braziljana« avstrijskih izseljencev ne prevaža več zastonj iz Genove v Brazilijo.
(Razveljavljena obsodba.) Neko glavarstvo na srednjem Štajarskem je obsodilo nekega posestnika na 30 gld. globe ali 6 dnij zapora zato, ker je zdravil bolno živino. C. kr. namestnija v Gradcu pa je na pritožbo obsojenčevo kazenski odlok razveljavila, ker ni postave, katera bi tako zdravljenje prepovedala, in ker v dotičnem kraju ni bilo kužne bolezni.
I .oterijne st«*vilke.
Trst 1. februvarija 1896: 38, 30, 83, 45, 14
Line
36, 83, 32, 6, 31
J. Pserhofer jeva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel'
Dunaj, I., Singerstrasse TVi*. 15. J. Pserhofer-jeve
Teločistilne krOCjljiCG ne'i^aj 'menovane krirl8tilne hrojtljice, staroznano, lahko teločistilno domače
Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., • jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., pri cefrankovani pošiljatvi po povzetju I gld. 10 kr. — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zivitek se ne pošilja.)
_Prosimo, da ae izrecno zahteva p^- .,J. l*n«Tl>otVr-.|<-v<- teloc-iNtlliie krojrljiee*'	in paziti je, da
ima pokrov vgake čkatljice isti podpis J. Pneriiofer in sicer v rde«*II» pismenih, kateri "je videti na navodilu za porabo'
Balzam za ozebline J. Pserhoferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotčev sok, ena steklenica 50 kr.
Balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
Stollovi Kola-izdelki izvrstnih krepčal za želodec in živce. 1 liter Kola-vina ali eliksiija 3 gld., «/, litra 1 gld. 60 kr. '/« litra 85 kr.
liritka želodčna tinktura, (nekdaj živ-ljenska esenca ali praške kapljice imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld.
Balzam za rane, 1 steklenica 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr,
Tanokininska pnmada J. Pserliofer-ja,
pospešuje izvrstno rast las, 1 škatljica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. U iverzalna čistilna sol A. W. Bnllrirha,
domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
EKT" Iiazven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo.
Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. ME* Pri dopošiljatvi denarja (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.
9-12
Prisrčna zahvala
vsem tistim fannanom in iarmancem Polenskim, kateri so na Sv. lilaža dan TOletnega očeta v velikem številu do groba opremljali. Bog plati vsem in iiog se naj usmili duše rajnega dobrega očeta in pobožnega katoličana!
V imenu bratov in sestre
Franc Poznič.
Na Polenšaku, na dan Sv. Blaža 1890.
(5
za
ggodovne in svečane prilike.g
©
g
G
Oljnati portret 85X75 cm
Antona Martina Slomšeka,
© najfineje po najboljšem izvirniku izveden, § na plalno napet, v zlatih kovinsko-barok, g ¿> antik-barok ter črnih zlato okrašenih ~ O okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld., do-9 biva se v trgovini
| D. Hribarja v Celji.
^ Kaj je Anton Martin Slomšek Slo- § O vencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu © G se imamo zahvaliti za družbo sv. Mo-^ hora; njemu se zahvaliti za najbolje in ^ O najlepše pedagogiške spise in domovinsko © O ljubezen vnem£yoče pesni. On bilje naj- © g odličnejši buditelj naroda, in najbolj " © vneti zagovornik pravic Slovencev. No-O bena slovenska hiša naj bi ne bila brez ^ slike tega slavnega moža, ki je in ostane q vedni ponos in dika Slovencev. 6—10 O	O
GGGOGGGGGGGGGGO0GGOGGGGGGG
Kolarska obrt
v nekem trgu pri glavni cesti se da z lesom in orodjem vred v n a j e m. K temu ie tudi stanovanje in neta) zemljišča. Teč se izve pri upravinsuu „oiu>. u^oj».	1 -
Služba organista
in ob enem cerkvenika bo izpraznjena 1. majnika t. 1. Prošniki naj svoja spričevala pošljejo tekom meseca februvarija kn. šk. župnemu uradu pri Sv. Juriju ob Taboru v Savinjski dolini.
Vn9¡Pm vzeti želim hišo za 1 ■	111 trgovino v primernem
kraju. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu tega lista.	1-2
©OGGOQGGG0OGGGGQGOGGGGOGOG
©	Najlepše darilo
Najobilnejša zaloga
vseh običajnih vrst
klobukov ^ moške in dečke.
Posebnosti
sa lovce in turiste lodni klobuki
gospodov Josip Pichler-jevlh sinov, c. in kr. dvornih zala-gateljev v Gradcu.
5? Priporoča *
so cerkven poxlatar. donuK-iu.
^ ALOJZ ŠKET, ^
grajske ulice št. «. V MARIBORU, «rajtke ulice št. «.
Vabilo
k občnemu zboru „Posojilnice v Gornjem gradu", ki se vrši v soboto, dne 15. februvarija t. 1. ob 2. uri popoldne v uradnici.
Dnevni rc«l:
1.	Poročila odbora.
2.	Račun za leto 1895.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregle-dovalcev.
5.	Ilazni predlogi________
Al:o hi tn občni "zbor ne bil sklepčen, tedaj se vrši ob 3. uri isti dan in po istem dnevnem redu drugi občni zbor.
Odbor.
llPi^li z dobrimi šolskimi spri-čevali in iz boljše obitelji, obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj vsprejme v trgovino z mešanim blagom. Več pove upravništvo.	2-2
if
^llIThil kot gospodinja želi udova lll^PJ V primerne starosti, najboljše priporočena, najrajši v kakem župnišču. nudbe upravništvu.
Po-2-3
Da bodo Vaše
OSTIJE
pošteno-vesele,
kupite si za 19 kr. za to jako primerno knjižico
„ZieiiiLovitiije ,
spisal Lovro Stepišnik.
Znesek se naj pošlje v markah.
Knjižico prodaje k TIskarna sv. Cirila v Mariboru.
Deček,
zdrav in dovolj močen,
veselje, se takoj sprejme za učenca.
Anton Heber,
1-2	usnjarski mojster v Hočah.
Karol Tratnik,
pasar in srebrar stolne ulice v Mariboru (Domgasse) št. I.
priporočam se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za naročila
cerkvenih orodij in posode,
katere izdelujem iz zlata, srebra ali bronza, ali iz pozlačenih ali posrebrenili druzih kovin na primer: monstrance, kelihe, ciborije, lustre, svečnike, križe itd. v različnih slogih po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
Staro cerkveno orodje in posodo posebno dobro popravljam, pozlatim ali posrebrim v ognju.	4-12
DC Za vse svoje izdelke jamčim. "3d
Največja izbira
vsega
v ■
klobučinastega blaga
kakor: čižmov, škornjev, svalkov, podplatov, piv-' nih. skodelic, cedil, klo-bačlne za tehniške svrhe itd.
Poprave se na najpopolnejši
način izvršijo. Naročbe od zunaj se najhitreje izvedejo. 3-10