DELAVSKA POLITIKA l&feaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In mprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — ^Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. N»lr*nkirana pisma se v obče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tet nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 63 Sreda, 5. avgusta 1936 Let© XI Dr. Živko Topalovič. Ob prelomu dveh dob Pred vojno se je porabilo mnogo tinte in besed: je-li splošna stavka, ki se razteza na najglavneje ali vse stroke proizvodnje, more ibiti normalno sredstvo strokovnega boja. Izkušnja je pokazala, da splošna stavka vedno dobiva politični značaj. Z njo se gospodarsko življenje in vse bistvo družbe tako moti, da se bo,j med delom in kapitalom izprememi v boj med organi oblasti in državljani. Splošne stavke so bile samo kratkotrajne demonstracije. Ti so nenadoma presenetile in oplašile državno oblast ter jo prisilili, da je izpolnila zahteve stavkujočih. Ali, če bi državna oblast takoj nastopila z oboroženo silo, bi se splošne stavke izpre-menile v velik poraz delavcev, iz katerega bi se desetletja ne izmotali. Zaradi teh izkušenj so velika in pomembna strokovna gibanja načelno odklanjala generalne stavke kot re-dovit pomoček v strokovnem boju. Smatra se edino še kot izjemna kratkotrajna demonstrativna politična akcija. Dogodki v Franciji in Belgiji nudijo nam nove dragocene izkušnje. Gibanja velikega števila delavskih kategorij ob udeležbi več stotisoč oseb so trajali v Franciji 17, v Belgiji 15 dni. Prišlo ni do nikakih večjih spopadov ne z delodajalci, ne s stavkokazi, niti z organi oblasti. Po pravici je pred nekaj dnevi rekel v francoskem parlamentu minister notranjih zadev, sodrug Salengro, da so se v Franciji odigrali v teku enega meseca upori največjega obsega, odkar obstoja Francija ter da je bilo v gibanju več kakor en milijon ljudi. Vendar ni bila , prelita niti ena kaplja krvi in ničesar ni uničenega od družabnega imetja. Vsekakor je nekaj novega v stvari, kar je omogočilo tako temeljito iz-premembo. To novo je dejstvo, da se velike gospodarske akcije delavcev izvajajo ob izpremenjenih političnih razmerah. Vlada ni več izključno v rokah predstavnikov kapitalističnega razreda. Vlada ni več politični organ gospodarsko najmočnejše družabne plasti, marveč so predstavniki novega gospodarstva in zastopniki razrednih delavskih interesov dobili merodajen, odločilen vpliv v vladi. Oboroženi aparat države ni več pomoček v varstvo lastninskih in eksploatatorskih pravic višjih družabnih plasti. Ti izpremenjeni politični pogoji so omogočili tako širok miroljuben pokret delavskih množic, na kakršnega prej še misliti ni bilo mogoče. Veliko novo dejstvo je torej kombinirana (združena) politična akcija v vladi z gospodarsko akcijo množic. In dokler gibanje množic daje predstavnikov v vladi oporo in moč, dotlej udeležba v vladi na merodajen način omogočava popolno svobodo in zmago množic ter zabranjuje privilegiranim kapitalističnim plastem oblast nad oboroženim aparatom države. Kombinirana (združena) politična in gospodarska akcija odpira nove vidike skoro ohromljeni socialni politiki. Za izboljšanje položaja množic se morejo resnično doseči korenite reforme, n?; katere prej sploh ni bilo mogoče misliti. Pod vestnim političnim varstvom se strokovna organizacije zopet zbujajo iz mrtvila, v katero jih je bil organizirani kapitalizem pognal. (Konec prihodnjič.) Vsemu Nikdar v 22. letih odkar je izbruh- j nila svetovna vojna, niso še bile ne- ; varnosti, ki ogrožajo mir, tako blizu j kakor letos. Nikdar še ni imel ves svet tako silno občutka, da se zopet nahaja tik pred grozovito katastrofo prav kakor 1914. V nekaterih krogih skušajo še vedno prikrivati resnico. Odgovorne organizacije delavskega razreda pa morajo storiti svojo staro dolžnost: povedati, kaj je! Nihče ne more po izkušnjah v zadnjih letih dvomiti o pravih namenih fašističnih nasilnikov. Hitlerjev glavni cilj pri vseh pogajanjih in pri vseh njegovih »mirovnih predlogih« je pridobitev časa, da dovrši oborožitev Nemčije, Sporazum med Nemčijo in Avstrijo kaže, kako Hitler pod videzom mirnega sporazuma in začasno opustitvijo svojih osvojevalnih ciljev pripravlja te na daljšo dobo, toda odločneje in zahrbtneje. Prva posledica tega sporazuma je utrditev obroča fašističnih držav, ki demokratično Čehoslovaško bolj in bolj ogroža. Uničenje zadnjih ostankov ljudskih pravic v Gdansku kaže, kako neobzirno nemški fašizem tepta vse mednarod- Dne 1. avgusta je pričela republikanska vlada novo ofenzivo na vseh frontah, to je v gorovju pred Madridom kakor tudi pred Saragosso. Vladna vojska hoče na vsak način osvojiti Saragosso, ker je velikega strategi čnega pomena. Istotako napredujejo vladne čete med San Se-bastianom in Bilbao. Simpatijske izjave za špansko republikansko vlado. Levičarsko združenje francoskih protifašističnih inteligentov je poslalo pozdrav in velik tovorni avtomobil zdravil in obvez španski republikanski vladi. Nad 100 argentinskih pisateljev je naslovilo na špansko vlado iskren pozdrav poudarjajoč, kako važen je boj republike z reakcijo za ves svet. Nova vlada v Kataloniji, V Kataloniji je sestavil novo vlado ljudske fronte Juan Casanova, Socialisti (trije) so vstopili v vlado, komunisti pa ne, a bodo novo vlado podpirali. ItaSMa v zvezi s španskimi uporniki Francoska vlada ne bo oklevala podpreti vlade, ako bodo fašisti podpirali upornike. Poslanec angleške delavske stranke je poročal o skoraj zanesljivih vesteh angleškega zunanjega ministrstva, da je sklenil dogovor s španskimi uporniki, da v slučaju zmage odstopijo Italiji Cevto in Me-norco (Baleari) za dobavljena vojna letala in vojni materijal. Z ozirom na te vesti je soc. poslanec francoski, Zyromski, poudaril, da je Francija j dolžna podpreti pravno vlado brat-I ske republike. delavstvu ne pogodbe in obveze, če ni nikogar, ki bi jih branil pred njim. Zbliževanje Hitlerja in Mussolinija odkriva, kljub zatrjevanju miroljubnosti, pravo politiko: vojno svežo mednarodnega fašizma. V Abesiniji je krvava sila fašističnega osvojevalca triumfirala, Dru-| štvo narodov pa je klonilo pred kršil-j cem pravice. V Aziji ogroža japonski j [imperializem Kitajsko in Sovjetsko j unijo. Fašisti vseh dežel so smatrali vojaški upor v Španiji za novo nado, da se razširi fašistična oblast in jo pozdravljali v duhu možnosti razširjenja j fašistične vojne zveze. Dogodki v ! Španiji dokazujejo, da je fašizem ved-! no pripravljen, zagnati baklo držav-: lianske vojne v vsako deželo. Juna-j škim delavcem Španije se vsa inteir-j nacijonala zahvaljuje in izraža svoje j občudovanje, da se niso bali nobenih ! žrtev v obrambi svobode in pravice proti krvavemu nasilstvu. Prodiranje fašizma1, ki zavedno vrši razkrojevalno delo, branitelji miru ne smejo neenotno in nedelavno motriti. Politika miru se ne da voditi s polovičnimi pomočki in s polovičnimi prijatelji. Zyromski bo ob obletnici smrti J Jauresa zahteval v svojem govoru, I da se španskim republikancem morajo dobavljati vojne potrebščine v varstvo demokracije in miru v Evropi. Blum je izjavil v francoskem senatu, da pomislek glede dobave orožja Španiji ni več utemeljen, ker celo »pornike podpirajo druge države. — Francoska vlada je za nevtralnost, toda to morajo respektirati vse države. Spanci zahtevajo od Francije pomoč Na seji odbora za boj proti vojni in fašizmu je o razmerah v Španiji poročal katalonski voditelj Hilarij Arandis, ki je tudi povedal, da imajo uporniki večino tovaren za vojni materija} v svojih rokah. Vojaštvo se upornim, voditeljem večkrat upira, vendar pa se ji številno- močnejša milica in vladno vojaštvo zaradi neiz- Dokler je kazalo, da bodo zmagali krivoprisežni generali, sta bili Italija in Nemčija lepo tiho, ko pa revolucija pojema in je morala v defenzivo, so postali mednarodni zarotniki v Berlinu in Rimu nervozni. Obe državi pošiljata upornikom vojni material, torej podpirata zarotnike proti pravi vladi ter skušata s hujskanjem izzvati direktno vmešanje v špansko državljansko vojno, eventualno, češ, da morata ščititi tuje državljane in tuje lastnine. Rim in Berlin imata interes na Španiji. Rim ve, da Španija meji na Gibraltarsko morsko ožino. Italijan-sko-španska zveza bi znatno oslabila | angleški in francoski vpliv v Sredo- sveta I Kdor hoče mir, mora biti pripravljen, da ga brani. Pripravljen mora biti, da prevzame dolžnosti, ki edino omogočijo delovanje resničnega sistema kolektivne varnosti na podlagi medsebojne, splošne in organizirane podpore proti kršilcem miru. Na načelih tega sistema stojimo trdno: skupno izvrševana obveza manjša skupno nevar-: nost. Mir je nedeljiv. Le aktivna odloč-j na politika za mir, ki nudi resnično kolektivno varnost, more svet še obvarovati pred ofensivo tankov, bombnih letal in strupenih plinov. Mirovna politika je protifašistična politika. Naloga delavskega razreda je, zbirati množice in voditi in organizirati jasno in smotreno protifašistično politiko. Uničujte fašizem z vsemi pomočki in po vseh deželah — potem, in le potem, morete rešiti sami sebe pred suženjstvom; in bedo, rešiti svet pred vojno! V Bruslju. Mednarodna strokovna zveza. Socialistična delavska internacionala. vežbanosti še ni moglo odločilno u-preti. Tudi bajke o grozečem komunizmu so le fraze za ljudi, ki ne poznajo razmer v Španiji. Dokazano je, da Italija dobavlja vojni material španskim upornikom. Istotako Nem,ci. V Maroko je prišlo doslej 28 letal (tri so označene s kljukastim križem). Tri italijanska letala so se pa morala ustaviti na francoskem ozemlju v Maroku. Otvorjeni so bili z municijo, bombami in strojnimi puškami, kar je dokaz, da general Franco ne govori resnice, ko je rekel, da ta letala odvažajo le tujce iz Španije. * Na pobudo Francije naj bi se sklicala konferenca velesil z ozirom, na dogodke v Španiji. Načelno ni nasprotja v Angliji, vendar jo velesile odklanjajo. zemskem morju. Nemčija bi rada imela na jugu Francije fašistično Španijo, da bi ščitila hrbet za operacije na vzhodu. — Italija pa bi dobila bolj svobodne roke na Balkanu, kamor tako sili v zadnjem času. Največje nevarnosti je za fašizem tudi demokracija Španije, ki bi v zvezi s Francijo imela mnogo večji vpliv, ter bi bila nevarna fašističnim diktaturam., ker narodi v njih žejajo po svobodi. Misel svobode je pa nalezljiva in zato zbuja v Berlinu in Rimu strah. Ves demokratični svet ve, da bi z zmago fašizma v Španiji bil evropski fašizem jako okrepljen na vsem kontinentu. To bi pa pomenilo tudi veliko nevarnost za novo vojno. Koflterrmlutfja se brani s pemo^e italijanskega En nemikega fašizma Krvavi boji v Španiji Nova ofensivt vEsemfc čet in delavske milice Mednarodni problemi španske konter-revolucije Protirevolucija v Španiji je oči-vidno delo fašističnih zarotnikov. — Za življenje Jim gre ... Bestiialno divjanje upornikom v Španiji Nihče ni klical generalov in fevdalcev, da naj začno prelivati kri španskega ljudstva. Nihče si pa tudi ne želi, da pride zopet pod knuto klerikalnih fevdalcev in objestnih generalov. Republika se je lepo razvijala. Nekaj socialnih reform se je uvedlo in deloma že izvršila agrarna reforma. Tedaj pa pridejo generali, klerikalni Gil Robles z uporom, da zopet izvojujejo prejšnje stanje, to je stare krivice nad narodom. Generali-teta je bestijalna. Naročila je, da naj njih vojska pomori vse, kar ji pride v pest. V Melli je ta banda polovila vse sorodnike mornarjev, da jih postreli, če bi mornarji napadli mesto Mellilo. Na drugem kraju so zopet brez vzroka ustrelili 200 ljudi, ki so jih ujeli. To so posamezna poročila, ki prodro v javnost. O vseh zločinih te poganske druhali pa ne bomo nikdar zvedeli. Zastopniki obeh internacional v Španijo Na sejah socialistične delavske internacionale ter internacionale strokovne zveze v Bruslju je bilo sklenjeno, da pošljeta obe internacionali posebno delegacijo v Španijo, ki naj vsestransko podpre špansko delav-svo. Seje se je udeležil tudi sodrug iz Barcelone, ki je poročal o razmerah in razvoju generalskega upora ter borbi delavskega razreda proti fašizmu. Angleži prodajajo avione španskim upornikom Španski uporniki so kupili v Angliji večje število avionov, ki pojdejo te dni v Španijo. — Podpiranje upornikov v kaki državi je po našem mnenju vmešavanje v notranje razmere dotične dežele. To strašno zverinstvo mora tudi v narodu zbuditi najl|ana Ljubljanski pekovski pomočniki v borbi za kolektivno pogodbo .., V nedeljo, dne 2. avgusta so imeli ljubljanski pekovski pomočniki v hotelu Lloyd veliko zborovanje. Obravnavalo se je predvsem vprašanje kolektivne pogodbe. Udeležba je bila na višku, saj se je .odzvalo od 110 zaposlenih pekovskih pomočnikov nad 90. — S. Margetič je otvoril sestanek ob 10. uri z dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov iz pogajanj s pekovskimi mojstri radi sklenitve kolektivne pogodbe, — 2, Reorganizacija podružnice in 3. Razno. —t V glavnem je poročal s. Tome, ki je obrazložil potek razprave s pekovskimi mojstri, ožigosal izkoriščanje pekovskega pomočnika in umazano konkurenco med mojstri, ožigosal pa je tudi malomarnost nekaterih članov kakor tudi nezavednost ostalih pomočnikov, ki stoje še izven organizacije. Poročal je dalje, da se je 31. julija organiziralo in priključilo naši organizaciji tudi delavstvo iz Kolinske tovarne ... V istem smislu je govoril tudi s. Margetič. V debato je poseglo tudi mnogo pekovskih pomočnikov. Tako živahnega shoda pekovskih pomočnikov v Ljubljani že dolgo ni bilo. Sodiruga B. in J. sta se izkazala za najagilnejša člana in jih tem potom javno pohvalimo, vsem ostalim pa priporočamo, da iih vzamejo za vzgled. — Za bodoča pogajanja, ki se bodlo vršila v teku 10 dni, se je izvolilo sledeče delegate: Margetič, Tome, Rant, Breznikar, Tavželj, Kovačič, Hudej, Unterreiter, Petek in Jev-nikar. — Glede Uredbe o (prepovedi nočnega dela se je sklenilo poslati mešano depu-tacijo do g. bana, ki naj Uredibo izpopolni Ali sl le poravnal narol-nlnol Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnost! v toliko, da je ob času, ko je zabranjeno nočno delo, prepovedano vsako delo, torej tudi za mojstre in sorodstvo, sicer bi ta Uredba ne imela nobenega učinka, nasprotno, dalo bi se s tem možr.ost še večje in ogabnejše konkurence. — Pekovski pomočniki zahtevajo tuidi odpravo cehovstva, t. j. stanovanj in (prehrane pri mojstru. Na sestanku je bilo prisotnih tudi 12 neorganiziranih (pekovskih pomočnikov, ki so že med zborovanjem vsi pristopili v organizacijo. — Izvajanjem ss. Margetiča in Tometa so navzoči vehementno pritrjevali in s tem pokazali, da odobravajo delo upravnega odbora. Odbor podružnice SŽRJ se vsem pekovskim pomočnikom zahvaljuje za zaupanje in obljublja delati stalno in vse povsod za splošno korist vsega članstva. — Naša ljubljanska podružnica ima 90% pekovskih pomočnikov organiziranih, skrbite zato, da bo v teku enega meseca 100%. — Zavedajte se, da je pričakovati uspešnega dela v organizaciji le tedaj, kadar smo veliki, močni in enotni, kadar stojimo vsi za enega eden za vse in kadar vršimo vsi najširšo agitacijo za povzdig naše organizacije in prepotrebne izobrazbe. Naj živi solidarnost ljubljanskih pekovskih pomočnikov! — Družnost! T. Ljubljanskim sodrugom in sodružicam! Posebni vlak za proslavo 30letnice jeseniških kovinarjev je zasiguran. Kdor se še ni iprijavil naj se javi najkasneje do 10. avgusta v pisarni Krajevnega medstrokovnega odbora pri s. Tometu (Delavska zbornica, glavni vhod I. nadstropje). Maribor Otvoritev V. prireditve »Mariborskega tedna«. V soboto, dne 1. avgusta t. 1. je bila otvorjena V. prireditev »Mariborskega tedna«, kateri je priključena letos zlasti bogata industrijska in obrtniška razstava, ki je vzorno in skrbno pripravljena. Poleg razstave so tukajšnji obrtniki organizirali tudi lepo modno revijo, ki jo obiskovalci pridno posečajo. Razstava je v Cankarjevi šoli. V okvirju MT se je vršila minulo nedeljo tudi proslava 65 letnice ustanovitve mariborske gasilske čete, katere so se udeležili tudi gasilci iz zunanjih krajev. Posetnild prireditve MT imajo pravico na 50 odst. znižane voznino na železnicah. Kje je bil mestni jarek? V Mariboru imamo sicer že prav natančno dognano, katere stare (podrtije je treba ohraniti, da mesta ni mogoče modernizirati in olajšati prometa, ne vemo pa še niti, kje je šlo mestno obzidje in za njim mestni jarek, ki je z vodo napolnjen branil mesto (pred sovražniki. Ko so začeli sedaj kopati temelje za novo hišo veletrgovca Schmida na oglu Slovenske in Strossmajerjeve ulice, so naenkrat opazili, da so nad globino bivšega mestnega jarka popolnoma izven ravne črte, v kateri so domnevali mestno obzidje. Sedaj študirajo, kako bodo zasigurali temelje novi hiši. Treba bo kakih 8 metrov globlje kopati, da bodio prišli do trdnih tal. Naši zgodovinarji bodo torej morali že še malo točneje preštudirati preteklost Maribora, ki menda ni tako daleč za nami. Tako se dela za tujski promet. Čitatelj »D, P.« nam piše: Vozil sem se te dni z večernim brzovlakom iz Maribora. Pred kupejem sem videl sledeči dogodek: Prišel je Mariborčan v kupe, kjer je sedela samo ena potnica. Nato je malo hodil po hodniku, a potnica se je med tem vlegla na klop. Ko se Mariborčan vrne, vidi, da je sicer imel še prostor za sedež, a potnica je ležala s Celje Podjetniki se boje delavskih shodov. Zadnjega shoda cinkarniških delavcev se je udeležilo tudi več delavcev iz zasebnih obratov. Nek podjetnik pa je poslal tja tudi svojega ogleduha. Ko je v pondeljek nek delavec iz tega podjetja, ki se je udeležil shoda prišel na 'delo, ga je podjetnik takoj nahrulil, rekoč: »Tako star, pa hodi na take prazne razgovore!« Delavec pa se mui je odrezal: »Kamor gredo drugi delavci, grem tudi jaz, da vsaj čujem, kalko plačujejo delavce drugi in kako Vi!« — Delavci, ki so stali v bližini so se muzali, podjetnik je pa nervozen odšel. — Iz tega primera delavci lahko vidijo, kako važna »o predavanja o socialni zakonodaji in pa delavski shodi, ker se jih podjetniki tako zelo boje. Hrastnik Danes smo masa, postati pa hočemo armada zavednih bojevnikov! Kemični de-lavci smo devetdesetodstotno združeni v svoji razredni strokovni organizaciji. Toda smo še neizvežbana in za boj nesposobna armada. Manjka nam izobrazbe in poduka. Brez znanja ne moremo biti kos kapitalizmu. Neznanje je temelj nezavednosti, nezavednost po ogroža vsako organizirano akcijo delavstva. Nezavednež misli samo nase, boji se zamere pri podjetniku, odklanja žrtve v prid skupnosti in zato v boju prvi omahne, če že ne skoči kar iz početka svojim tovarišem v hrbet. Upamo, da takih ni v naših vrstah, toda le zavedkii delavci so res prekaljeno železo. Izobrazbo in poduk črpamo na delavskih zborovanjih in predavanjih in še prav posebno iz našega časopisja, iz naše »Delavske Politike«. Delavcev, iki nima časa za naša predavanja in zborovanja ter ima naročen meščanski časopis, da ga »prosvet-ljuje«, je lahko organiziran, naš pa le ni in zanesljiv tudi ne. Prva sapica ga bo odnesla iz naših vrst in jutri bo lahko pri naših na- skrčenimi nogami, da je ostalo še prostora za en sedež. Mariborčan vpraša potnico, če želi spati. Potnica Čehinja pravi, da bo skušala zadremati, ker se pelje iz Prage na Jadran in je morala sedeti ves dan v natrpanem kupeju ob neznosni vročini. Mariborčan se je dvignil in rekel, bom pa šel jaz drugam iskati prostora. Vsa (presenečena se je Pražanka zahvaljevala za nepričakovano uslužnost. — Nazaj grede pa sem drugi dan opazil zopet nič manj ganljivo 'pozornost priletne Mariborčanke napram potujočemu tujcu: Potniku se je utrgal trak, na katerem je visela suknija. Nasproti sedeča gospa, ki je potem izstopila v Mariboru, je vzela iz torbice šivalni pribor in potniku zašila trak, da je mogel zopet obesiti suknjo. Gospod' se je sicer branil, a je bil vendarle vesel, te pozornosti. Tako ibi lahko vsakdo z majhnimi ljubeznivostmi pospeševal turizem, ne da bi ga to kaj stalo. Dr. Zorjan se je vrnil z dopusta. Prvi mariborski državni tožilec se je te dni vrnil iz svojega letnega dopusta in zopet uraduje. Bogato ilustrirana revija »Mariborski teden« je izšla ob priliki otvoritve MT v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku in je posvečena lepotam naše zemlje. Tisk je oskrbela »Ljudska tiskarna«. Ob priliki naborov od 4. do 14. avgusta je točenje alkoholnih pijač nabornikom prepovedano. Prednaznanilo! Podzveza pevslkib, godbenih in umetniških društev (priredi 17. oktobra v Unionski dvorani akademijo, pri kateri nastopijo vsa v njej včlanjena diruštva. Delavci, nameščenci, kupujte o-kusen sladki kmečki kruh pekarne Rakuša, Koroška cesta. sprotnkih, kot je dlanes pri nas. Nam nasprotni tisk napada razredno solidarnost, organizacijo in vse, kar 'bi moralo biti in je zavednemu delavcu sveto. Ta tisk delavce iprepuičuje, da organizacija nič ne pomaga, ampak molitev ali pa stanovska solidarnost po receptu: gospod more biti in hlapec, gospod zato, da ukazuje, hlapec zato, da posluša in gospiodove naredbe izpolnjuje. Toda nič ne ipomaga delavcu, če je z gospodom in proti svojim organiziranim tovarišem. Pride čas in tedaj spozna, da je slabo izbiral. — Skrbimo, da bo našim tovarišem) tako bridko razočaranje prihranjeno, nam pa težki udarci, ki nas ovirajo na naši poti v lepšo bodočnost. Organizirajmo se, izobražujmo se, krepimo našo zavest in cementirajmo naše vrste s tem, ida bomo vsi čitatelji in naročniki »Delavske Politike«. Trbovlje V vednost vsem cenj. obiskovalcem prireditev društva »Vzajemnosti«. Na1 širši seji društva »Vzajemnost«, ki se je vršila dne 29. julija se je sklenilo, da v znak žalovanja in počastitev spomina tragično preminulega soidr. Albina Odlazka odpadejo vse nameravane prireditve v mesecu avgustu. Zagorje ob Savi Zahvala. Društvo za varstvo otrok in Kolo jugoslovanskih sester v Zagorju ob Sa- vi je priredilo v nedeljo, dne 19, julija t. L dobrodelno tombolo. Vsem, ki so na ta ali ■oni način pripomogli do vsaj delnega uspeha tombole, se gori omenjena odbora iskreno zahvaljujeta v imenu revne dece zagorske doline. Borovnica Vse strojnike in kurjače iz Notranjske vabimo na sestanek, ki se (bo vršil v nedeljo, dne 9. avgusta ob 15. uri popoldne v gostilni Petrovič v Borovnici. Pridite vst! V*A 15.V, »a- Stari trg pri Rakeku. V nedeljo 2. avgusta je bil pri nas ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«, na katerega je iprišel od glavnega odbora s. dr. Jelenec, ki nam je razložil vse potrebno. Kakor pri »Svobodi« nismo bili med zadnjimi, talko se bomo tudi v »Vzajemnosti« pridno udejstvovali. — Izvolili smo odbor iz agilnih (prosvetnih delavcev: predsednik Stare Franc, nam. Rav-šelj Jakob, tajnik Mlakar Valentin, nam, Rudolf Janez, blagajnik Razdrih Feliks, nam. Kandare Anton, odborniki: Matevžič Al., Dimic Jernej, Avsec Janez, Hace Matevž, Stele Franc in Zgonc Mihael; nadzorstvo: Levec Fr. Truden Anton in Mulec Anton. Zalog Tistim, ki se jih tiče. Kristov nauk je bil za tripine v rimski dobi baklja, ki je svetila v temni noči na pot k zmagi pravice nad krivico. Toda dvignili so se iproti tej besedi in jo preganjali, preganjali tudi njene oznanjevalce, da so morali iti v katakombe. Mogotci niso pustili, da bi sužnji poslušali svobodno besedo. Izkoriščani in preganjani, so se jeli shajati v tajnih podzemskih rovih, takozvanih katakombah, kjer so se vzgajali v Kristovem nauku. Bridki časi so bili takrat za prekanjene kristjane. Vohuni so lazili za njimi, stikali in prisluškovali. Plačani hlapci so se vrinili med kristjane in jih pri vsaki priliki denuncirali. Zapirali so jih, morili in vlačili v ječe. En judež je rodil njih tisočero. Kljub temu pa je krščanstvo zmagalo. Mogoče bi bilo spremenilo svet, da ni tedaj nastala cerkvena hierarhija prestavila cilj odrešenja iz tostranstva na oni svet. V teku dvatisoč let je bila Kristova beseda oskrunjena, onečaščena od despotov, ki soi se bali, da ,bi ne postala meso. Nastala je nova doba, novi časi. Ljudstvo ni nehalo hrepeneti po odrešenju na tem svetu. Z rojstvom, kapitalizma stopa v areno moderni proletariat kot nosilec ideje svobode in odprave izkoriščanja in z geslom velikega svetovnega misleca Karla M.arxa: Proletarci vseh dežel, združite se! In kakor v rimski dobi, so tudi v dobi kapitalizma vstali izkoriščevalci zoper ideje socializma in začeli boj, naslonjeni na armado hlapcev. Ta boj vodijo brezobzirno in z vsemi sredstvi. In vodili ga bodo, dokler hlapci ne bodo spregledali. Med' hlaipci so tudi študirani ljiudje, ki svojo pamet vtapljajo v alkoholu in iz strahu za ljubi kruhek in zveneč naslov hlapčujejo1. Gorje naši mladini, ako bo okužena od takih ljudi. Toda razvoja ne bodo zavrli. Jesenice Odgovor martinarskih desetarjev na dopis v št. ^ »Delavca« z dne 15, julija 1936, sestavljen na seji dne 22. junija 1936: Dopis sam nas ni presenetil, presenetilo nas je le to, da je mogoče, da je izšel v listu, ki je glasilo organiziranega delavstva, iz katerega naj se delavstvo uči in črpa pobudo za svoje delo. Dopis ne zasluži odgovora in Ibi tuidi nanj ne odgovarjali, če bi ne obstojala možnost, da bi se naš molk morda napačno razumelo. Smatramo za potrebno podčrtati, da odgovarjamo samo na napad na nas marti-narje, kar se tiče osebnih napadov na naša dva obratna zaupnika in bosta ta dva sporazumno z nami že ukrenila potrebno. — Res zadržujemo prispevke, vsakemu pa je na prosto dano, da se odloči za eno ali za drugo, celo tako daleč gremo, da če se pozneje enkrat kdo premisli in gre na drugo stran, da mu takoj vrnemo ves njegov vplačani denar. Zakaj smo se odločili zato, smo si medsebojno že povedali, pogajamo se za vzpostavitev normalnih razmer. Odločno odklanjamo trditev, d,a bi našo akcijo vodili pod diktatom enega ali drugega, ampak smo se sami za njo odločili. Ne moti nas, če dopisnik v »Delavcu« odreka pravico intervencije našima obratnima zaupnikoma. Mair-tinarji smo si jih izvolili sami, ne da bi se nam bila vsiljevala in jima tudi za v naprej popolnoma zaupamo, ker sta s svojim delom jckaizala, da sta našega zaupanja vredna. Kar se tiče njunih intervencij, ipa to-le: Že pred divema letoma, ko smo ibili še kompaktno v organizaciji, smo vložili predlog radi zaščitnih naprav. Naša zaupnika1 nista tega predloga nikdar izpustila iz vidika, ampak sta ga skušala že večkrat uveljaviti. — Prav tako tudi tokrat. Ponovno sta intervenirala in uspela, ne da bi zato dala kakšne kompenzacije. Jasno sledi to že iz tega, ker se je razprava o tem vršila že 29. maja t. 1., na kateri pa ni bilo niti govora, niti suma o kakem znižanju plač. Nasprotno, do kake razprave za škarje niti ne bi bilo1 prišlo, da nista baš ta dva zaupnika predlagala, naj se tudi za podobrate martinarne, v katere spadajo tudi škarje, vrši razgovor radi zaščitnih naprav. — O kompenzacijah bosta odgovarjala zaupnika sama pred merodajnim forumom. — »Bonbenost na račun drugih« je očitek, ki nas prav gotovo niti najmanj ne zadene. Vzrok, zakaj so pozneje enkrat hodili na ravnateljstvo funkcionarji organizacije in drugi niso bili sprejeti, je treba iskati drugje in ga kar poiščite. Naši zaupniki so vedno hodili na intervencije v sporazumu s celotnim članstvom, kateremu so vedno takoj poročali o svojih uspehih ali neuspehih. Naša obratna zaupnika sta1 tokrat intervenirala le pri obratovodstvu obrata, ne pa pri ravnateljstvu, kar je njuna naloga in dolžnost. Naših dveh zaupnikov ni treba razkrinkavati, ker ju sami poznamo in mislimo tudi drugi, ki so imeli že priliko z njima delati. Sicer pa velja tudi ta pregovor: Pometaj pred svojim pragom! Podčrtavamo, da smo vsi martinarji prav dobro poučeni o vsem1, ne skrivamo pa, da je tudi med nami še kdo, ki mogoče drugače misli, kar je pa njegova stvar. Za naša članska leta se ne brigajte, mi smo si jih ustvarjali takrat, ko ste drugi stali izven organizacij« in ibo še prišel čas, ko boste zopet bežali iz nje, — Prepričani pa smo, da imamo še mnogo simpatizerjev tudi po drugih obratih. V zadnji in predzadnji št. »Delavca« nekdo vprašuje, kdo zbira prispevke za martinarski fond? Ker smo vedno igrali z odprtimi kartami, f.ovemo, da je -naš blagajnik Vodnov Jakob in da ta denar vlaga v hranilni oddelek Splošne gospodarske zadruge za Gorenjsko. Mnogo česa bi bilo še za pripomniti, toda v podrobnosti se zaenkrat ne bomo spuščali, za to bo še čas. Veseli nas pa, da uredništvo »Delavca« samo izjavlja, da za polemičen del priobčenega nepodpisanega sestavka ne odgovarja. Z anonimnim dopisnikom bomo* pa sami po martinarsko obračunali. — R. F., K. J., B. L„ K. S., R. A., L. L., B. A., S. J., Š. M., K. L., V. A., S. J„ T. J, Š. P., V. J„ R. J., ž. J., K. A., R. A., V. A., R. L., P. K., F. V., K. J., R. S., R. J. Gibanje stavbnih delavcev, V jeseniškem revirju nimajo delavci urejenih niti mezd, niti delovnega časa, niti ne vedo točno kako se odbija davek, kako prispevki za bolniško zavarovanje, nekateri podjetniki jih izigravajo tako, da so v stalni odpovedi oz. celo od danes na jutri itdl Stavfoinsko delavstvo pa zaradi tega trpi, kajti jeseniški revir je dobro znan zaradi svoje draginje, ko je tako stran od vsega sveta in nima pravega zaledja niti za zelenjavo, kolikor pa je tega, je pa zaradi bližine velikih kopališč in letovišč (Bled, Kranjska gora, Bohinj) tako drago, da se s cenami n. pr. v Ljubljani niti primerjati ne da. Zaradi tega je zadnji čas, da se te stvari .uredijo tudi za stavbine. Pogajanja so bila v petek, dne 31. julija. Razglas Krajevne bratovske skladnice, Do nadaljnjega bo ordiniral za zavarovane član-e g. dr. Keržan Bartol v ibolnici od pol 8. do 10. ure, za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče pa g. dr. Kogo; Frančišek vsak dan v bolnici od 14. do i6. ure. — V slučaju potrebe kličejo v dom k svojim družinskim članom g dr. Kogoja vsi oni zavarovani člani, ki stanujejo- v občini Dovje ter v občini Jesenice in na Dobravi, g. dr. Keržana pa kličejc na dom vsi zavarovani člani ter družinski člani, ki stanujejo v občini Koroška Bela in Breznica.— Predsednik. Urna pri Prevaljah Hišni gospodar ukazuje najemnikom, kje morajo kupovati svoje življenjske potrebščine. Nek hišni gospodar je ukazal svojim najemnikom', da morajo kupovati pri trgovcu, pri katerem kupuje on, ali ipa naj si poiščejo druog stanovanje. — Meščanski listi, ki tako radi ipišejo o terorju, naj bi se s tem slučajem ipofabavili. Mežica Ne morejo brez obrekovanja. So drug nam piše: Ob priliki našega shoda v Mežici, dne 26. julija se je dal striči v brivnici g. Filipiča v Mežici član naše podruž. SDSZJ. Bilo je to ravno tačas, ko se je nahajal s. Topalovič v spremstvu ostalih sodrugov pred gostilno Fr. Senica. Ko zagleda omenjene sodruge reče brivski pomočnik navzočim gostom v brivnici: »Ta Topalovič, ki stoji tu zunaj, je poznan kot velik bogataš, pride ipa sem tako revno oblečen, da lažje nameče ljudem peska v oči.« — Priporočali bi temu gospodiu, dia se nekolikdo brzda. Ko je on nosfl še hlačke na precep, se je udeleževal s. Topalovič krvavih bojev za svobodo svojega naroda in Jugoslavijo. Seveda vse to narodno zavednemu gospodu ni znano. Tudi je lažje ljudi blatiti, kot pa jih ceniti po njih delu. Sicer pa s svojim obrekovanjem itak ne škoduje ugledu s. Topaloviča, temveč le samemu sebi. Delavstvo bo kljub obrekovanju od strani raznih elementov šlo s s. To-ipalovičem in se skupno z njim borilo za zmaSo delovnega ljudstva, kajti zaveda se, da bi s. Topalovič, ako bi bil res tak kakor Mednarodni strokovni kongres Kongresa sta se udeležila za Socialistično delavsko internacionalo tajnik dr. Fric Adler in de Brouckere. Kongres je pozdravil v imenu Londončanov lord Schell, bivši poljski delavec. Strokovna internacionala je imela po odpadu Nemčije in Avstrije še 8.6 milijonov članov, šteje pa sedaj zopet že 13.5 milijonov strokovno organiziranih delavcev in nameščencev. Ruske strokovne organizacije se še niso priključile ter se bodo na po-budo' kongresa vršila pogajanja za priključitev vsaj v smislu sodelovanja. Tak predlog je stavila norveška strokovna centrala, Nadalje je opisal sodrug Caballero osvobodilno borbo španskega delavstva. Da fašizem v Španiji ne more do moči so vzrok delavske strokovne organizacije in trdna fronta socialistične stranke. Rumtunski delegat je izrazil željo, da se vsaki deželi prepusti, kako hoče in more urediti razmerje do komunistov. Angleška delegacija želi resnično enotnost, ne samo parole. S. Jouhaux je opisal ta razvoj v Franciji. Rekel je, razmere nas silijo, da razpravljamo o tem problemu. Če hočemo okrepiti Društvo na-rodov proti vojni nevarnosti, potem se ne smemo izogibati nalogi, ki nami jo vsiljuje razvoj. Francoska strokovna enotnost je bila popolnoma svobodno sklenjena. Zato ima pomen. Naš namen mora biti, da pritegnemo vse deželne centrale. Kongres je bil popolnoma na višini. Najpomembnejša je resolucija, s katero se nalaga odboru, da povabi k pristopu v internacionalo strokovne organizacije Amerike, Avstralije in Sovjetske Rusije, da se s tem ustvari na vsem svetu enotnost strokovnih organizacij. Druga resolucija se tiče nedeljivega miru proti agresivnemu fašizmu Italije in Nemčije, Strokovna internacionala je za kolektivno varnost v okrilju Društva narodov. Boj proti faš;zmu se pa mora nadaljevati. Posebna resolucija obsoja gospodarski nacionalizem in dumping sistem ter zagovarja mednarodni dogovor glede pravične dodelitve surovin vsem narodom. * Za predsednika mednarodne stro-| kovne zveze je bil zopet izvoljen Ci-! trine (Anglija), za podpredsednika | Tayerle (Čehoslovaška), Mertens j (Belgija), Jacobsen (Danska) in Hu-! pers (Holandija). Bodoči mednarodni strokovni kongres se bo vršil v Pragi. ga slikajo njegovi nasprotniki, pač ne ostal zvest socialističnemu pokretu, ki mu ne more nuditi časti in slave, še manj pa kakšnega ministrskega stolčka. Ptuj Smrt dobre žene in matere. V četrtek, dne 30. julija je po dolgotrajni bolezni preminula žena tuk. sedlarja g. Frančiška Korenjak. Bolehala je na proletarski bolezni tuberkulozi. Bila je tiha razumna žena, zanimala se je tudi za delavska vprašanja, kajti sama jie na lastni koži izkusila vse gorje in trpljenje matere "proletarke. Za blago ženo in ljubečo mamo žaluje poleg moža še šest nepreskrbljenih otrok. Nešteto vencev in številna udeležba na, pogrebu priča o njeni priljubljenosti. Naj ii bo zemlja lahka, preostalim naše iskreno sožalje. Ptujski akcijski odbor za mladinski mirovni kongres v Ženevi se je sestavil v četrtek, dne 9. julija. Aktivno sodeluje tudi nemška mladina. Zastopanih je deset mladinskih organizacij, -Predsednik je Jerin, stud. vet., član kluba Jugoslovanskih akademikov. Pokrovitelji pa so gg. dr. Remec, župan in vidni član JRZ., dr. Senčar, dr. Sluga, dr. Visenjak in ga. Vrečkova. v Športna rubrika S. K. Olimp: S. K. Ptuj 4:2 (4:1). V nedeljo je igra! S. K. Olimp, Celje proti S. K. Ptuj v Ptuju kvalifikacijsko nogometno tekmo in zmagal v razmerju 4:2 (4:1). Goli so padali za Olimp v 17., 23., 32. in 41, minuti prvega polčasa, za Ptuj pa v 42. min. prvega polčasa ter v 19. min. drugega polčasa iz enajstmetrovk. Olimp je bil od začetka v premoči, proti koncu pa je radi surove igre S. K. Ptuja zelo popustil. Sodil je s. Nemec iz Maribora zelo slabo ter je napravil mnogo pogrešk v Škodo Olimpa. V nedeljo, dne 2. avgusta igra S. K. Olimp v Celju na igrišču S. K. Hudinja s S. K. Ptujem revanžno kvalifikacijsko tekmo ob pol 6. uri pop. Posnemajte! S. Curk Josip je daroval za tiskovni sklad Din 5.—. Iskrena hvala! in Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== »»alfi! l n e. l v Mubijsni vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 12. avgusta 1936 ob pol 7. uri zvečer v zadružnih prostorih na Aleksandrovi cesti 5, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in predložitev trač. zaključka. 3. Poročilo nadzorstva in potrditev rač. zaključka za 1, 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Raznoterosti in slučajnosti. Nadzorstvo, Načelstvo. P. n. naročnikom in čitateljem ,.Delavske politike11 vljudno naznanjam, da sem otvoril novo, moderno urejeno leanrno nrlsu.RoKu li J EZjUCBHTMMMHffll na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste Telefon 25-32 TeJefon 25-32 Izdajajo se tudi zdravila na recepte vseh bolniških blagajn. Za naklonjenost se toplo priporočam Mr. Ph. Franc Rems Uonderer pokromana icolesa pa najniijlh cenah, koiesnS d l! in pneum&tčka Franc Lepoša d.z© s, Maribor Aleksandrova 39 Koroška c. 18 Med časom Mariborskega tedna posebno znižane cene Samo Se za Mariborski teden do 8. avgusta REKLAMNA ODPRODAJA po ml žanih cenah pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni še 10% popusta na naše običajne že zelo nizke v izložbah navedene cene. 12% popusta pri nakupu čez Din 500’— Poslužite se te ugodnosti! Izkoristite to izredno enkratno priliko! J os. Karničnik, Maribor, GLAVNI TRG St. 11 tovarnlika saloga perila, modna trgovina, konfekcija MMte vedno in povsod Kruh In pecivo Iz DeMe pekerne v Muržfcorc.K Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviteli Josip Ošlak v Mariboru. Telefon 2324