Poštnina plačana v gotovini.
Leto III.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1921.
Štev. 41.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K l-40. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Zvonimir Bernot.
Politično lopovstvo.
Kadarkoli vprašaš, kako to, da pišejo naši časopisi tako različno, da ne moreš nobenemu verjeti, da praviš nazadnje, da lažejo vsi, da ne boš nobenega več čital, nobenega več plačal — vselej takrat delaž krivico! Časopisju 'n samemu sebil
Sebi, ker brez časopisja ne_ moreš biti, «er boš tepen, če ne boš čital. Časopisju pa zato, ker časopisje samo ni lažnivec, lažnivci so tisti, ki laži pišejo.
Če si hočeš pomagati, moraš sam najti resnico. Vselej to ni mogoče, včasih pa. Kadar Je pa mogoče, takrat ne smeš biti len, temveč •^oraš potruditi se, da najdeš lažnivca in da 81 ga zapomniš, da te ne bo mogel nikdar vcc nalagati.
Na tak slučaj te danes opozarjam. Danes leden si čital uvodnik v „Ljudskem glasu", v katerem sem napisal, da je prepričanje predugoj in glavna zahteva, da je pa tudi treba, se to prepričanje pokaže. Posebno v sili 8a je treba pokazati!
Nepoštene sem imenoval tiste, ki so si s Pomočjo delavskih organizacij priborili službe 10.000 in 15 000 K mesečnih dohodkov, Pa vendar za stranko ne dajejo niti vinarja, v« t mora vsa,<:’ k* s‘ sv°i kruh trdo služi, 'ak mesec plačati svoj prispevek, če hoče v franki odločevati.
. „Zavedam se, da sem pisal vsem socialistom ___ Srca> zelo mnogi so mi to tudi povedali i^tv5,veda n°bcden izmed tistih, ki imajo ‘7^° na mesec.
sarru!0sPoc* PrePeluh je iz tega članka iztrgal da H ^Va stavka in j'11 objavil tako, kakor lavce -ni Pr‘sPevke izsiljevati samo cd de-dena'’ in kakor da cen'm 'judi samo po Kdo/1*’ na prepričanje pa da nič ne dam.
zmožen6^ veruie’ da ie SosP- PrePcluh res ve,, n.‘akega lopovstva, naj prečita še enkrat
nomiifa« C ar*.ek’ P°tem nai si Pa kupi „Avto-ti8t"Unta . 2 dne 10. oktobra 1921 in prečita da T‘0. Podpisan sicer ni, a videl boš, 1ien h/*V °!1Tist“ Prepeluhov list, in ozdrav-vselej S °d Avtonomista in od Prepeluha za
k‘ „VniS!!m ilstu t.rdi ta »prepričan socialist", d°banir/fn den.arja P° prepričanju", da naša idejo, m? ^is'i in 'dej in ponuja za to krščansko da na m pravimo> da je misli in idej dovolj, idejah živeli1*53 ^Udi’ ki po teh m'sl'h in
in »\/oinr)nimdva lepa članka „Kam gre denar"
Prepeluhu. Torej^ma sta	g°‘Podu
Praviti knrnr,« - ' lma miseI in idejo: od-kakor pa	Pr°vizije itd., napraviti red,
T„g	mi, socialistiH
sp*vke, da h SCm 8e v franki boril za pri-za ua bo neodviRna -------------------

Nič ne pomaga imeti proti provizijam „misel in idejo" ali pa trkati se na „staro socialistično prepričanje", temveč od ust se je treba odtrgati prispevek in ga plačati stranki, da ji ne bo treba pri „prepričanem" gosp. Prepeluhu prositi, naj ji pomaga z denarjem iz provizij, ki ni „merjen po prepričanju", temveč po cvenku, brez ozira na to, ali ga je dal žid ali kristjan.
Sodrugi! Nikar ne mislite, da gre za osebnosti! Če hočemo stranko očistiti, moramo povedati, kaj je umazano.
Kam gre denar?
Vedno in vedno naglašamo, da je potreben predvsem red v državnem gospodarstvu, ako hočemo priti s svojimi računi na čisto. Krasno sliko sedanjega „reda" nam pa podaja zagrebški demokratski — torej vladni — list „Riječ" od 4. t. m., ki piše:
„Radi zboljšanja naše valute je potrebno, da država čimbolj zmanjša potrebo tujega, t. j. da čimbolj zmanjša nakupe v inozemstvu in da tam kupuje samo tisto blago, ki ga doma ne more kupiti. Treba je, da se naša industrija čimbolj zaposli za državne dobave. Razen državnih dobav potom ofertnih licitacij, ki gredo neopravičeno v inozemstvo, je tudi mnogo takih, ki se vrše brez licitacij, potom posebnih komisij. Takih komisij, ki vrše nakupe v inozemstvu, je vsak čas polno, ne da bi vedeli zanje. Herman Wendel, znani so-cialno-demokratični publicist iz Nemčije, je nedavno izjavil, da se v Nemčiji nahaja 20 jugoslovanskih komisij, ki kupujejo blago za državo. Kakšne so te komisije, kaj kupujejo in za koga, koliko časa so že v inozemstvu in koliko veljajo, nihče ne ve. Nedavno se je po listih razširila vest, da se za inozemstvo pripravlja vojaška komisija, ki bo kupila raznega materijala za 165 milijonov dinarjev. Mnogi se še spominjajo naročila sedanjih poštnih znamk v Zedinjenih državah. Tudi te znamke je prevzela posebna komisija treh ali štirih članov. Tako podpira država tujce in tako odhaja mnogo naročil v inozemstvo, dasi bi se mogla doma ugodneje izvršiti. Lani je odšla v Nemčijo brez licitacije nabava 50 tisoč železnih postelj za vojsko, da si bi jih mogli izdelati doma. Pred kakim pol letom je razpisala uprava monopola licitacijo za nabavo cigaretnega papirja. Prijavili so se Francozi in mislili, da so brez tekmeca. Med tem se je na njihovo žalost in čudo monopolske uprave pojavila tudi domača tovarna papirja na Sušaku, ki je za 50% cenejša. Značilno je, da je bila licitacija odgodena, da so Francozi isto-tako znižali cene za kakih 50% in da stvar še danes ni popolnoma rešena. Pri urejevanju starega in novega kraljevega dvora je konkurirala tudi domača tvrdka Bothe in Ehrmann, ki je bila cenejša od Francozov ter je izdelala načrte v splošno zadovoljnost. Kljub temu ni dobila niti ene dobave, temveč je vse dobila tuja industrija.
Železolivarna v Ravnah v Sloveniji (Gu-Štanj) izdeluje granate od 7 5 do 38 cm. Dasi
je morala vsled neugodnih razmer zmanjšati obra*, tako, da je zaposlenih mesto 1000 samo 250 delavcev, ni ta tovarna dobila niti enega naročila, ker so vsa oddana v inozemstvu in se plačajo v frankih. Ista tovarna mora izdelovati odbijačev za vagone več, kakor jih potrebujemo. Država pa naročuje odbijače v Vitkovicah in drugod, ter zanemarja domačo tovarno. Dosedaj je ta tovarna prejela edino naročilo za pol vagona odbijačev.
Posebno mnogo se greši pri vojnem ministrstvu, ki skoro vse nabave izvršuje v inozemstvu. Tako je lani naročilo iz Italije velike količine obuval, ki so se izkazala kot zelo slaba in draga, dasi bi se mogla dobiti doma cenejša in boljša. Podobno je z nabavo odej za pokrivanje, ki so bile istotako naročene iz Italije. Teh nekaj slučajev dokazuje, da odhaja na stotine milijonov dinarjev brez potrebe v inozemstvo. Te nabave so silno drage, ker kupuje država za najvišji tečaj tujo valuto, komisije veljajo mnogo denarja, razen tega pa podražujejo ceno blaga — velike provizije, ki se priračunavajo k ceni. Primanjkljaj na davku, ki bi ga plačale domače tvrdke državi, ako bi dobile nabavo, je istotako velik. S tem sistemom je treba prenehati ter pri državnih nabavah uvesti najstrožjo ekonomijo, posebno pa do skrajnih mej zmanjšati nabave v inozemstvu."
Tako piše demokratski vladni list.\
Mi smo pisali o tem že mnogokrat in smo bili tudi — zaplenjeni. Ker se zdaj demo-kratje kregajo z radikalci, jim ne privoščijo več provizij in.pohajkovanja po svetu na račun davkoplačevalcev. Zato pišejo o vseh teh stvareh tako odkrito. Pri tem mislijo seveda tudi na možnost novih volitev, treba je začeti pisati proti korupciji še pred odhodom iz vlade. Če se bodo dali voliici s tem zadovoljiti! Mnogo jih je že tako pametnih, da vedo, da imajo vladne stranke pobijati korupcijo na ministrskih sejah, ne v časopisju I
„Vojno ministrstvo"
Pod tem naslovom prinaša „Beogradski Dnevnik" z dne 1. oktobra tale članek:
„V tem ministrstvu stvari ne gredo, kakor bi morale iti. Pred nekaj dnevi smo objavili neko nepravilnost, ki se je dogodila v Gospodarskem oddelku tega ministrstva in ki se nanaša na licitacijo 300.000 metrov blaga, ki bi se bila imela vršiti 1. oktobra. Povedali smo, da so bili izdani vzorci in pogoji za to dobavo šele 15. septembra, torej 15 dni pred licitacijo, čeprav mora znašati rok po zakonu o glavnem državnem računovodstvu najmanj mesec dni. Šlo je za vrednost nad 70 milijonov dinarjev, zato zahtevamo od vojnega ministrstva, da to licitacijo kot nezakonito odloži in razpiše novo, katere bi se moglo udeležiti večje število licitantov, kar bi bilo državni blagajni le v korist.
Ravno take stvari se gode v inženersko-tehničnem oddelku. Interesantno je, da sta glavna dobavitelja tega oddelka gg. lekarnar
Nikola Marič in Dušan Katič, ki sta (po ženi) slučajno sorodnika nekega velikega gospoda v tem oddelku. Nihče izmed ostalih trgovcev ni smel iti pogledati v ta oddelek, dočim sta ta dva gospoda uživala privilegij, da sta zvedela za vse potrebe tega oddelka, da sta odšla skupaj z ministrsko komisijo na Dunaj, da tam onadva direktno dobavljata posamezne predmete tej komisiji v vrednosti nekaj milijonov dinarjev. To je bilo že samemu vojnemu ministru preveč, ki je komisijo poklical nazaj. O tem oddelku bomo objavili še nekaj zanimivih stvari, ki naj jih minister ve in pozna.
Sedaj pride na vrsto artilerijsko-tehnični oddelek. Čisto na tiho je odpotovala na Dunaj komisija, da tam nabavi orožje, municijo, kože itd. za približno ceno 100 milijonov dinarjev in sicer potom pogodbe, ne javne licitacije. Nihče ne ve, kje bo ta komisija kupovala in kaj bo kupila, vse to se skriva za tajinstvenim zastorom. Čisto „slučajno11 je istega dne odpotoval na Dunaj neki znani mešetar, ki je intimen prijatelj enega izmed članov te komisije. Mi smo absolutno protivni takemu načinu nakupovanja. Zakaj naj izmečemo silne milijone za nakup starega avstrijskega orožja? Zakaj kupuje vojno ministrstvo kožne izdelke na Dunaju, ko imamo doma dovolj tozadevnih obrtnikov? Zato zahtevamo od vojnega ministrstva, da takoj odpokliče to komisijo in potom licitacije dobavi potrebne kožne izdelke.
„Omnium Serbe“. Vrhunec vseh afer pa tvori ponudba Pašičeve banke za ustanovitev tovarne za orožje in municijo. Razen te ponudbe leže v vojnem ministrstvu še 3—4 ponudbe drugih tvrdk, toda o teh se nič ne govori, kakor da jih ne 'bi bilo. Ne vemo, če je to vsem ministrom znano, vemo pa, da so ponudbe tu. Predno se pa kaka taka ponudba sprejme, bi moral naš generalni štab ugotoviti, kakšen sistem pušk nam je sploh potreben, dalje bi moral ugotoviti potrebno količino municije, potem bi se moralo ugotoviti, ali je bolje, da država sama vse to izdeluje ali pa odstopi izdelavo zasebni tvrdki in kateri. Šele potem se da govoriti o tem, na kakšen način bi se dala taka tvornica zgraditi. Oborožiti moramo armado od 2—3 milijonov mož. Potrebno nam je torej toliko pušk in odgovarjajoča količina municije. To predstavlja danes vrednost najmanj 3 milijarde francoskih frankov (= 48 milijard kron, ker velja en frank 16 K). Tako naročilo se ne oddaja pod roko, ker to bi bilo nepošteno. Take velike stvari mora odobriti parlament. Kar se tiče ponudbe same, izgleda, da jo hoče spraviti pod streho neka stara francoska tovarna orožja, ki ima same zarjavele stroje in ki ni izgotovila ne ene puške niti takrat, ko je bila nova. Francoska intendanca je tej to- ;
varni sploh prepovedala, da izdeluje puške za francosko vojsko, ker so bile za nič. Lastnik je ponujal to tovarno že za 17 milijonov frankov, če bi pa prišlo do resne kupčije, bi jo dal še mnogo ceneje. Zato se nam čudno zdi, da se kar na enkrat ceni na 120 milijonov frankov!“
Tako „Beogradski Dnevnik".
Pomislite, koliko provizij bi bilo lahko pri vseh teh bogatih kupčijah!
Odlomek iz slepstva.
Ni naš namen podajati tu cenjenim čitateljem kako učeno razpravo o slepstvu. To naj stoie znanstveni listi! Zgrešili bi tudi svoj cilj, ker vemo, da zahaja naš list večinoma v naj-ni/.;e vrste slovenskega proletarijata. S tem pa še ni rečeno, da ne sme najnižji sloj ničesar vedeti o slepstvu. Ravno nasprotno! Poučen bi moral biti o njem prav temeljito, ker prihaja naj* eč slepcev iz vrst revnega, priprostega ljudstva.
Slovensko slovstvo o slepstvu je zelo revno. Razen male brošure, ki jo je izdalo društvo „Dobrodelnost14 izpod peresa prof. Minke Ska-bernetove, ene razprave v „Skrbstveni vzgoji11 iste pisateljice in še nekaj Člankov v dnevnem časopisju ne najdemo o tem vprašanju nikake literature. Vzrok temu je malo zanimanja za slovenske slepce. Ni ga bilo človeka, ki bi se zanje zavzel. Pa tudi bivša država je storila za slovensko slepstvo zelo malo ali celo nič, ker je vzgajala naše slepce v nemških zavodih. V Gradec, na Dunaj in v Line so jih pošiljali. Res je, da so se tam izobrazili, a ker so se učili le nemščine, se s svojimi starši in brati še sporazumeti niso več mogli, ko so se vrnili domov.
Še-le vojna grozota, ki nam je zapustila 7.3 nov.ih slepcev in pa razpad avstro-ogrske monarhije v narodnostne države, je prisilil Slovenijo, da se je začela brigati za svoje slepce. Narodna vlada je pred vsem ustanovila kura-torij za oskrbe slepcev. Ta je namestil slovenske slepe vojake, ki so bili v Gradcu, najprej v bivši belgijski vojašnici v Ljubljani, nato pa vzel v najem zavetišče Kranjske hranilnice v Vodmatu. Poslopje je prav primerno za tak zavod, ker odgovarjajo vsi prostori zdravstvenim, učnim in vzgojnim predpisom. Slepci se počutijo v njem prav zadovoljno.
Zavod za slepce ima danes dvorazredno šolo, nadaljevalni tečaj in delavnico za pletarstve in ščetarstvo. Zdi se nam pa, da ta uredba šole kmalu ne bo več zadostovala, ker bo stel zavod čez GO slepcev, od teh blizu polovico za šolo godnih. Treba bo torej razširiti število razredov, ker s'e mora učitelj pečati le s posameznim otrokom, mu vse natančno pokazati, pustiti otipati itd., česar bi sicer pri velikem številu otrok ne mogel storiti.
Namen zavoda je vzgojiti slepce za enakovredne člane človeške družbe, privesti jih s pra-
vilno vzgojo do samostojnosti ter jim s tem lajšati njihovo socialno stanje. Zgledi nam kažejo, da je to dosegljivo. S tem so ovrženi predsodki onih, ki mislijo, da slepec ni za drugo rab#, nego za beračenje. Kulturni narodi se pečaj« z vzgojo slepcev že »koro poldrugo stoletje, dobro vedoč, da s tem ne koristijo le slepcem samim, ampak tudi državi. So imeli in imajo pač globji čut in več zmisla za socialno str*» trpečega človeštva.
Ker je vid najimenitnejši izmed peterih Čutov, je zato dolžnost vsakega človeka, da si ohrani ta svoj Čut zdrav in zavedno poraben. Velikanska odgovornost zadene tu stariše, če izgubi otrok po njihovi krivdi luč oči. Ne bo torej odveč, ako navedemo sedaj nekaj vzrokov oslepelosti.
Ti vzroki so dvojni in sicer prirojeni, ki zanje stariši niso odgovorni, in podedovani ali pridobljeni, za katerih večino so stariši odgovorni. Slednji so veliko pogostejši in številnejši, neg* prvi. Zato čitaj pazno »ledeče vrstice, pa jih povej tudi svoji boljši polovici!
V prejšnjih časih je oslepelo mnogo otrok vsled črnih koz. Odkar pa je vpeljano obvezu# cepljenje otrok proti osepnicam, so ti vzroki oslepelosti skoro popolnoma zginili. Zato, stariši, ne upirajte se cepljenju!
Mnogo novorojenčkov je oslepelo zaradi vnetja oči. Vedi, ljuba prijateljica in žena, daje danes nevarnost oslepelosti vsled te bolezni velika, ker je mnogo slučajev spolne bolezni. Zato imajo babice strogo naročilo, da kanijo novorojenčku takoj po prvi kopelji v vsako oko neko tekočino, ki zabrani vnetje, pa prav nič ne škoduje očesu. Pazi tudi, da ne pride mlademu detetu prevelika svetloba na oči. Ne puščaj takega deteta na solncu nezakritega!
Nevarna za oslepenje je takozvana egiptovska bolezen ali trahom. Kadar zapažiš okrog očesa kaka gnojna žlmča Sili tiSZnano bolečino, pojdi brez edloga k zdravniku! Zelo pogostokrat nastopi oslepelost vsled zunanjik poškodb. Nož, vilice^, škarje, luč, vžigalice, smodnik — so veliki sovražniki očesa. Zato ne dajaj v roko svojim otrokom za igračo teh predmetov, če se šetako derč! Večkrat zahteva nesreča, da izgubi ta ali oni eno oko. Pomni, da je tedaj v nevarnosti tudi drugo zdravo ok«! Zato v takih slučajih ne odlašaj iti takoj k veščemu zdravniku.
Vsi doslej navedeni vzroki oslepelosti so več ali manj ozdravljivi. Poudarjamo pa ponovn#, da je treba iskati pravočasno zdravniške pomoči, a ne pomoči kakega podeželskega mazača. Sicer te zadene grozna odgovornost. Oslepelost, ki jo povzročajo nalezljive bolezni, kakor: Ošpice, skarlatinka, tifus, otrpnjenje tilnika, tako pogosta. Vendar naj tvoji otroci ne obiskujejo niš, kjer se pojavijo kake bolezni. Še b* našteli nekaj vzrokov oslepelosti, pa zadostujejo naj navedeni!	_ |
Končno še nasvet onim, ki jim je kljub pazljivosti usoda tako nemila, da imajo slepeč® otroka v družini. Taki stariši naj nikar 110 obupujejo. Skrbe naj za svojega slepega otrok*
Zob:	(20. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Združevanje raztresenih sil v skupno moč je p4 najbolj potrebno pri političnem delovanju. Pri gospodarskem, strokovnem in izobraževalnem delovanju za svoj napredek si posameznik že še pomaga, v politiki pa posameznik sploh ničesar »e pomeni. Politično delovanje je pa zelo potrebno in čim manj razumevanja ima preprosto ljudstvo za to, tem bolj potrebne so politične organizacije. Gotovo so izmed vseh organizacij socialističnega gibanja najvažnejše. To pa še posebno zato, ker je delokrog političnih organizacij najbolj obširen in ker je vsled tega treba, da se udejstvujejo v politični organizaciji samo najboljši in najtreznejši ljudje, ki so pripravljeni delati ne samo za zabavo, ampak tudi zares.
Dandanes politika ni ec tisto, kar je bila. Včasih je imela zelo ozek delokrog, samo kronane glave in par ministrov in njih pomočnikov ter podrepnikov — pa je bilo dosti za vso politiko. Odkar so pa svobodomiselne in socialne ideje prisilile tiste političarje, da so oddali vedno več delokroga iz svojih rok v roke ljudskih zastopnikov, odkar so socia-
iistične organizacije v raznih državah izsilile splošno in enako tajno volilno pravico v vse, ali vsaj nekatere ljudske zastope, tako da izvoli ljudstvo lahko pametne in poštene može za svoje zastopnike, če hoče, odkar smo povrhu še tudi spoznali, da lahko vplivamo na politiko tudi izven volitev, če imamo dobre organizacije, in smo začeli tudi že resno vplivati — zdaj vemo, da politika ni samo „umetnost goljufanja", temveč da se v politiki rešujejo vsa naša gospodarska, socialna in kulturna vprašanja. Razen tvoje zmožnosti in pridnosti odločuje tudi politika, kaj boš del v lonec in s čim boš zabelil, kajti dobra politika ti da lahko kruha pri slabi letini, slaba politika ti ga pa lahko vzame pri dobri. Že zadnji pastirček danes ve, da žganci niso zato suhi, ker se letos prešiči niso zredili ali pa ker jih je premalo, temveč zato, ker jih slaba politika pošilja na tuje.
Naše gospodarske, strokovne in izobraževalne organizacije to dobro vedo, zato se tudi prav pridno poslužujejo pomoči političnih organizacij — žalibog nimajo baš velikega uspeha, ker so vse naše organizacije še preslabe in premajhne.
Preslabe in premajhne so pa bai zopet zaradi vere. Zaradi pomanjkanja vere pri sebi in zaradi zaprek, ki jim jih nastavlja formalna, zunanja vera in verska organizacija, cerkev,
kakor smo o tem govorili v prejšnjih odstavki ■ Prav vseeno je, ali hodiš v cerkev a1! ‘V’ odločilno je to, če veruješ sebi in *vojetT) bližnjemu, da bosta držala pogodbo, ki s jo skupaj- sklenila. Gostilničar, ki spovedi, kjer je sklenil z Bogom P?^an.^ da ne bo več vlival vode v vino, pa ja d0 1 takoj zopet na novo začel goljufati po starem, ta je gotovo nezmožen, da bi verjel svojem bratu, da bi držal pogodbo z bratom, ta n veruje niti sebi. Šele organizacija ga b° P silila k poštenju, ki mu bo postavila tr'kfa. kontrolo za hrbet, da ne bo mogel g0lJ fati. Kadar bo ta kontrola popolna, to kadar se bodo vsi člani brigali za toim vrševanje sklepov, za točno izvrševanj godbe, takrat bomo vedeli, da je n stilničar poštenjak.	. ,ietignega
Tako jasno je to načelo socialist^'* *d gospodarskega nauka, da zadošča ta iz vsakdanjega življenja, da si sam a . kako bi bilo tudi v drugih, večjih pf 'jj Žalibog danes še ni, žalibog smo , va0ju, začeli klicati delavno ljudstvo k sode za žalibog se mora posluževati .s0Hc.iau: jmaj0 svoje nauke hlapčevskih ust, ljudl> „7;fanj«> še vedno kapitalistično svetovno n gVOjjni ki jim ga vbija v glavo kapitalizem ® v v zlatom, hoteč preprečiti združitev ljudsko družbo.

* isto^ ljubeznijo kakor za zdravega, še celo olj. Tak otrok se bo lepo telesno razvijal in bo g šestim letom sposoben za pouk. Tedaj se ar zaupno obrni g prošnjo na zavod za slepce v k j ubijani, kjer bodo vzgojili tvojega otroka za delavnega elana družine.
v ^eoina slepcev se vzgojuje v zavodu na < rzavne stroške. Le premožni plačujejo nekaj oskrbnine.	^
Sprememba občinskega volilnega reda za Slovenijo.
Na seji drugega pcdodaeka dne 7. t. m. je 1 sprejet občinski volilni zakon za Slovenijo z nekaterimi jizpremembami. Odsek je ukinil dosedanji način razdelitve mandatov (proporc) za ona mesta, ki imajo lastni Statut, to so Ljub-jana, Maribor, Celje in Ptuj, in za vse občine,
. lmaj° več kakor 10.000 prebivalcev. Polo-▼ico mandatov bo dobila tiita stranka, ki bo ime a relativno večino, t. j. največ glasov, vendar P® ne polovico glasov. Druga polovica man-a ov ge b0 pa p0 proporcu razdelila med vse 8 rauke, tudi tisto, ki je dobila relativno večino.
Odsek je sprejel tudi srbijansko načelo o na nadnib volitev, to je, da se bo vršila volitev, k n *)0 ^aka lista izčrpana, za toliko mandatov,
0	'kor jjb bo izpraznjenih. Za vaške občine,
1	imajo manj kot 10.000 prebivalcev, ostane veljavi dosedanji način, volitev na podlagi či-
. Ra proporca. Izvršene so tudi nekatere manjše ^zpremembe. Tako je tudi sklenjeno, da se vstavi prehodne določbe tega zakona, naj se izvrše ®Qve volitve v onih občinah, kjer so bili razve-' ^.ieni mandati komunistov, ki so imeli v teh nbčmah večino.
Iz stranke.
Polzela. Krajevna organizacija KDZ v Pol-z® *v opozarja vse člane, da je njih dolžnost, da P acujejo svoje prispevke za naprej. Mnogo nepotrebnega dela bo s tem prihranjenega. Zato P* esimo vse člane, da se na to ozirajo.
Odbor.
Shodi.
Ljubno in Rečica v Savinjski dolini.
nedeljo dne 16. t. m. se bosta vršila shoda v dubnem in na Rečici. Več na lepakih.
Vsem naročnikom „Ljudskega glasa11
ki so v zastanku z naročnino, smo v sedanji številki priložili položnico. Rdeča številka na naslovu je znesek, ki ga dolguje vsak do 31. oktobra 1.1. Prosimo se naročnike, naj nemudoma pošljejo aostalo naročnino, sicer smo prisiljeni "staviti jim „Ljudski glas«.
Uprava „Ljudskega glasu«.
Prejeli smo osmo številko „Naših zapiskov* . ese^nik z* politiko in gospodarstvo, kulturno 11 sdcialno življenje) s sledečo vsebino: 1. Boj
za Naše zapiske. 2. Kristan: Ustava in socialisti. 3. Filip Uratnik, Konsumentske zbornice. 4. Ivan Oblak, Ruska sovjetska ustava. 5. Fr. Svetek, Pregled razvoja naših strokovnih organizacij. 6. I. Logar, Delavske zbornice. 7. Gospodarski pregled. 8. Nekaj o socializiciji. 9. Pregled: Zadružno gibanje: Angleški zadružni kongres v Sčarboroughu. Mednarodni krediti.
Priporočamo Naše zapiske vsem sodrugom, ki čutijo potrebo do obširnejših razprav • politiki in gospodarstvu, kulturnem in socialnem življenju. Razposlali bomo vsaki organizaciji po en izvod. To zato, ker vemo, da ni mogoče vsakemu posamezniku naročiti se na revijo. Organizacija bo to lažje naredila, na korist vseh članov. Na članskih sestankih boste lahko razpravljali o vseh člankih, ki so priobčeni v Naših zapiskih. Posamezni naročniki se lahko naroče tudi pri naših organizacijah. Naročnina velja: za celo leto 60 K, polletno 30 K, posamezne številke so pa po 6 K.
Dopisi.
Zidani most. V cementni tovarni imamo za paznika g. Antona Steinerja. Z našimi delavci ravna, kakor da ne bi bili ljudje. Zmerja jih „Lausbub* in celo „Jugoslawischer Hund“.
Naša kapitalistična vlada pravi, da ščiti državo pred tujci. Da, ščiti jo; ko bi bil to eden izmed naših delavcev, bi bil že zdavnaj v Nemški Avstriji. Toda kapitalistični podrepniki smejo delati, karkoli hočejo, te brani kapital . . . Čudimo se ravnateljstvu, da to sploh trpi. Opozarjamo ga, naj uredi kmalu to razmerje. Ravnatelj naj mu dopove, naj skrbi bolj za svoje dolžnosti. Ponoči naj ne spi, temveč naj izvršuje svojo službo, da se ne zgodi kaka nesreča, in naj se otrese svoje gosposke vzgoje.
Podoben mu je poduradiiik g. Julij Bock. Ta misli resnično, ker je bil 12 let pri vojakih, da je več vreden kakor drugi in da ne sme spregovoriti z drugimi delavci prijazne besede. Želimo, da se oba poboljšata! Ge ne, bomo bolj jasno govorili.
Po svetu.
Iz Rusije. Ljudski komisar za trgovino z inozemstvom je poslal prvi 80 vagonov broječi transport sirovin v Nemčijo.
Glad V Rusiji. Po sporočilu urada za ljudsko zdravje znaša število gladujočih otrok 5,701.000. V guberniji Caricin se razširja le-gar. V gubernijah, kjer divja lakota, je zbolelo nad 60.000 oseb. Največ oseb zboli na koleri, griži in trebušnem legarju. — „Pravda* piše, da prebivalstvo ob Volgi silno trpi vsled lakote. Posebno so prizadeti otroci gubernije Saratov. V tej guberniji je bolnih 822.079 otrok v starosti od enega leta do šestnajstih Ist. Bolnišnice in otroški domovi niso v stanu sprejeti toliko otrok, še manj pa, da bi jih vzdržavale. Prosjačenje, je na dnevnem redu. Državne organizacije se herojsko trudijo, da bi odpomogle
tem razmeram. Ves trud pa je zastonj, ker je lakota vse preveč razširjena. — Na seji vseruskega izvršeralnega odbora je poročal Kalimie, da se je položaj v pokrajinah, kjer je laketa, poslabšal. Novi guvernementi so naprosili osred.ji odbor za pomoč, ker ne morejo več prehramje-vati prebivalstvo. Lakota ogroža preko 21 milijonov oseb, med temi 8 milijonov etrok.
Ruska pisatelja Maksim Gorkij in Kore-lenko bosta prišla za nekaj časa v Nemčijo, da se zdravita. Sovjetska vlada jima je potova.je v Nemčijo dovolila.
Njih želje so se izpolnile. Grški kralj Konstantin je na čete, ki se bore v Mali Aziji, naslovil proglas, v katerem jim naznanja, da je vojna končana, ker je dosežen zaželjeni cilj. — Pa res so Grki v Mali Aziji našli, kar se iskali. Samo, Turki bi ne dali ni ficka za njih najdbo, če bi jim jo hoteli prodati! Sicer ji ne vemo natanko povedati, kaj si Turki mislije. Na vsak način hočejo priti z Grki v tesne stike, ker poročajo zadnji vesti, da so pričeli napredovati proti Ismidu.
Stavka stavbinskih delavcev v Franciji. Strokovna organizacija stavbnih delaveev v Parizu je sklenila stavkati, da prepreči znižanje mezd.
Joffe umorjen. Iz Helsingforsa poroeaje, da je član petrograjskega izvrševalnega odbora in revolucionarnega soda Jevdokirov umoril bivšega ruskega carističnega poslanika v Berlina Joffeja.
Proces proti Radoslavovu, bolgarskem.
ministrskemu predsedniku tekom vojne, je bil ustavljen.
Strah na Angleškem. Ministrski predsednik Lloyd George je imel v mestni hiši v Invernessu govor, kjer je dejal, da se je brezposelnost tako zelo razvila, da zbuja vznemirjenje. Vsled brezdelnosti trpi ves svet. Zna^ čilno je, da sta najbolj prizadeti oni državi, ki imata naj večji kredit: Zedinjene države in Velika Britanija. V Zedinjenih državah je nad šest milijonov ljudi brez dela. Lloyd George je nadaljeval, da brezposelnost zelo ovira trgovino, kar se posebno izraža v neprestanem padanji! in dviganju valute raznih držav.
Stavka pekovskih pomočnikov je 3. t.
m. izbruhnila v Pragi. Pekovski pomočniki »ai-htevajo vsled novo nastale draginje 20°/« Povišanje plač.
Maksim Gorkij o položaju. V razgovor«
z zastopnikom lista „Daily Nevvs* je izjavil Maksim Gorkij, da komunizem na Ruskem ne bo obstojal dolgo. Po njegovem mnenju bo nastala nekaka socialistična ali celo demokratska republika kakor v Zedinjenih državah. Ukinjenje blokade bi bila najboljša pot za rešitev Rusije. Sedaj v Rusiji ni možna nobena druga vlada kakor boljševiška. Ako bi sedanja vlada padla, bi nastal v Rusiji popoln kaos.
Izpraznitev Burške. Listi peročajo, da namerava zvezni kancelar Scheber že takoj v začetku beneške konference začeti vprašanje, katera jamstva bodo dana Avstriji za to, da se
. Po vseh naših gospodarskih organizacijah »i*	% kapitalistični svetovni nazor, vera v
ato. Človek velja tam toliko, kolikor plača, za ^ 86 Vse *e organizacijo bojujejo predvsem denarni napredek, mesto da bi se trudile zan * notranjo, takorekoč duševno vrednost l£Uge. Seveda tudi člani sodijo zadrugo zad?° .^enarn‘ vrednosti in so zvesti svoji niči b 831110 tako dolgo, dokler dobivajo pri ie » ,2° cenejše, ne da bi se vprašali, če na i ° blago. ki ga drugod dobe po isti ali £e celo nižji ceni, tudi res toliko vredno, a|. ni morebiti po kakovosti mnogo dražje, Pod*53 n* morebiti cenejše samo zato, da 23 ljudsko zaupanje v zadružno organi-hio'^’ k' b° seveda — če ne bo zaupanja — 2a ,ra 3 Prenehati, da bo potem trgovec brez lahJUZne konkurence svoje odjemalce zopet dru0 xak° ožema,» kakor jih je prej, ko žabo h* b'*0 n'> pravzaprav pa še bolj, ker biti ♦ j.* ^ večjim dobičkom zopet nazaj do-kij- 'u. tisto izgubo, ki jo ;e utrpel v kon-č, "C1 ^ zadrugo, da jo je ubil. Če bi bili °br1 naših konzumov v tem oziru bolj iz-UkoT ln bolj požrtvovalni, da bi vzdržali
da bj onkurenco Par mesecev, to se pravi, je tamTovali v konzumu tudi takrat, kadar v hjilif ■ ^ie> vedoč, da ostane dobiček itak Vlb rokah, potem bi kapitalistični trgo-
vec izprevidel, da je zastonj dajati pod ceno, da je vse zastonj žrtvovati izgubo, da zadruge ne more ubiti, ker njeni člani drug drugemu verujejo.
Ker pa verujejo člani samo zlatemu teletu, ker gredo takoj kupovat k nasprotniku, če nastavi par vinarjev cenejše, zato mora zadruga skrbeti tudi za zlato tele, mora takrat, kadar se da, iu pri tistem blagu, pri katerem se da nastaviti višje cene, da more pri drugem blagu, pri katerem ima kapilalistično konkurenco, ali pa v drugem času, kadar jo pač ima, tudi dajati pod ceno, da se reši. To gospodarstvo pa ni zadružno! Kapitalistično je. kakor vse, kar temelji na veri v zlato tele. Zato se tudi tako počasi razvija, zato tudi ne more razširiti se tako, kakor bi bilo treba. Zato tudi tam, kjer ljudje ječe pod trgovskim veriženjem, ne more postaviti prodajalnice, dokler si ne nabere zadosti kapitala, kapital pa raste počasi, ker člani pri starih proda-jalnicah ne vrše vsega ikupa in prodajo edinole potom svoje zadruge, ker ne dajejo vseh svojih prihrankov edinole v hranilnico svojega konzuma. Zadružna misel pa je v tem, da so člani z vstopom v zadrugo sklenili pogodbo, kupovati v zadrugi vse po nakupnih cenah, brez ozira na to, če se te cene medtem izpremene. Kajti kupili so
pravzaprav že takrat, ko je kupila zadruga, ta je kupila zanje in v njih imenu! To velja seveda za takrat, ko se cene višajo, ravno tako, kakor ko se nižajo, samo da smo zaradi vere v zlato tele zvesti svojemu konzumu samo, kadar cene rastejo, obrnemo mu pa hrbet takoj, ko se nižajo. Še več! Kadar se cene višajo in prodaja zadruga še po starih, nižjih cenah, takrat gremo in hočemo pokupiti vso zalogo in jo, če se da, celo nečlanom prodajamo zaradi dobička (zgodilo se je to mnogokrat v času po prevratu, ko cene tako skačejo, ri. pr. pri sladkorju, moki itd !). Če se pa cene slučajno znižajo, zadruga pa bi morala ostati pri prejšnjih višjik cenah, takrat ne le, da ne kupimo ničesar, temveč še kregamo se in govorimo proti zadrugi, češ da goljufal Ker smo slabi člani, slabi gospodarji, ker ne vemo, da je zadruga naša, da imamo pravico in dolžnost poznati njeno gospodarstvo in nositi ž njo vse dobro in hudo. Ne vemo, da bi bila zadruga takoj pravi blagor nam in vsem članom, če bi ji bili zvesti, da bo pa le počasi vršila svoje zgodovinsko poslanstvo, Če se ne odrečemo kapitalističnemu svetovnemu naziranju, veri v zlato tele, in ga ne zamenjamo s sociali-listično vero vase in v družbo* v zadrugo, v socializem!
ffcktično izprazni Iturška in da se pride v okom akciji tolp ter jamstva za nemoteno posestvo Bnrške od strani zavezniških velesil. Dokler bi se ta zadeva povoljno ne razjasnila, bi zvezni kancelar v splošnem odklonil pogajanja o eventualni ureditvi mej.
Sijajna zmaga socialističnega proletariata na Švedskem. Dokončni izid volitev v drugo zbornico državnega zbora je ta: Socialni demokratje so dobili 640.000 glasov, 93 mandatov (prej 75); konservativci 454.000 glasov, 62 mandatov (prej 71); liberalci 332.000 glasov, 41 mandatov (prej 48); kmetska zveza 185.000 glasov, 21 mandatov (prej 29); levičarski socialisti in komunisti skupaj 127.000 glasov, levičarski socialisti 6 mandatov (prej 5), komunisti 7 mandatov (prej 2). Meščanske stranke se torej izgubile 24 mandatov na korist socialistov in komunistov. Švedska je ena najnapred-•ejših držav v Evropi. Njena kulturna stopnja je svetovnoznana. Omenimo naj le, da na Švedskem ni analfabetov. Ni čuda potem, daje socialistično gibanje v tej državi pognalo tako mogočne korenine med prosvetljenim proletariatom. Kljub različnim naziranjem med socialističnimi strankami je proletariat celo v razdelje-•em stanju jako sijajno zmagal in zmagal bi čisto gotovo naravnost impozantno, če bi bil enoten. Pri volitvah so volili tudi ženske.
Tedenske vesti.
Velika stavka v Trstu. Vsled sporov med zasebnim kapitalom in državo (nekateri gospodje so imeli premalo provizije!) so ustavile tržaške ladjedelnice dne 29. septembra obrat. Čez 10.000 delavcev je zgubilo svoj zaslužek. Kapitalisti so že upali, da bodo delavci tako prestrašeni, da bodo prosili dela za polovične mezde. Toda ker so delavci v Julijski Benečiji dobro organizirani, so stopili v stavko sploh vsi na Primorskem in prisilili vlado in ladjedelnice, da so sprejeli delavce nazaj v delo pod starimi pogoji. 5. oktobra se je delo zopet začelo.
Razširjenje ljubljanske bolnišnice. Ministrski svet je sklenil, da država kupi posestvo „Kranjske hranilnice11 v Ljubljani na Stari poti z azilnim poslopjem vred za 18 milijonov kron v svrho razširitve bolnišnice. Ustanovitev moderne porodnišnice bo sedaj mogoča.
Ukinjenje izdajanja izseljeniških pot-aih listov V Ameriko. Po obvestilu konzula Zedinjenih držav bodo izdajali ameriški konzulati viza za izseljeniške potne listine še do 1. decembra t. 1. Radi tega bodo naše oblasti, ki so pristojne za izdajanje potnih listov, sprejemale prošnje za izdajo potnih listin same do 20. oktobra t. 1. Prošnje, ki bodo predložene po tem roku, se ne bode upoštevale.
Gospodarstvo.
Velika papirnica v Belgradu. Relgrajski industrijalce Vapa zgradi v Belgradu veliko papirnico, ki bo naj večja in najmodernejša na Balkanu. Obsezala bo 4000 kvadratnih metrov in imela stroj za 1000 konjskih sil.
Nabava lesenih hiš. Ministrski svet je odobril ministru za socialno politiko nabavo nem-
ških lesenih stanovanjskih hiš v vrednosti sto tisoč mark. Ta svota se je odobrila na račun vojne odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija.
Kam gredo naše svinje ? Nemška vlada je z našo vlado sklenila dogovor, da ji bo slednja oddala 1,000.000 svinj za klanje. Vsak dan dospe v samo .mesto Passau po 800 do 1000 svinj. Vsak dan se zato pri nas cene mesa višajo . . .
Carinski dohodki v letu 1920/21 so znašali: od uvoza 499,074.804 dinarjev, od izvoza 286,688.755 dinarjev, izredni dohodki 1,549.160 dinarjev. Skupaj toroj 786,312.719 dinarjev.
Pošiljatev nemških lokomotiv. Na račun vojne odškodnine bo Nemčija do 10. t. m. poslala 25 lokomotiv in 2000 tovornih vagonov.
Nova draginja tudi na Češkoslovaškem. Na češkoslovaškem je kot posledica svobodne trgovine nastala nova draginja in gredo cene živila »znova navzgor. To velja zlasti za meso in moko.
Cena novemu češkoslovaškemu sladkorju v konsumu na debelo je 640 ČK za 100 kg. Ta znesek vsebuje tudi razne stroške, ki znašajo okrog 117 ČK. Cena belemu sladkorju v rafinerijah je 533 ČK, ekaportnemu sladkorju pa 548 ČK.
Zvezni delegacijski zbor „Svobode".
Centralni odbor Splošne delavske izobraževalne zveze „Svobode1* sklicuje redni letni zvezni delegacijski zbor „Svobode**, ki se bo vršil dne 30. in 31. oktobra 1921. — Začetek zbora dne 30. oktobra ob 9. uri v mestni posvetovalnici v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Otvoritev zbora. 2. Verificiranje mandatov. 3. Poročila centralnega odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) nadzorstva. 4. Poročila odsekov: a) propagandnega in izobraževalnega, b) dramatičnega, c) pevskega in glasbenega, č) abstinenčnega, d) telovadnega, e) športnega, f) šahovega, g) mladinskega, h) ženstvo. 5. Volitev novega zvezinega načelstva in kontrole. 6. Sklepanje o prijavljenih predlogih in pritožbah. 7. Slučajnosti.
Vse podružnice opozarjamo na §§ 17. in 18. zveznih pravil, ki določata, in sicer § 17, da ima vsaka podružnica pravico do toliko delegatov, kolikorkrat po sto članov šteje društvo, če to ne presega število 4. delegatov; za nadaljnih 200 članov po enega delegata. Začeto število se smatra za polno. Delegatje se morajo izkazati s poverili, izdanimi od svojih podružnic. Za delegiranje je merodajno ono število članov, ki so do prvega predidočega meseca ob sklicanju delegacije poravnali vse denarne obveznosti pri podružnicah.
§ 18. pa pravi, da mora biti vsak delegat član svoje podružnice vsaj tri mesece pred sklicanjem delegacije. Imena in naslovi delegatov morajo biti v rokah „Zvezinega odbora** vsaj osem dni pred zasedanjem delegacije, enako tudi vsi samostojni predlogi.
Centralni odbor
S. d. i. z. „Svobode" za Slovenijo.
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas".
Oblastem je odgovoren Andrej Svetek.
Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.

Konzumno društvo za Slovenijo
Ljubljana
HRANILNI ODDELEK
Poštni čekovni urad št. 10.532. Brzojav, nasl.: Kodes Ljubljana.
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
sprejema hranilne vloge in jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga po JK II 01 večje vloge proti KOI ** |2	|0 polletni odpovedi po ** |0
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah: Centrala v Ljubljani ali pa podružnice' 6 v Ljubljani, dalje Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje’ Sava, Kor. Bela, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I, Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
nad 2 72 milijona kron.
Član društva postane lahko vsak. — Pristopa se lahko v vseh gori imenovanih podružnicah.
Pristopnina 10 K. Delež 200 K.
.»ih > rrari*«	«x»;anx» 4ir«x»
I
I
P
W
§■
* § &
Čitajte naše brošure!
„Pot k socializmu"
Spisal Dr. Oton Bauer. * Prepel T. UratniK-
Cena samo 2 K.
Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“.
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
A
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej" spada v naše družine!
R
E
J
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 24 kron.
Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, rdgistrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jifr obrestuje po čistih
i*r 4 % -wg
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaUzirtU* polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebn* kredit proti poroštvu ali zastavi vreanostnih papirjev. Menica se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
H0T Edini, res delavski denarni zavod.
Miši-podgane stenice-š£urki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12 —, za podgane in miši K 12*—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 25-—; posebno močna tinktura za stenice K 15*—; uničevalec moljev K 10*—; prašek za uši v obleki In perilu K 10*— in 20*—; prot mravljam K 10*—; proti ušem pri perutnini K Fj; prašek proti mrčesom K 10 — tn 201—, Pr0 ! ušem pri ljudeh K 5*— in 12*—; mazilo za uši Prl živini K 5 — in 12*-; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10—•
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska ul. 3.
COSULICH-LINE^
= TRST —AMERIKA5^
New-York — Buenos-Rio di Janeiro — San*0® Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.

„v boj za občino.';
Brošurica „V boj za občino" v8*bu* Temu razložen volilni red za občinako zasoP . je g K-so pridejana tudi praktična navodila-	.n gp?
- Naroča se pri Centralnem tajništvu P