Poštnina plačana v gotovini. Štev. 15.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Pomen sestanka Male zvcic.
Katoličani in država.
Pod tem naslovom je napisal nadškof dr. A. B. Jeglč v »Socialni Misli« iz 1. 1923 članek, iz katerega posnemamo nekatere misli o tej stvari:
»Kakšna naj bo oblika države? O tem Cerkev ni nič določila. Njej je vsaka oblika prav, samo zakonita naj bo. Celo v slučaju, da se je oblika države izpreme-nila po nasilnem prevratu, računa Cerkev z dejansko vlado in skuša z njo urediti svoje razmere . ..
Ne smemo govoriti, da je ljudstvo suvereno. Saj ni ljudstvo vir prava in pravice, ampak Bog, ki nas je ustvaril. Ako bi bilo ljudstvo vir prava in pravice, bilo bi pravo in pravica tisto, kar bi večina sklenila, pa naj bo še tako proti upravičeni volji manjšine. Grozno in nasilno!
Pa tudi govoriti o ljudski volji je nevarno. Kaj pa je volja ljudstva? Morda le volja strastnega demagoga, ki je ljudstvu svoje zmotne nazore in svojo sebično, napačno, strastno voljo umetno vcepil.
Ko bi ljudstvo imelo vselej pravo voljo, ko bi res vselej samo to nameravalo in zahtevalo, kar mu gre po prirodnem in božjem pravu, kar mu je res v časno in večno korist, ko bi znali posamezni ljudje in stanovi svoje želje obrzdavati z ozirom na druge ljudi in stanove in, si prizadevali koristi posameznih izravnavati s koristjo splošnosti, pa bi se ohranil zadosten mir, pravičnost in medsebojna ljubezen. Tako vse poudariti pa more le izobraženo ljudstvo. Ljudstvo se mora za samovlado v ljudski državi stariovitvno in premišljeno vzgojevati.
Potrebujemo pa voditeljev, ki so politiki po poklicu, ki jim je politika življenjska naloga. Da bodo svoji nalogi kos, morajo pač mnogo misliti, še več pa študirati, da morejo razumeti pretežka in prezapletena politična, gospodarska, družabna, kulturna, verska vprašanja našega veka, Mi smo dolžni, da jih spoštujemo, da jih cenimo, da po njihovih navodilih med ljudstvom delamo, zavedajoči se, da položaja točno ne moremo presoditi mi, temveč voditelji, ki so jim vse okolnosti za pravo razsodbo znane. Proč z nergači, ki vse obnergajo, vse obsojajo, sejejo razdvoj in nezadovoljstva, sami pa skoro nič ne store!
Po katoliških načelih odobrujemo zdravi internacionalizem, namreč teženje po mednarodnem občevanju, ki sega preko mej posameznih držav in narodov, da bi s skupnimi močmi dosegli materijelne in kulturne dobrine, katerih v svojih mejah ne moremo doseči.
Kaj pa, ali bi bila mogoča velika, krščanska politična stranka, kateri bi kot člani pristopili tudi drugoverniki katerekoli veroizpovedi. Nekateri vrli možje pritrjujejo, da v krščanski ljudski stranki z mirno vestjo sodeluje vsak pošten, pozitivno veren človek, pa bodi si tudi izraelit ali musliman. S tem ne nasprotuje niti lastni veroizpovedi, ki je podoba krščanstva, niti ne škoduje katoličanstvu, ampak mu celo koristi, ker pripravlja bodočo vesoljno cerkev vsega človeštva. Drugi mislijo nasprotno. Kateri odgovorov je bolj resničen, naj pokaže prihodnji razvoj.«
Čeprav je bil članek, ki ga prinašamo v izvlečku v najzanimivejših točkah, pisan že pred 13 leti, je še danes prav tako aktualen in tak tudi ostane. V nekaterih točkah je na aktualnosti še pridobil, ker odgovarja na vprašanja, ki so nastala ravno v zadnjem letu.
Zelo važne so besede Presvitlega cerkvenega kneza proti nergačem, ki hočejo pod komunističnim uplivom vse razbiti in se ne vstavijo pred nobeno ljudsko organizacijo. Klic »Proč z njimi!« je popolnoma na mestu.
V	času, ko je fašizem obmetal z blatom vsak internacionalizem, prihaja prav tudi zagovor zdravega in pametnega mednarodnega občevanja raznih ljudskih skupin. Katoliška cerkev je sama najbolj internacionalna. To je eden njenih glavnih znakov. Katoličani moramo biti samo proti takemu internacionalizmu, kot ga pojmuje komunizem in katerega najvidnejši predstavniki in vodje svečano izjavljajo, da so brez narodnosti. Katoličan bi pa naravnost zatajil svoje brate, če bi jih priznal le do meja svoje domovine in domovinske države.
Kakor je pomemben in iz gospodarskega stališča za nas koristen sporazum z Italijo, tako velikega pomena je bilo za nas zadnje zasedanje Male zveze v Bel-gradu. To zasedanje je razpršilo vse skrbi nekaterih naših krogov, ki so videli v sklenitvi sporazuma z Italijo neko nevarnost, da se naša država oddalji od svojih preizkušenih zaveznikov ter se podaja na nevarno pot, ki bi jo lahko spravila v preveliko odvisnost velikih sosedov Italije in Nemčije. Zaradi tega je ves svet gledal pri sestanku zunanjih ministrov Male antante v Belgrad ter pričakoval velikih dogodkov. Posvetovanja zavezniških držav v Belgradu so znova utrdila solidarnost v vseh vprašanjih in so dokazala, da je Mala antanta trdna zveza, ki ima vedno enotne poglede na dogodke, ki zanimajo vse tri države in da so zaman prizadevanja, da bi se ta enotnost razbila ter
V	ponedeljek se je pripeljal v Belgrad predsednik češke države dr. Beneš na prvi oficijelni obisk. Prihod poglavarja bratske slovanske države je bil v odnošajih med Čehoslovaško in Jugoslavijo pomemben dogodek ter je znova podal dokaz, da so zveze med obema državama trajne in v pravem pomenu besede bratske. Sprejem dr. Beneša je bil v Belgradu triumfalen. Na kolodvoru ga je pričakoval knez namestnik Pavle in vsa vlada, na ulicah pa ga je sprejelo stotisoč ljudi, ki so ga z velikanskim navdušenjem pozdravljali. Dr. Beneš se je nastanil v starem dvoru, kjer ga je pri prihodu pričakovala naša kraljica Marija. Njegov obisk je bil izpolnjen prvega dne s svečanimi sprejemi in avdi-jencami ter velikim kosilom, katerega mu je priredil naš knez namestnik. Pri kosilu je napil Benešu princ Pavle, njemu pa je odgovoril predsednik Beneš. Oba sta izražala v svojih napitnicah zagotovilo, da
Ves svet je presenetila novica, ki je prišla iz Rusije, da je dal Staljin aretirati nekdanjega svojega največjega zaupnika in šefa GPU Jagodo. Jagoda, ki je zadnje čase opravljal posle ministra za pošte, je bil aretiran pretečeni petek in takoj zaslišan od svojega naslednika pri vodstvu GPU Ježova in sicer v isti sobi, v kateri je svoj čas Jagoda koval svoja neštevilna grozodejstva. Aretacija Jagode je bila dramatična ter se je izvršila zadnji trenutek. Jagoda je imel namreč že vse pripravljeno za svoj beg iz Rusije. Prav ko se je odpravljal na pobeg, sta prišla ponj vrhovni državni pravdnik Višinjskij in bivši osebni tajnik Jagode, sedanji podna-čelnik GPU Agronov.
Največji krvolok svojetske revolucije
Jagoda, ki je po rodu litvanski žid, se je pojavil v ruski revoluciji kot pomočnik proslulega organizatorja Čeke Džerdžin-skega. Sedaj je star 50 let. Po smrti Džerdžinskega je prevzel vodstvo Čeke, iz katere je ustvaril proslulo GPU, ki je najboljša in najgrozovitejša tajna policija na svetu. GPU je izvršila širom cele Rusije nebrojnS, grozodejstva, ki se ne dado opisati. Morila je na veliko, zapirala in nečloveško mučila ljudi po prisilnih taboriščih, sama si je izmišljala razne zarote, da je potem lahko znova začela s preganjanjem in moritvijo. Ko se je začel Staljin bati Trockijevih prijateljev, je Jagoda prevzel vodstvo preiskav proti Trockistom ter je spravil na morišče vse Leninove sodelavce in tvorce boljševiške države Zinovjeva, Kamen jeva, Pjatakova in ostale. N ajhujše pa je ta krvolok preganjal uboge ruske kmete, ki so se upirali razlastitvi zemlje. Po cele vasi je dal s
prijateljstvo skalilo. Države Male antante lahko sklepajo vsaka za sebe pogodbe s svojimi sosedi, da si uredijo z njimi znosnejše življenje, vendar te pogodbe ne morejo prav nič vplivati na zavezniško razmerje med Čehoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Mi smo veseli, če si je Romunija uredila razmere z Rusijo, katera se je odrekla sedaj na svečan način Besarabije, prav tako nas veseli, če si uredi Čehoslovaška razmerje s svojo mogočno sosedo Nemčijo, prav tako pa so veseli tudi Čehoslovaki in Romuni, da smo se mi pobotali z Bolgari in Italijani. Vse te pogodbe, ki jih države Male zveze sklepajo s svojimi sosedami, so pomen Male antante samo dvignile, obenem pa so dale možnost, da pride Mala zveza do prijateljskega razmerja tudi z ostalimi sosedami, predvsem z Avstrijo in Madjarsko.
druži oba naroda in obe državi trajna bratska vez, ki je sedaj bolj čvrsta, kakor kdajkoli. Naslednjega dne je napravil dr. Beneš obisk na grobu našega pokojnega vladarja Aleksandra, zvečer pa je priredil v češkem poslanstvu svečano večerjo, katere se je udeležil dvor z najvišjimi dostojanstveniki države. Dr. Beneš in naš knez namestnik sta imela v sredo dopoldne v družbi dr. Stojadinoviča in čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Krof te važne državniške razgovore. V sredo popoldne se je dr. Beneš odpeljal s svojim posebnim vlakom. Slovo je bilo prav tako prisrčno in veličastno kakor prihod. Dr. Beneš se je vračal v domovino preko Zagreba in Maribora. Skozi Slovenijo se je vozil ponoči. — Obisku dr. Beneša v Belgradu je posvetilo vse svetovno časopisje ogromno pozornost ter je v svojih komentarjih podčrtalo ozko zvezo in prijateljstvo, ki vlada med Jugoslavijo in Čehoslovaško.
svojimi agenti obkoliti ter pomoriti vse prebivalstvo brez usmiljenja.
Jagoda je pripravljal upor
Pri vsem tem krvniškem delu, ki ga je vršil z največ jo vnemo, pa je Jagoda vedel, kako nezanesljiva je naklonjenost Staljina ter se je hotel za vsak slučaj zavarovati. Organiziral je v Moskvi veliko armado svojih agentov GPU, ki je štela 240.000 ljudi, sijajno oboroženih in dobro plačanih, ki so mu bili slepo vdani. Tem je zaupal, da go bodo v slučaju potrebe branili pred samim Staljinom. Dasi je Trockiste na vse načine preganjal, je vendar na tihem vzdrževal z njimi zveze ter pomagal širiti zaroto proti Staljinu. Naposled pa so njegove (mahinacije prišle Staljinu na uho. Ta ga je znal spretno spraviti z vodstva GPU ter mu je začasno dal lepo mesto poštnega ministra. Ko ga je s tem nekoliko pomiril, ga je dal nenadoma sedaj aretirati.
Ne samo krvnik, ampak tudi korupcijonist
Jagodo, kateremu so naši marksisti peli svoj čas tako hvalo, so razkrinkali tudi kot velikega korupcijonista. Dragocenosti, ki jih je jemal svojim žrtvam, je sam poneverjal ter si je' na ta način zbral skupaj milijonski zaklad. Poleg tega je na skrivaj nalagal v inozemstvu denar ter je imel spravljenih na varnem y inozemskih bankah 800.000 dolarjev. Dragocenosti je hotel vzeti s seboj v inozemstvo, kjer bi bil lepo mirno užival sadove svojega krvo-loštva. Proti Jagodi so nastopali zadnje čase zlasti voditelji ruske armade, ki so videli v njem svojega največjega nasprotnika. Sedaj ga bodo spravili pred sodišče, kjer ga čaka usoda, ki jo je sam pripravil stotisočem — krogla v glavo.
Vajeniško vprašanje pri nas In drogod.
lNekaj misli k anketi.)
Zadnja vajeniška anketa, ki se je namenoma ali slučajno vršila šele na veliki četrtek, je pokazala, da pri nas glede so-cijalnih problemov nismo na pravi poti.
Prvič so pri anketi sodelovali ljudje, ki jim za vajence, kot so s svojimi izvajanji pokazali, prav nič ni;
drugič so njihova izvajanja izzvenela v popolno ironizanje tega vprašanja, in
tretjič se je jasno pokazalo, da so baš tisti, ki bi morali biti v vajeniškem vprašanju objektivno poučeni, ali popolni bruci, ali pa berejo samo referate, ki jim jih pošiljajo tisti, ki jim je na tem, da se to vprašanje sploh spravi s sveta.
Predvsem naj ugotovimo, kot ugotovi z lahkoto vsak pošten in kolikor toliko objektiven človek, da vajeniško vprašanje kot drugod, tako tudi pri nas obstoja. To vprašanje se tiče predvsem socialrfe zaščite, ki mora imeti za smoter, obvarovati vajenca pred prepogostim izkoriščanjem od strani mojstra. Tega dejstva vse trditve raznih zastopnikov mojstrov ne spavijo s sveta. Dočim smo pri nas zelo daleč v tem pogledu in se mnogi trudijo, da še to malo, kar vajencem socialni in obrtni zakon nudi, črtajo in napravijo iz vajencev brezpravno rajo, so po drugih državah, ki so gotovo vsaj toliko kulturne kot mi, daleč naprej. Kdor ne verjame, naj bere »Lehrlings-, Jugend- und Berufs-fursorge«, zlasti 2.-3. zvezek 1. t. Tam bo našel predpise in razsodbe glede vajeniških nagrad, ki po ministrskih uredbah dosegajo do 16. leta 10, 15, 20, 25, 30, 45% od plače strokovno izučenega delavca, po 16. letu 15, 20, 25, 35, 45, 55% in po 18. letu 20, 25, 40, 50, 60%. Da, celo ure, ko so učenci v šoli, mora mojster nagrajevati, ker se štejejo v delovni čas.
Poleg tega gredo celo organizacije mojstrov za tem, da se da vajencem čim boljši strokovni pouk tudi v šolah, kajti oni se zavedajo, da le izobraženi in strokovno dobro podkovani vajenci bodo v korist narodnemu in državnemu gospodarstvu. Pri nas se pa baš mojstri bore proti šolam in vsakemu zboljšanju strokovnega pouka. Računajo pač, da je »z bolj zabitimi lažje shajati«.
Tudi je po zakonu v nekaterih državah prepovedano takozvano »prostovoljno« nadurno delo. Zakonodajalec dobro ve, kako taka »prostovoljnost« izgleda. Kaj naj šele rečemo o nedeljskem počitku, o dopustih, ki jih vajenci, ki mnogokje dan za dnem delajo v delavnicah, ki nimajo dovolj svetlobe, dobrega zraka, niti zadostne hrane, nujno potrebujejo. Če to poveš mojstru pri nas, se ti čudi, kot bi bil padel z lune. Drugod pa imajo posebne počitniške domove, kjer prežive vajenci svoje dopuste pod vodstvom zanesljivih ljudi. In vendar ima tudi država interes na tem, da ostane mladina zdrava. Kaj naj sicer počne z že v mladih letih izmozganimi, šibkimi in jetičnimi ljudmi? Vsak pošten človek bo odobroval vsak poskus, zaščititi mladino, tudi delavsko, v tem pogledu.
In organiziranje vajencev? Pri nas se borijo proti temu, kot proti nečemu nezaslišanemu. V Avstriji pa nalašč vzgajajo voditelje vajencev, jih posebej šolajo, da pomagajo dvigniti kulturno, socialno in strokovno izobrazbo obrtniškega naraščaja. Člankar, ki je napisal za 2.-3. številko zgoraj imenovanega lista svoj članek pod naslovom: »Naloge in cilji delavske mladine«, končuje svoj članek z besedami, da naj delavska mladina v boju za strokovno in kulturno zboljšanje sama nosi ponosno svoj prapor in da je baš to njena naloga. Tam se torej poštene organizirane mladine ne boje. Zakaj pa pri nas tak strah!?
Končno se nam zdi potrebno povdariti, da so reševati vajeniško vprašanje pravzaprav poklicani oblast, starši, šola in delavske organizacije, ne pa mojstri, ki jim je mnogo na tem, da se ne reši, ali pa se reši po njihovih željah, to se pravi tako, da ostanejo vajenci nezaščiteni, prepuščeni na milost in nemilost mojstrom.
Okrepitev prijateljstva med Čehoslovaško in
Jugoslavijo.
Rdeti krvolok Jagoda aretiran.
Padec najhujšega krvnllca ruskega naroda.
ll 1
Spremembe upravnega odbora Delavske zbornice
v Ltubltanl-
Minister za socialno politiko je razrešil člane upravnega odbora Delavske zbornice: dr. Bohinjca, Juvana, Sedeja, Celeš-nika, Petejana, Smerzuja in žižeka. Razrešitev je bila utemeljena s tem, da imenovani kot nameščenci javnopravnih korporacij ne morejo biti člani Delavske zbor nice in torej tudi ne njeni funkcijonarji. Med razrešenimi sta bila tudi predsednik
in blagajnik, tako da se je morala zbornica na novo konstituirati, kar se je zgodilo 7. aprila. Pri nadomestnih volitvah vodstva je bil izvoljen za predsednika tajnik Strokovne komisije Lovro Jakomin, za blagajnika tajnik organizacije stav-binskih delavcev Bricelj, za načelnika prosvetnega odseka in za delegata v centrali delavskih zbornic Drago Kosem.
kojega številki je bil izsleden kot uzmovič Fric Blažič, delavec na Pobrežju.
Znatna zaplemba vina. Na mariborskem glavnem kolodvoru je zaplenilo kletarsko nadzor-ništvo tekom dveh dni šest vagonov vina. Dva vagona sta bila iz Banata, 4 iz Dalmacije. Sodnik bo razsodil, ali bodo vino izpustili v kanal, ali pa ga bodo prekuhali v žganje.
Umrl na posledicah padca z voza. V marib. bolnici je preminul 531etni posestnik Franc Klasinc iz Hotinje vasi. Pri vožnji so se mu splašili konji, padel je z voza in se je tako poškodoval na glavi in hrbtenici, da je podlegel težki poškodbi.
žrtev splašene krave. Splašena krava je podrla na tla in življenjsko nevarno poškodovala na Teznu pri Mariboru 23-letnega Hermana Stecher, tvorniškega delavca, katerega so prepeljali v bolnico.
Obsodba radi poskusa požiga. V Sp. Jablanah na Dravskem polju je kupil Vinko Pernat, 37-letni posestnik, posestvo. Koj po nakupu je zvišal zavarovalnino na poslopja, ki je že itak znašala 65.000 Din. Radi povišanja zavarovalnine so ga vzeli orožniki na muho, ker so po Dravskem polju podtaknjeni požari na dnevnem redu. Lani 23. februarja se je odpeljal Pernat z vlakom v Maribor. Komaj je ostavil dom, so
pregledali orožniki njegova poslopja in so našli v seno nastavljeno gorečo svečo. Sveča bi bila v nekaj urah prigorela do sena, ki je bilo poškropljeno z bencinom in bi bilo vso poslopje na mah v objemu plamenov. Pernat je bil te dni v Mariboru obsojen radi nakane požiga na poldrugo leto ječe in na 3000 Din globe.
železničar si sam končal življenje. Na Pragerskem so našli obešenega 461etnega železničarja Ivana Nadu.
Višek požigalne zlobe. Poročali smo že, da so zaprli malega posestnika Jožefa Korena iz Bukovca pri Poljčanah. Koj po aretaciji v Vrhlogl pri Slov. Bistrici je priznal 19 požigov. Nadalj-na poizvedovanja orožnikov so mu dokazala že 26 požigov, katerih zaprti niti ne taji.
Obešenega so našli. Po enem tednu so našli obešenega na smrekovi veji Cirila Grušovnika, 491etnega posestnika v Gaberkah.
Uboj pri žganjekuhi. V Jurjevskem dolu v Slov. goricah se je zbralo pri nekem posestniku zadnjo soboto več fantov na žganjekuho. Med domačim hlapcem in 231etnim delavcem Francom Senekovič je nastal prepir. Hlapec in Senekovič sta se pograbila in Senekovič je pobil nasprotnika na tla in je obležal nezavesten z zevajočo rano na glavi. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je podlegel poškodbi v nedeljo dopoldne.
Obstreljen na cesti. V Erjavcih pri Sv. Andražu v Slov. goricah je neznanec na povratu proti domu obstrelil iz lovske puške 17 letnega posestniškega sina Alojzija Sirk.
Dve težji nesreči. V Podvincih pri Ptuju so streljali fantje iz možnarjev. Naboj topiča je zadel v obraz 22 letnega posestniškega sina Martina Graber in ga je hudo poškodoval. —
V	Sp. Hajdini pri Ptuju je spodrsnila sekira 20-letnemu kolarskemu pomočniku in mu je povzročila na desnem kolenu zevajočo rano.
Splav zaneslo v most. Na Borlu pod Ptujem je zanesla Drava v noči splav v most tako, da se je postavil navpik in je bil most vsled narasle reke v največji nevarnosti. Na pomoč prihiteli ljudje so se trudili celo noč in še drugi dan dopoldne, da so odstranili nevarnost. Lastnik 1 splava Ivan Čepek iz Marenberga ima vsled razbitja splava, v katerem je bilo 4 vagone lesa, 20.000 Din škode.
Poplave in plazovi. Vsled toliko dni trajajočih nalivov je bila hudo poplavljena cela Pesniška dolina pri Mariboru, razni kraji krog Ptuja in po Dravskem polju. Ščavnica je poplavila celo ščavniško dolino od Dragotincev do Razkrižja pri Ljutomeru. Mura je izstopila pri Pristavi. -— Deževje pa ni povzročilo samo povodnji, ampak je razmočilo na raznih mestih toliko zemljo, da se je usulo več plazov na ceste in je bil ponekod
onemogočen promet.   V Kamniškem jarku pri
Mariboru je zasul plaz 8 m na široko cesto in je podrl elektrovodni nosilec. — Na cesti št. Ilj— Velka ob severni meji je bil vsled plazovja onemogočen promet. — Cestno zvezo Sv. Lenart— Ščavnica—Cmurek je oblast zaprla, dokler ni bila odstranjena nevarnost plazov.
Hudo poškodovan. V Spodnji Polskavi pri Mariboru je preteplo pet pijanih fantov Jakoba Dolničarja, 211etnega posestniškega sina, ki je obležal nezavesten. S hudimi poškodbami po celem telesu so spravili Dolničarja v mariborsko bolnico.
Usodepolna eksplozija ročne granate. Na Tinskem pri Zibiki sta našla ročno granato 13-letni kočarjev sin Nelo Filipič in 121etni najemnikov sin Ivan Lešnik. Fanta sta vrgla na tla granato, ki je eksplodirala in je razmesarila Filipiču levo roko, Lešniku pa obe roki. Poškodovana so oddali v celjsko bolnico.
Osumljeni požigov. Orožniki iz Puconcev v Prekmurju so aretirali tri zavarovalne agente pod sumom, da so požigali po okolici Murske Sobote. Sodišče je uvedlo proti osumljenim natančno preiskavo.
Prijet tihotapec. V Stražah pri Mislinju je prijela žandarska patrulja 28 letnega Nikolaja Andrejca, ki je mel pri sebi 95 škatlic saharina in 80 zavojčkov vžigalnih kamenčkov.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa. V Topolšici so se stepli pijani fantje. Na bojišču je obležal in je kmalu podlegel poškodbam 23 letni Ivan Lah iz Loma.
Utonil. Jožef Oven, 441etni zasebni uradnik v Ljubljani, se je vračal v noči v Trnovo, padel je v naraslo Gradaščico in utonil.
Smrtna nesreča uslužbenca. Franca Punčoh, 321etnega uslužbenca dohodarstvenega urada iz Zgornje šiške pri Ljubljani, je zadel v št. Vidu nad Ljubljano, ko se je peljal na kolesu, blatnik tovornega avtomobila. Sunek je vrgel Punčoha s kolesa. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je kmalu po nesreči izdihnil v ljubljanski bolnici.
Smrtno se je zastrupil s solno kislino v Ljubljani v kavarni >Evropa« 341etni dentist Jože Kavčič z Gosposvetske ceste.
Zginil v Triglavskih gorah. V Triglavskih gorah, najbrž na Malem Triglavu, je zginil Jovan Vukosavljen doma iz Bačke in po poklicu laborant neke zagrebške lekarne. Pogrešajo ga od 30 .marca.
Otrok utonil v greznici. V Novi vasi pri Blokah je utonila po nesreči v greznici Nadica Vertačnik, hčerka šolskega upravitelja pri Sv. Duhu, ki študira v Zagrebu višjo pedagoško šolo.
Za 1500 Din perila je bilo pokradenega v noči
iz enodružinske hiše Marije Petelin na Cesti štev. VI. v Rožni dolini pri Ljubljani.
Zašel pod kolesa cestne železnice. V Dravljah na periferiji Ljubljane je zašel pod kolesa cestne železnice 231etni poljski delavec Anton Florjančič iz Vižmarij. Prepeljali so ga z resnimi poškodbami v ljubljansko bolnico.
Brezbožuiki na delu. V noči od 1. na 2. april so še neodkriti brezbožniki podžagali na občo ogorčenost cele okolice evharistični križ, ki je stal v Gornjem Logatcu na hribčeku Grintovec in je bil lepo viden iz cele vasi.	,
Medvedko ustrelili. Lovci Selške doline so se podali pod Ratitovec pri Železnikih na pogon nad medveda. Filip Gartner iz Novakov je z 2 streloma v glavo ustrelil 85 kg težko in 2 leti staro medvedko.
Lovski blagor. Franc Bauer iz Knežje lipe pri Nemški loki na Kočevskem je ustrelili divjo svinjo; ustreljeni materi je sledilo 13 malih pujskov. Prašičke dojenčke sedaj pri Bauerju krmijo.
Pri zasutju mu zlomilo dve nogi. V Kompoljah, ne daleč od Krašnje, je v kamnolomu podsulo pri napravljanju peska za strešno opeko mladeniča Jožefa Sušnik, po domače Levče-vega iz Krajnega brda. Ko so ga odkopali, so ugotovili, da mu je zlomil plaz obe nogi in mu zadal hude notrajne poškodbe. Ponesrečenega so spravili takoj v bolnico.
Najbolj znani ameriški letalec v Zagrebu. Na
povratku iz Egipta preko Aten je pristal z aero-planom na zagrebškem letališču 4. aprila znani ameriški letalec polkovnik Charles Lindbergh s svojo soprogo.
Večji in manjši požari. Požarna statistika beleži na Dravskem polju zopet dva večja požara. Posestniku Francu Hrga je pogorelo 30.000 Din vredno gospodarsko poslopje. — Drugi ogenj je pa uničil v Cirkovcah posestniku Antonu Medvedu domačijo. — Na večer je začelo goreti v Petrovčah pri Celju v skednju posestnika Bervarja. Ogenj je upepelil hlev, svinjak, shrambo za krmo in poljsko orodje. Pogorelec je sicer zavarovan, vendar je kljub temu občutno oškodovan. V Slivnici pri Mariboru sta zgorela hiša in gospodarsko poslopje g. Kosiju, višjemu železniškemu uradniku, ki je uslužben v Bel-gradu. Njegovi služkinji je zgorela obleka in 2000 Din prihrankov. Skupna požarna škoda znaša 60.00 Din.
Vestnik ZZD.
Iz centrale.
Vse podružnice opozarjamo na zadnjo okrožnico o članarini in radi obračunov.
V	tej zadevi prosimo točnosti in reda! Precej podružnic nam je že poslalo obračunske pole in nakazalo denar. Po določenem terminu bomo opomnili zaostale, pa vendar naj se te zavedajo, da nam s tem napravljajo nepotrebno delo in stroške. Zato prosimo blagajnike, da gredo takoj na delo!
Prihodnji teden pošljemo peto okrožnico, na katero radi velike važnosti že danes opozarjamo!
Vse naše podružnice prosimo, naj opozorijo svoje člane, da se centrala na posamezne prošnje članov ne more ozirati in odgovarjati. Člani naj se obračajo na odbore podružnic, odbori pa naj njihove želje pismeno sporočijo centrali.
Stavbinski delavci.
Pogajanja za kolektivno pogodbo stav-binskega delavstva se bližajo koncu. Pretekli torek dne 6. aprila se je ponovno vršil plenarni sestanek za sklenitev kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva. Mislili smo že, da bo ta sestanek zaključen. Pojavile pa so se težkoče, ki bodo še zavlekle končni sporazum. Na tem sestanku se je obravnavalo glavno in najtežje vprašanje, namreč mezdna tarifa. Delodajalci so predlagali ininimalne in maksimalne postavke. Minimalne postavke so bile pod sedajnimi plačami. Naravno je, če bi obveljalo to, bi večina delavstva padla na minimalno stopnjo in bi se plače znižale. Tega predloga delavska delegacija seveda ni mogla sprejeti. Po daljši debati so se umaknili vsi predlogi, tako delodajalski kot delojemalski in se je pričelo debatirati na popolnoma novi podlagi. Naj-prvo se je ugotovilo dejansko stanje sedanjih plač in sprejelo načelo, da se v mezdni tarifi določi samo minimalna mezda. Določila se je mezdna lestvica, in sicer ločeno po krajih, ki so razdeljeni na pet razredov. Predlog delodajalcev je določil za prvi razred (Ljubljana) minimalno mezdo Din 5.50 na uro. Razlika med razredi pa naj znaša 25 do 50 par na uro. Delavska delegacija je stavila dokončni predlog, da se določi minimalna mezda na Din 6.—, odnosno na Din 5.75, seveda le pod pogojem, da znaša minimalna mezda za pomožne delavce Din 3.75 na uro. S tem je bil sestanek ob dveh popoldne zaključen. — Naslednja mezdna razprava je bila v petek dne 9. t. m. — Iz okvirnih določb pogodbe je ostalo odprto še vprašanje orodja in deloma razvrstitev v razrede in sicer pri drugem razredu. Zahteva delavstva je, da pride gorenjski kot v prvi razred, ker je življenje tam dražje kot v Ljubljani. Skrajni čas je že, da se kolektivna pogodba podpiše. Nepogodbe-no stanje povzroča zastoj v stavbeni sezoni. Zato ni samo v interesu delavstva, temveč tudi podjetnikov in javnosti, da pridemo do jasnosti in do urejenega stanja v stavbinski stroki.
Spodnja Hrušica — Ljubljana. V nedeljo dne 11. t. m. se bo vršil ustanovni občni zbor naše podružnice stavbinskega delavstva v Ljubljani. Občni zbor se bo vršil v prostorih ZZD, Čopova ulica 1 in sicer ob pol devetih dopoldne. Dnevni red občnega zbora je: 1. Otvoritev. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Volitev odbora in preglednikov. 4. Poročilo zastopnika ZZD. 5. Slučajnosti. Tovariši stavbinci, udeležite se v polnem številu svojega občnega zbora. Bog živi!
Lesni delavci.
Rimske Toplice. Končno so nas prisilili, da bomo stopili iz rezerve. Dosedaj smo se držali korektno, ker smo predvsem smatrali za našo nalogo: boj proti marksističnim nasprotnikom. V vsaki borbi pa mora biti neka dostojnost. Toda kakor to pojmujejo krščanski socialisti, presega že vse meje. V rokah imamo dokaze od njihovih odposlancev, ki mečejo na krščan-sko-socialistično organizacijo kaj čudno luč. Ne bi tega verjeli, če se ne bi to dejansko zgodilo in celo v njihovem urad-
Kako so volili delavske zaupnike v Sv. lovrencn
na Poborfn.
Ne bi o tem pisali, pa moramo, da bo delavstvo videlo, kako se delajo zmage in uspehi. Pri nas imamo tovarno kos in srpov, v kateri je bilo za časa volitev zaposlenih nekaj nad 60 delavcev. Volitve je izvedla marksistična organizacija SMRJ in so se vršile po skrajšanem postopku. Pri volitvah jih je bilo navzočih izmed 62 delavcev — kolikor jih je bilo tedaj zaposlenih — reci in piši 27 oseb. Glasovali so javno in je bilo za predloženo listo oddanih 11 glasov, 13 jih je bilo proti in 3 so pa bili mladoletni. Tako so
Politične vesti-
Madjarska in Jugoslavija. V Budimpešti vedno bolj prevladuje mišljenje, da bi bila zveza med Jugoslavijo in Madjarsko zelo koristna. Vodilni madjarski časopisi pišejo, da vežejo obe državi mnogi skupni interesi, ki so predvsem boj proti boljševizmu, medsebojna gospodarska povezanost, ker imata obe državi agrarni značaj, obenem pa precej močno industrijo, ki se lahko medsebojno dopolnjuje in pa skupni interesi za organizacijo Podonavja.
Sušnik pride v Belgrad. Veliko pozornost vzbuja novica, da namerava avstrijski kancler dr. Sušnik priti v Belgrad na službeni obisk. Avstrija se poleg Nemčije nič kaj prijetno ne počuti, odkar sta se Italija in Nemčija medsebojno isporazu-meli, pa si je jela začeti iskati zaščitnikov pri državah Male zveze. Sušniku je priporočil obisk v Belgradu čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža ob priliki svojega obiska na Dunaju.
Italijanski kralj in kraljica sta v četrtek odpotovala v Budimpešto, kjer sta vrnila madjarskemu regentu obisk. Madjari so italijanski vladarski par z vsemi slovesnostmi sprejeli.
V	Albaniji je zavladal velik glad ter je morala najeti država posojilo, da je nakupila koruzo za prehrano prebivalstva.
Čehoslovaška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se zamo-rejo tudi v mirnem času ustanoviti vojna sodišča za določeno ozemlje. S temi ostrimi merami naj bi se predvsem začela pobijati propaganda med češkimi Nemci za priključitev k Nemčiji.
Spor med Vatikanom in Nemčijo traja še naprej. Nemčija namerava odgovoriti z zelo ostro noto na okrožnico sv. očeta, s katero je ta obsodil divjanje hitlerjev-cev proti katoličanom. Spor med katoličani in hitlerjevci se je v Nemčiji sedaj še zaostril, ko je sklenil Hitler sporazum z bivšim nemškim poveljnikom v svetovni vojni generalom Ludendorfom, ki propagira med Nemci povratek k stari paganski veri. Hitlerjevci to Ludendorfovo neumno propagando odkrito podpirajo, katoličani pa seveda proti njej ostro nastopajo.
Na Poljskem zapirajo marksiste. Poljska vlada je energično nastopila proti razdiralnemu delu komunistov in socialistov.
Domače vesti.
Frančiškan umrl. Na Brezjah je preminul p. Norbert Sušnik, ki je bil znan kot spovednik.
Smrt salezijanskega duhovnika. V salezijanskem zavodu Martinišče v Murski Soboti je umrl Franc Povše, salezijanski duhovnik. Rajni je deloval pred leti v Mladinskem domu na Kodeljevem v Ljubljani.
V	obmejnem zaporu si prerezal vrat. Na Plaču ob severni meji so prijeli 321etnega brezposelnega Vilka Robek, samca iz Toplic na Dol. Zaprli so ga v obmejno stražnico, ker so domnevali da je tihotapec. Robek si je v zaporu prerezal vrat in so ga pripeljali v zelo resnem stanju v mariborsko bojnico.
Otrok pod avtomobilom. V Mariboru na Koroški cesti je zašel pod kolesa tovornega avtomobila 5 letni delavčev sinko Janezek Toplak. Otrok ima več reber zlomljenih in je dobil še razne druge težke notranje poškodbe.
Pomočnik okradel mojstra. Jožef Caf, mesarski mojster na Pobrežju pri Mariboru, je javil policiji, da mu je uki*Ldel njegov pomočnik Al. Gep 1000 kg loja, ki je vreden 40.000 Din.
Smola kurjega tata. Na Pobrežju pri Mariboru je bil prijet kurji tat, ki je kar na tucate kradel kokoši pri raznih posestnikih. Te dni ga je eden od njegovih žrtev prepodil in je moral s tako naglico pobegniti, da je pustil kolo, po
bili izvoljeni 4 zaupniki z 11 glasovi, od 62 delavcev. K temu so rekli gospodje: V redu in pravilno! Tovariši, ali ni to zanimivo! Beremo bombastična poročila o izvoljenih zaupnikih od te in one organizacije toliko in toliko sto zaupnikov izvoljenih — sijajna zmaga — seveda na papirju in s takimi metodami kot je zgoraj opisano. — Tovariši! To vam naj bo dokaz in obenem podkrepilo, da se ne boste dali zapeljavati od raznih poročil o sijajnem stanju nasprotnih organizacij.
Začela jih je na veliko zapirati ter jih bo internirala v posebnih taboriščih.
Velika nasprotja so nastala med Poljsko in Litvo, ker je slednja izdala nove znamke z zemljevidom litvanskega ozemlja, na katerem je mesto Vilna označena-kot last Litve.
V Kataloniji je bila precej časa vladna kriza, končno pa se je vendar posrečilo sestaviti vlado, v kateri pa so zopet sami anarhisti, španski socialisti, ki so upali, da bodo prišli v novi vladi v Barceloni do besede komunisti in marksisti ter jim bodo potem priskočili na pomoč v borbi proti Francu, so se zopet urezali. Nova vlada je namreč začela v Kataloniji z energično borbo proti rdečim marksistom, kar bo seveda položaj Valencije bolj omajalo.
Tretji proces proti Trockistom se bo začel kmalu v Rusiji. Na zatožni klopi bo veliko število obtožencev, najimenitnejša pa bosta med njimi bivši predsednik sovjetske Rusije Rykov in znani marksistični ideolog Buharin.
Palestino bodo razdelili. Zaradi vedno novih nemirov in pobojev v Palestini se bavijo Angleži z načrtom, da bi razdelili deželo na dva dela — na židovskega in arabskega. Židovski del bi dobil svojo samostojnost ter bi predstavljal svobodno židovsko državo.
Hudi nemiri so izbruhnili v Indiji, odkar so Angleži s prvim aprilom proglasili za Indijo novo ustavo. Poleg tega pa so vpadla v severne predele Indije nekatera roparska plemena iz Afganistana, tako da se vršijo sedaj na tem ozemlju ogorčeni boji. Zaradi nove ustave je nastala po vsej Indiji cela vrsta štrajkov.
Volitve v japonski parlament so razpisane za 30. maj. Med tem časom je dobila Japonska popolnoma vojaško vlado, ki računa, da bo s svojo stranko pri volitvah zmagala. Nova vlada je napovedala, da bo še pomnožila kredite za oboroževanje.
V Združenih državah je izbruhnil ogromen štrajk rudarjev v premogokopih. Štrajkati je začelo okoli pol milijona rudarjev. Štrajk pa je trajal samo par dni, ker so podjetniki hitro priznali delavcem njihove zahteve — izboljšanje mezd in 40-urni delavnik.
nem glasilu »Delavski pravici« potrdilo. Pregovor pravi: »Naj ne hodi na sonce, kdor ima maslo na glavi.« V Rimskih Toplicah so se eksponenti JSZ povspeli tako daleč, da so začeli proti našim članom, ki so v delavskem pokretu že stari borci, naravnost grdo borbo, popolnoma osebnega značaja. To borbo so prenesli tudi na javno polje v svoj list. Vemo, kdo je napisal pamflet v zadnji »Pravici«, ker se je njegov rovtarski jezik že precej mazal po Rimskih Toplicah in se poleg tega še javno ponaša s svojim junaštvom. Za nas je vaše obnašanje dobrodošlo, za vas pa velika nečast. Ne bi se spuščali v to, toda pribiti moramo: Oklevetani naši tovariši so imeli, razen političnih zadev mir pred orožniki, med tem ko se za nasprotnike vejo marsikatere zanimive stvari. Pripomnimo pa, če bo ljubljanski dopisun še naprej osebno klevetal naše tovariše, se bomo revanžirali, pa ne v klevetah, ampak v delu, ki bo vsem prizadetim sapo zaprlo. Pika!
Sv. Lovrenc na Pohorja. Lesnih delavcev je v našem kraju kar lepo število. Razmere pa imamo nad vse slabe. Zato smo se tudi mi združili pod okrilje ZZD. da si v skupnosti priborimo v človeški družbi ono stopnjo, ki jo bomo lahko imenovali človeka vredno. Pozivamo tovariše,, v kolikor se še niso, da se nam pridružijo. Tako da bomo 100 procentno združeni. Pomnite, tovariši, samo v organizaciji je moč delavstva!
Sv. Križ nad Litijo. V nedeljo dne 4. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice ZZD v naši svetokrižki župniji. Uvodoma je pozdravil številne zborovalce predsednik pripravljalnega odbora tov. Lindič Florijan, ki je pozval vse prisotne k smotrenemu delu, ki naj bi bilo brez neupravičenega nergaštva, za delavske pravice, za katere se bodo borili z drugimi tovariši, raztresenimi širom Slovenije, v pravi katoliški delavski organizaciji ZZD. Podal je besedo tovarišu članu centrale, ki je orisal razvoj in pomen delavske strokovne organizacije, pojasnil vsako idejo, ki hoče po svoje pridobiti in vzgojiti delavce. Obširno nam je govoril o komunizmu, o naših in drugih marksističnih organizacijah. Uvideli smo, da brez zasidranja v krščanski nravnosti, v njenem nauku, ni rešitve delavskega vprašanja. Zato si moramo vsi prizadevati, da si osvoji delavca idealno krščanstvo in ne marksizem ter druge ideje brez pravega programa. Občni zbor je enoglasno in z navdušenjem sprejel tri resolucije, od katerih sta dve krajevnega pomena, dočim je druga važna za vse gozdno delavstvo. Upamo, da bodo naši predlogi, ki smo jih stavili, dobili pravo razumevanje pri ob-lastvih in se bo tako vsaj delno olajšal skrajno bedni položaj svetokrižkega delavstva. Izvolil se je odbor, ki je nam v poroštvo, da bomo delali in si tako izvo-jevali zmago v borbi proti idejnim nasprotnikom, kakor tudi v borbi za naše delavske pravice. Za predsednika smo si enoglasno izvolii tov. Lindiča Florijana, v katerega zaupamo, da bo nas prav vodil, ostali člani odbora pa so: Pikovnik Ivan, Cilenšek Jože, Bitenc Rudolf, Višni-kar Ljubivoj, Kozlevčar Franc, Korbar Franc, Marin Alojz, želimo, da se tudi drugi slovenski delavci, ki še niso organizirani, pa tudi oni, ki se po svojem katoliškem čustvovanju ne strinjajo z nauki
strokovnih organizacij, katerih člani so, včlanijo v pravo krščansko strokovno organizacijo: Zvezo združenih delavcev, da si tako združeni priborimo svoje pravice, ki nam po božjih zakonih in po naukih velikih socialnih papežev pripadajo.
Papirničarji.
Radeče pri Zidanem mostu. Napredujemo, zopet nas je nekaj več! Polagoma in sigurno pa se tudi daleč pride. Edino več odločnosti bo treba! Pozna se, da že dolgo ni bilo prave organizacije. Na drugi strani pa bi priporočili tovarišem in tovarišicam, da si ne bi delali sami nepotrebnega strahu. Združevanje delavcev je zakonito priznano in je odveč strah, češ, bom odpuščen itd. Mislimo, da podjetje na to pot ne bo šlo, če bi se pa le spozabilo, bomo že našli tudi za take zadeve učinkoviti lek.
Kovinarji.
Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo dne 4. t. m. smo se prvič zbrali na večje zborovanje snujoče se naše organizacije. Vkljub slabemu vremenu se nas je zbralo v našem društvenem domu kar lepo število. Shod je otvoril tov. Vimer, ki je po uvodnih besedah podal besedo tov. Cvik-lju iz Ljubljane. Ta je v daljšem govoru razčlenil današnji splošni delavski pokret, in je ugotovil, da so se pokazale stvarne razlike med posameznimi gibanju delavskega pokreta. Utemeljil je krščansko-so-cialno gibanje in obstoj in delo ZZD. Zatem se je prešlo na lokalne razmere. Pri nas je potrebno veliko dela, da bo naše delavstvo prišlo enkrat do urejenih delovnih razmer. To kar je danes, ni nikomur podobno. V tovarni prevladuje tuji živelj. Samo da si tujec, pa imaš takoj 100% boljšo plačo. Tudi občevalni jezik je samo nemški. O plačah in drugih razmerah pa sploh ni govora; so prave predpotopne razmere. Čudimo se le organizacijam, ki so v Sv. Lovrencu obstojale, da niso naredile nič drugega kot članarino pobirale.
—	Zborovanje je pozdravil tudi g. župnik, ki je z lepimi besedami pozval delavstvo k skupnosti ter k združitvi v organizacijo poštenega in pravičnega dela, organizacijo, ki temelji na načelih krščanstva, ker le v taki organizaciji je podano jamstvo za res pravo delo za bližnjega. — Končno je še tudi g. šolski upravitelj s krepkimi besedami pozval delavstvo, naj ne bo podlaga tujčevi peti, naj bo samozavestno, skupno in je treba tujcem povedati, da žive na jugoslovanskih tleh in da to tudi dokažejo |s svojim postopanjem. — Za zaključek zborovanja je delavstvo sklenilo to, da se takoj prične s predpripravo in delom za ureditev njih delovnih razmer. Ob pol 11. uri je nato predsedujoči zaključil zborovanje, ki je vkljub slabemu vremenu zelo zadovoljivo uspelo. Izražena je tudi bila želja, da bi se pogosteje vršili slični sestanki. Začetek je storjen! Treba je samo korajžno naprej, brez vsakršne bojazni. Gospodiču pa, ki se imenuje za zaupnika, priporočamo, naj bo malo bolj oprezen, drugače bo kaj iztaknil!
Elektriški delavci.
Uslužbenci KDE Žirovnica in Črnuče.
Mi imamo kot delavci javnega podjetja v marsičem težje stališče za izboljšanje delovnih pogojev, kot delavci, zaposleni pri zasebnih podjetnikih. Javno podjetje je namreč vezano na razne predpise itd. itd. Zato se je marsikoga polastilo malodušje,
če je pričakoval kar čez noč uspehe. Tovariši, to je napačno! Zavedajmo se, da je vsak boj in napredek težak in da je še posebno težak v današnjih slabih razmerah. Vendar pa za to ne smemo odnehati in ne podcenjevati pomena organizacije, saj je samo ona tisto sredstvo, s katerim si moremo zaščititi pravice, ki nam gredo Obenem se zavedajmo, da imamo opraviti pri svojih prizadevanjih s poštenimi ljudmi, ki nas nočejo voditi za nos z obljubami, temveč nam jasno povedo, koliko moremo pričakovati uspehov v najvažnejših zahtevah. Preje za nacionalističnih režimov smo pa slišali samo obljube. Zato pbzivamo vse članstvo, da se trdno oklene organizacije in se ne da begati od nikogar. Roka roko umije! To velja tudi za organizacijo. Kdor bo organizaciji zvest, kdor bo zanjo prispeval, ta bo tudi od organizacije zaščiten. Kdor se pa od organizacije odmika, tega tudi organizacija ne bo poznala v času potrebe. Tovariši! Držimo skupaj, izpolnujmo obveze do organizacije in bodimo med seboj tovariši, vsi kot en mož. Zvestoba za zvestobo! — Delavec.
Rudarji.
Zabukovica. Novo ustanovljena skupina ZZD se prav živahno giblje in povoljno razvija. Praznik sv. Jožefa smo praznovali nad vse lepo in svečano. Posebno smo v lepem številu rudarji storili našo velikonočno dolžnost.
Velenje. Delavski praznik sv. Jožefa smo prav slovesno obhajali. V naši fari je bil ravno sv. misijon in smo naprosili p. misijonarja, da je imel za naše delavce pridigo in slovesno sv. mašo. Ob enem smo imeli skupno sv. obhaijlo, katerega se je udeležilo veliko število naših delavcev. Med njimi je bilo celo nekaj takih, ki svoje verske dolžnosti niso opravili že 10 do 15 let. Č. pater nam je v svojem verskem govoru živo obrazložil trpljenje in delovanje med ubogimi delavci v Rusiji in njihovimi mogotci.
Fotografi.
Ljubljana. Vabilo! V sredo dne 14. t. m. ob 8. uri bo v naši društveni sobi predaval tovariš podpredsednik o tihožitju, obenm bo pa tudi članstvo deležno nekaj tehničnih posnetkov. Zato prosimo tov. Pavloviča, da prinese s seboj obločnici, tov. Lednik razdelilnik za stikala, drugi pa foto-aparate. Agitirajte tudi med ne-interesiranim članstvom k udeležbi. — Odbor.
Dopis.
Sv. Križ pri Litiji. Dne 4. aprila smo imeli ustanovni občni zbor ZZD, podružnica Sv. Križ. Lepa gesta, katero je storila osrednja pisarna ZZD s tem, da je poslala kot svojega zastopnika na naše zborovanje tehnika g. Piriha, mi daje povod, da ponovno zakličem:	Dajte	nam,
dajte našemu delavskemu pokretu dobre, socialno čuteče inteligente, predvsem tehnikov, in prav gotovo bodo tudi delavstvu kmalu zasinili lepši dnevi. V onih podjetjih, kjer bodo inženirji in drugi vodilni možje prežeti krščanskega in socijalnega čuta, v onih podjetjih, pravim, pač ne bo mezdnih sporov in mezdnih gibanj. Narod je kot ena velika družina, zakaj bi torej en stan drugega moral prezirati ter se obdajati z nekako glorijolo nedostopnosti, saj to rodi le sovraštvo in odpor na drugi strani, nasprotno pa je neizpodbitna res-
Prvi delavec: »Kako to. dragi tovariš, da si zadnje čase tako shujšal? Saj vendar ne dobivaš tako slabe plače!«
Drugi delavec: »Ah ... Ko pa podpiram še svoje starše, ženo, šest otrok in špansko republiko!«
nica, da bo imel narod od medstanovske ljubezni ogromne koristi. Posebno to pada v oči n. pr. v tovarnah, delavci onega oddelka, kjer je delovodja ljudomilega značaja, bodo v svoji storitvi kvalitativno in kvantitativno vedno prekašali oni oddelek, kjer je »Vodilni« odurnega in nedostopnega značaja, ne glede nato, da so delavci tega oddelka veseli šele, ko gredo z dela ter da jim je delo pri takem puste-žu v breme, ne pa v veselje. V interesu skupnosti, kakor tudi posameznih stanov naj se glasi refren: Dajte našemu delavskemu pokretu inteligence!
Itivapnah
iiiiiiiiiiiiii
Šoštanj. V »Mladini« od dne 25. 3. t. 1. se je neki »mladenič« drznil nesramno napadati naša gospoda šefa. Njegovo poročilo se glasi na koncu dobesedno sledeče: »H koncu pa kličem, da podjetnik lahko zahteva od delavca samo pošteno delo, ne pa, da ga zasužnji kot pravega sužnja.« Dotični, ki je to poročilo poslal v Kranj, nam je po imenu znan, pač pa se nočemo danes obširneje pečati s tem delomrznežem. Vi vsi ga prav dobro poznate, saj ga vidite dan za dnem lajnati po šoštanjskih ulicah. Sicer pa oseba ni tako važna, važno je le stališče, ki ga zavzemamo v tej zadevi. Za nas eksistira tukaj samo eno stališče in to je, da se vsi kakor en mož postavimo pred naša gospoda šefa, da ju ščitimo pred takšnimi napadi. Vemo pa tudi, da je pravi namen tega hujskanja od strani sovražnikov tovarne kaliti mir in uničiti znosne razmere v obratu. Naj jim bo povedano: Tukaj ne boste imeli uspeha! Ker smo celo stvar spoznali kot to, kar je v resnici, smo odločeni, jo v kali zadušiti. Nočemo več teh časov nazaj, ko smo se nahajali v dveh nasprotujočih si taborih, nahujskani od tujcev, ki so nas izrabljali za njihova politična stremljenja. Srečni smo, da so za nami. In srečni smo tudi, da uživamo že skozi eno leto blagoslov složnega sožitja, ki je nam prinesel več dobrin, kakor poprej 10 let brezplodnega boja, katerega posledice so bile neznosne razmere in popolna anarhija. Danes delamo v miru, imamo vse šihte, točno se nam izplača zaslužek, gospodje postopajo z nami v redu. Kaj še hočejo ti hujskači? Kar še manjka, se bo dalo s sredstvi, ki jih smtramo za pravilne, prej doseči, kakor pa z nesramnim blatenjem naših delodajalcev. Ne pustimo si uničiti to, kar smo si šele pridobili in izvajali v prid vsem, ki delamo v tem obratu, in v katerem služimo kruh sebi in svojim. Zato vam predlagamo resolucijo, ki obsega tri točke ter vsebuje naše nedvomno stališče: 1. Kot en mož zavračamo prostaške in lažnjive očitke, ki jih je priobčil znani delomrznež iz Šoštanja v listu
Rene Bazin	20
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
Devetega aprila, bil je velikonočni ponedeljek, je Mihael odhajal v Pariz. Na mreži v kupeju njemu ravno nasproti je bil kovčeg, mapa, kjer je ležal klobuk iz svile, kakršne v Fontenej niso poznali in velik zvit in zavit načrt o posestvu, »da bi pretresal in pojasnjeval stvari, če bi bilo treba«. Vedno se je že tedne naprej veselil teh odhodov v Pariz, ki jih je napravil trikrat ali štirikrat v letu. Sedaj pa se je veselil, da bo našel prijetne razmere, prijatelje iz otroških let in vso odločnost življenja, ki ga je že dolgo gubil, prinašalo Čustvo, radi katerega ni sanjaril in je na poti trepetal. Na Lyonskem kolodvoru je skočil k izvoščku in rekel kočijažu: »Hitro vozite, čakajo me.« Niso ga čakali; ni jim tega ponovno pisal; dvomil je, da bi bila njegova mati ob pol štirih popoldne doma.
Bila je doma. Komaj je vstopil v stanovanje v ulici Klebek, je zaslišal znan, lep glas, ki je pravil:
— Kaj, gotovo je! Kako, da je on? ... Mihael?
Nekaj sekund za tem so se vrata odprla in gospa
Meksime je pritekla pred potnika, pritegnila k sebi veliko glavo ter jo obsula s poljubi.
— Pozdravljen, moj oboževanec! Ah, kako sem vesela, da te zopet vidim! Že od Božiča, pomisli vendar! Oče se še ni vrnil... Toda ob sedmih bo že tu ... Večerjamo v mestu ... Kako sem srečna, da te imam! ... Pojdi v mojo sobo ...
Prijela ga je za roke in ga odvedla v svojo sobo,
ki je bila prevlečena z rožnatim blagom, v katero je iz ulice lila svetloba.
Dobro izgledaš! ... Te potovanje ni utrudilo ? Ne. Bi lahko bedel danes zvečer? Veš kaj, telefonirala bom in obvestila Virletove, da te pripeljem; to so iskreni prijatelji, ki jih še ne poznaš ... Kako bodo veseli... Lahko, kaj ne?
Sedel je nasproti nje; pustil jo je govoriti, dobro se mu je zdelo, da se bavi z njim in z velikim veseljem jo je gledal tako živahno, veselo in še tako mlado ...
Šele čez kake pol ure jo je vprašal, skoro brez trepeta, kakor v stvari za katero je prišel čas:
— In moje veliko vprašanje, ste kaj mislili nanj ?
Gospa Meksime je dvignila roko in zamahnila,
kakor da bi hotela preplašiti in pregnati te besede.
— Ne govoriva sedaj o tem. Kakor sploh vse resne stvari, je tudi to treba zavlačevati čim dalje ... Sem mislila na to, sem. Oče mi je pripovedoval vajin pogovor. Potem pa mi je prepustil, da naredim kar bi hotela.
—- Tem bolje!
— Ne reči »tem bolje«, moj mali. Jaz ne vem ... To je nekoliko od tebe odvisno.
— Od mene?
Materinsko se je nasmehnila.
— Da, ti bom razložila. Mogoče sem našla izhod. Pa ne govoriva o tem sedaj. Dam ti možnost za pogovor ... Kedaj odideš ?
•— Jutri zvečer.
— No, jutri ob treh. Bo to šlo?
Objela ga je še, nato pa sta se ločila.
Zvečer je Mihael večerjal pri Verletovih. Bil je tam gospod Meksime, ki ni pokazal niti najmanjšega čustva za težke dogodke v Fontenej; mati se je ka-
zala nasproti sinu bolj nežno in ljubeznivo kot sicer.
V	torek je opravil posle in obiske. V sredo zjutraj se je napotil v Vilet, hodil je več ur, da je videl prihod volov, in da je govoril z živinorejci in trgovci, ki jih je tukaj moral srečati. Treba je bilo poizvedovati, kako stoji trgovina v Franciji in v Belgiji, kupiti nekaj živali; obnoviti trgovske odnošaje, ki bi bili koristni, če bi ohranili Fontenej; biti do konca zvest svojemu stanu ter pripravljati bodočnost sebi ali drugemu. Bilo je že pozno, jedel je v gostilni, kjer se je sešel z lastniki, z velikimi kmeti, s trgovci iz različnih krajev. Nato pa se je, ker še ura ni bila več kot dve, napotil peš domov.
Ko je bil sam med množico in ko se je podal proti Zvezdi, se ga je zopet polotil nemir, ki ga je bil dosedaj z velikim trudom potlačil... Čez nekaj minut bo njegovo življenje odločeno. Jata temnih občutkov ga je obdajala in težila. Ni si mogel pojasniti zakaj. Upiral se jim je. Skušal si je priklicati v spomin materine besede, poglede, pazljivost ter uganiti, za kaj se je odločila. Grozna igra! Volja prevare! Dobro jo je čutil. In potem si je ponavljal kakor edini neoporočen dokaz: »K sreči, da je ona dobra, zelo dobra.«
Gospa Meksime v resnici ni bila brez srca. Celo njene prijateljice so pravile: »Margareta ima dobro srce.« In navajale so obiske, ki jim jih je napravila ob težkih prilikah; spominjale so se njenih dobrih besed, ki jih je rekla zato; da bi imela žalostno srce in svet za dobro; pripovedovale so zgodbo o nekem kočijažu, ki je padel pozimi na ulici v sneg, bil je ubog alkoholik, ki ga je napadla padavica in ki ga je gospa Meksime — njo je namreč vozil — dvignila, ga dala pripeljati k najbližnjemu zdravniku in ga je sama oskrbovala, da, moja ljuba, sama nad eno uro in pol! Zdravnik, ki ga je plačala je razlagal, da ne
Zahtevafte povsod
.Delavsko fron(o“!
nf
»Mladina« štev. 4 od dne 25. 3. t. 1. na naslov gg. VVoschnaggov. 2. Izjavljamo, da nihče raz-ven nas nima pravice, baviti se z vprašanji, ki se tičejo v tovarni usnja v Šoštanju zaposlenega delavstva. 3. Odločeni smo, za slučaj, da se bi takšni napadi ponavljali, skupno z vodstvom tovarne podvzeti vse potrebno in nastopati proti posredno ali neposredno krivim. Sledijo podpisi.
šoštanjski mladini! V listu »Mladina« se je nekdo spravil nad šoštanjske delavce. Ti so mu primerno odgovorili s tem, da so poslali listu svoje posebno mišljenje, ki ga tudi mi danes objavljamo. K temu pa dodajemo še sledeče: Mladina nam očita, da hvalimo stališče delavcev. Čigavo stališče pa naj hvalimo? Morda stališče tistih, ki so proti delavstvu, ki jim je samo za to, da bi delavec se nikdar ne sporazumel za svojo službo, ki bi jo nato lahko v redu opravljal ter dobil zaslužek, ki mu po vsej pravici gre in se mu tudi daje. Delavci ne opazijo, da se jim dela krivica, tako modruje ta mladi modrijan, ki seveda ne pomišlja, da s tem dela delavstvu veliko krivico, ki s tem zaničuje delavstvo, da je omejeno itd. Kar se tiče pa naročnikov in dopisnikov »Delavske fronte« iz Šoštanja, pa lahko povemo, da se moremo pomeriti tudi z »Mladino«, kakor tudi z vsakim drugim listom v teh krajih, ker delavstvo samo ve, kdo pravilno zastopa njegovo stališče, kdo pa ga zastopa tako, da misli le na sebe, ne pa na delavstvo. — Sedaj pa še nekaj! Ali mislite, da smo res tako kratkovidni, da vas ne bi spoznali po vašem perju? Tako gluhi, da bi ne razumeli vašega čivkanja, ki ste se ga naučili v levičarski šoli?
Grafičarjem:
Kaj Je aca kulisami?
Ker »Grafični Radnik« na odklonilno stališče nekaterih naših gospodov-tovarišev zaradi »pomanjkanja prostora« ne priobči kritike delovanja sedanjega odbora, zato prosim Vas za za- * vetje, če celo Vinko Strnad ni dobil zavetja v »Grafičnem Radniku«, kaj bom jaz, navaden smrtnik! žalostno je sicer, da se moramo pri lastnem glasilu zatekati pod tujo streho, toda ker nisem delegat za »občni zbor« SGRJ, moram potom »Delavske fronte« nekaj povedati.
Predlagane so spremembe pravil, in sicer:
XXX. Nova točka: »Do prejemanja katere koli podpore ni nihče upravičen spričo lastnih prispevkov, ker nimajo le-ti značaja prihranjevanja ali pa zavarovalnih premij...« črtajo naj se besede: »Ker ni izpolnjeval obveznosti, ki jih nalagajo ta pravila.« »Utemeljitev. Besede, predlagane za črtanje, so fcile često povod naziranju, da se more v posebnih primerih organizacijo zaradi podpor vendarle tožiti. Da bo nedvomno jasno, da ne more nihče organizacijskih podpor iztoževati in da določajo o vsaki dovolitvi ali odklonitvi podpore samo organizacijski organi, je črtanje ... utemeljeno.«
Zdi se mi, da naša »diktatura proletariata« še ni docela zgrajena in da manjkata v njej samo še ti dve spremembi pravil. Po domače povedano se to glasi: Kdor se meni zameri, ne dobi podpore, ker do nje ni nihče upravičen. O tem od-ločam sam jaz.. Zato, dečki, pridni bodite, da ne bom o vas slišal kaj slabega!
C. Drugi predlogi. XL. Delegatski občni zbor pooblašča glavni odbor, da sme popraviti sprejete sklepe stilistično in jezikovno ter jih preurediti po potrebah, zlasti če bo oblastvo zahtevalo ... — Srečen bi bil, če bi v naprej vedel za vse potrebe nekaterih!
XLI1I. Deleži, ki jih je organizacija že plačala ali jih še plačuje za člane in članice »Doma grafikov«, r. z. z o. z. v Ljubljani, iz svojih sredstev, ostanejo v vsakem primeru njena last, dokler morda delegatski zbor ne sklene drugače. — Joj, kako smo bogati in velikodušni! Gospod nam plačujejo deleže! Srečnega se počutim, da sem moral podpisati pristopno izjavo! Le škoda, da ne morem deleža prodati naprej, ker ni moj. Pri tem me pa tolaži, da so gospod sprejeli nase tudi
—	jamstvo. Menda se ne motim, če živim v tem mnenju. Ce se pa ...
Pa tudi tega ne razumem, zakaj sami sebi zvišujemo najemnino od mesečnih 1800 Din na 3000 Din? Najemnino dobi »stavba«, z drugimi besedami zadruga. Ali bi radi spraznili kaso SGRJ ? Potem ni čudno, če je potrebna točka, da ni nihče upravičen do prejemanja katerih koli pod|>or. Treba se je zavarovati, če bo zmanjkalo denarja za podpore pri tej velikodušnosti. Zadruga, da, to je nekaj! Ta po pooblaščencih kupuje tiskarne, sploh dela »pogodbe«, zato tudi rabi sredstva!
Nekateri so zelo kunštni, da vidijo daleč naprej, jaz se pa počutim nesrečnega, da nisem obdarjen s toliko porcijo možganov . . .
Pa šalo na stran! Res ne vem, kaj je v ozadju, posebno še, ko smo podarili posojilo »Delavskemu domu« v Mariboru, v znesku 150.000 Din, »Domu grafikov«. Vse samo zadruga, katere lastnica je organizacija. Kdo je pa »organizacija«, pa menda ni treba razkladati...	*
Moje skromno mnenje je, da bi delegati na »občnem zboru« stvar malo pobezali, mogoče se jim bo kaj zasvitalo. Ker pa vidim, da imamo mnogo denarja in ga samo prekladamo, naj izposlujejo znižanje prispevka. Potem bo prekladanje nepotrebno in mogoče bomo še lahko pogrešili »eno« pisarniško moč .. .
Gospod urednik, lepo Vas prosim, da me ne podpišete, ker ne bi rad postal »neupravičen do katere koli podpore« in se nočem zameriti »organizacijskim organom«.
Malo odgovora.
SGRJ izdaja vsako leto za občne zbore poročila o delovanju odbora v minulem letu. Tako je tudi izšlo »Poročilo za leto 1936«. V njem se navaja parkrat tudi moje ime, in to v zvezi z revizijo po banski upravi. Menda se hoče zmanjšati vtis in rezultat te revizije s frazarenjem. Kar zadeva mojo osebo, hočem dokazati članom SGRJ, kako je top ustrelil mimo cilja; prav za prav mi dokazovati niti ni treba, ker so dogodki še večini v živem spominu. Ce je ostalo »Poročilo« sestavljeno tako nestvarno, kot je pasus glede moje osebe, potem . ..
»Poročilo« navaja:	»Potem navaja (revizij-
sko) poročilo potek sporne zadeve o vknjiženju zneska 50.000 Din za Produktivno zadrugo knjigovezov . . . Poročilo trdi, da je ta sporna zadeva povzročila največ pritožb... pri čemer se najbolj sklicuje na izjave takratnega predsednika organizacijskega nadzorništva, bivšega čla-» na Metoda Golmajerja ...« In še dalje: »Zanimivo je to, da se poročilo opira na izjave nekdanjega člana Metoda Golmajerja, ki je bil predsednik organizacijskega nadzorništva še pozneje dokaj dolgo, da pa prezre popolnoma to, da bi imenovani kot predsednik nadzorništva skozi vsa leta, ko je bil v funkciji, lahko vendar zadevo spravil do jasnosti...«
Doma imam še nekaj važnih papirjev in če jih sestavljalec »Poročila« ne najde v sejnih zapisnikih ali zapisnikih občnih zborov, ker so se mogoče zgubili, mu lahko postrežem z njimi, da si osveži spomin. Zdi se mi pa, da on tega ne potrebuje, ker se vsega še prav dobro spominja
—	saj je od tega komaj šest in štiri leta — toda on računa na pozabljivost grafičarjev; pokazala se je pač potreba takega pisanja.
Kako je v resnici? Člani SGRJ se še prav dobro spominjajo — zdi se mi, da od leta do leta bolj — občnega zbora 29. marca 1931. Takratno nadzorstvo je v obširnem poročilu izneslo stvari, ki so menda dale povod za revizijo po banski upravi in menda tudi za sedanja zasliševanja nekaterih gospodv po sodišču, šlo je za lepe denarce, toda, toda... (Težko je pisati v kratkem, ko je toliko povedati!) Kratko in malo: med člani na občnem zboru se je pojavila parola: »Klerikalci hočejo prevzeti društvo!« In to je vžgalo, posebno še, ko so začeli grmeti težki marksistični topovi iz Maribora. Uspeh tega združenega bombardiranja je bil, da so člani pozabili na vse manjkajoče stotisočake in vrgli mene — iz odbora.
Drugo poglavje. Na tem občnem zboru je bil izvoljen odbor, kateremu se je posrečilo dati vse ad acta. članstvo pa s takim postopanjem in gospodarjenjem ni bilo zadovoljno in — proti volji nekaterih — sem bil 1. 1933 zopet izvoljen v nadzorstvo. In to so ona leta, v katerih bi »zadevo lahko spravil do jasnosti«. Naj ne bo sestavljalec najnovejšega »Poročila« preveč nejevoljen, če si drznem izvleči iz svojega arhiva tri predloge, ki sem jih stavil občnemu zboru leta 1933. Glase se:
L Občni zbor ljublj. podr. SGRJ sklene oddati neobračun od ca. 27.000 Din pri Vrhovni tarifni vzajemnosti sodišču.
2. Občni zbor ljublj. podruž. SGRJ sklene oddati sodišču zadevo 50.000 Din, katere je Izvršni odbor nakazal ljublj. podr. SGRJ kot posojilo Produktivni zadrugi knjigovezov, katere pa ona ni prejela niti niso nikjer vpisani v podružničnih blagajniških knjigah.
3. ... Za večje jamstvo, da bo vsota 106.000 dinarjev sploh poravnana, naj se k odplačevanju pritegne k prvemu krivcu tudi drugega, ki je s svojo malomarnostjo zagrešil, da je nastal tak primanjkljaj. Plačuje naj tudi on po 100 Din tedensko vse dotlej, dokler vsota ne bo poravnana. K temu naj se prišteje jo tudi 5% obresti. V slučaju smrti enega ali drugega krivca zapade breme še ostalega dolga na preostalega.
Torej, gospod sestavljalec »Poročila«! Ne samo 50.000, tudi za 27.000 in za 106.000 Din sem »hotel sprgviti zadevo do jasnosti«.
Toda vsi ti trije predlogi so bili že na pred-konferenci gladko odbiti. Da so v ofenzivi proti tem trem predlogom sodelovali topovi vseh mogočih kalibrov, je menda še tudi znano udeležencem tiste konference. Občni zbor je pa tiste čase samo pritrjeval vsemu, kar je sklenila konferenca. Danes je pa rešen še tega »bremena«
—	ker občnega zbora za članstvo sploh nič več ni. Sestavljalec »Poročila« pa ve še več, da sem namreč kljub sklepu konference, da gredo vse »zadeve« ad acta, dregal še naprej — toda tudi to mu je znano, da je bilo vse bob ob steno. »Zadeve (ne zadevo) nisem mogel spraviti do jasnosti« in za menoj tudi drugi ne in zato so kar po vrsti zapuščali izkušeni grafičarji (imeli so še neko drugo važno lastnost) odbore. Nositi za gotove stvari soodgovornost, ko jih ne moreš in ne moreš iztrebiti, se marsikomu upre.
Tako »zadeve« še danes niso spravljene do jasnosti. Mogoče se bo to posrečilo delegatskemu zboru — želim mu vsaj to srečo! — mogoče bo pa tako srečno samo sodišče ...
Metod Golmajer.
Sc to tn ono.
V Vojvodini je naraslo število trgovinskih obratov v letih 1930—36 za 11.893. V Sloveniji pa je samo v štirih letih (1932—36) padlo število obratov za okroglo 8500.
Nemške vojne dobave španskim upornikom bo poplačal Franco s tem, da ji bo 30 let dobavljal vsako leto pol milijona ton železa.
Poroča se, da so Angleži v zadnjih petih mesecih kupili v Jugoslaviji 15 rudarskih polj. Pridobivali bodo_ svinec, cink, antimon, zlato in še druge rude. Država bi mogla imeti od tega velike dohodke.
Anglija, ki namerava v prihodnjih letih izdati za svoje oboroževanje okroglo 360 milijard Din, bo imela že letos v gradnji 148 bojnih ladij, 17 križark in več podmornic. Do srede letošnjega, leta bo imela v celoti okoli 20.000 letal.
Pet družb za jeklo v Ameriki je znižalo delovno dobo od 48 na 40 ur, določilo minimalne mezde na 5 dolarjev. Teh ugodnosti bo deležnih 550.000 delavcev. Te ugodnosti so dovolile družbe, ker se je pripravljal generalni štrajk.
V Indiji stavkajo tekstilni delavci. Stavka je zavzela velik obseg.
»Gospodarska sloga«, ki ureja kmetiške in delavske razmere na Hrvtaskem je za prihodnjo sezono določila kmetskim delavcem za 10 urno delo sledeče mezede, ki bodo gotovo zanimale tudi naše kmetske delavce: za obdelovanje vinogradov 15—20 Din, kosci 25 Din s hrano, 35 Din brez hrane, drugi kmetski delavci 15—20 Din, z dobro hrano 12—15 Din. Otroci izpod 14 let ne smejo opravljati težkih del, za lahka dela pa dobe po 12 Din.
Cementna industrija Jugoslavije bo čutila zelo veliko konkurenco, ker je začela v bližini Mas-saua v Vzhodni Afriki obratovati nova velika cementna tvomica, ki bo proizvajala na leto 50.000 ton cementa, dočim so dosedaj naše tvor-nice uvažale v Afriko cement; v preteklem letu blizu 25.000 ton.
Zanimive so številke, ki povedo, koliki del svojega proračuna izdajo občinske uprave v nekaterih mestih za soc. skrbstvo. Podatke prinaša Trgovski list: Belgrad 2%, Skoplje 3.44%, Split 3.05%, Zagreb 4.43%, Sarajevo 4.96%, Maribor 5.11%, Ljubljana 6.18%.
98E1P"
Državno prvenstvo gre proti koncu. V nedeljo se je vršilo nadaljevanje državnega nogometnega prvenstva, ki se bo kmalu končalo. Nedeljske tekme so konico tabele že določile ter jo je končnoveljavno zasedel Gradjanski, kateremu skoraj ne bo mogel več noben drugi klub oteti ponosnega naslova državnega prvaka. Pač pa se bo v vrstnem redu navzdol izvršila še marsikatera izprememba, zlasti huda pa bo borba med zadnje plasiranimi klubi, ki bodo napenjali vse sile, da ne ostanejo na zadnjem mestu. Klub, ki ostane na zadnjem mestu, namreč izpade iz državne lige ter se ne more več udeleževati prihodnjega tekmovanja v ligi. Rezultati nedeljskih tekem so bili sledeči: Gradjanski-Ljubljana 4:0, Concordia-Hajduk 1:1, Jugoslavija-Slavija (Osijek) 5:1, BSK-Hašk 4:0, Slavija (Sarajevo)-Bask 4:2. Prvenstvena tablica izgleda sedaj: Gradjanski 22 točk, Hajduk 17, Jugoslavija 17, BSK 15, Slavija Sarajevo T4, Bask 12, Ljubljana 9, Hašk 9, Slavija Osijek 8 in Concdrdia 9 točk.
V	podzvezneni prvenstvu se bliža tekmovanje tudi svojemu zaključku. V nedeljo so se že plasirali posamezni finalisti v končno tekmovanje za naslov podzveznega prvaka. železničar je imel že toliko točk, da mu niti poraz v Čakovcu ni mogel več škoditi. Pač pa je izpadel iz na-daljnega tekmovanja ISSK Maribor, ki je bil v Celju nepričakovano poražen. Zanimivo je to, da se v finalno tekmovanje ni plasiral noben ljubljanski nogometni klub ter sta finalista v ljubljanski skupini SK Olimp iz Celja ter trboveljski Amater, v mariborski skupini pa Železničar in SK Celje. Največ šans za podzveznega prvak ima Železničar, ki bo gotovo položil vso voljo v to, da si ta naslov pribori. Tekme so se končale z naslednjimi rezultati: SK Celje ISSK Maribor 4:1, Rapid-Atletiki 3:0, CSK-že-lezničar 5:2.
Državno prvenstvo v gozdnem teku se je vršilo minulo nedeljo v Celju. Te zanimive lahkoatletske prireditve so se udeležili poleg slovenskih klubov tudi zagrebški, ki so pripravili našim lahkoatletom precejšnje presenečenje. Ni manjkalo namreč mnogo, pa bi bil odšel naslov državnega prvaka v crosscountryju v Zagreb. Moštva so postavili v tekmovanju sledeči klubi: Primorje iz Ljubljane, Maraton in Železničar iz Maribora, Coneordia iz Zagreba, posameznike pa so poslali v borbo: Ilirija iz Ljubljane, Jugoslavija iz Celja, Jašk in Hašk iz Zagreba, Slavija iz Varaždina in Bratstvo iz Jesenic. Tekmovanje se je vršilo s tekališča na Glaziji po bližnji okolici v dveh odsekih, tako da je okoli 500 gledalcev, ki so gledali zanimivo tekmo, lahko ves potek zasledovalo. Od starta do konca je vodil izvrstni naš državni prvak na dolge proge Ivo Krevs, član ljubljanskega Primorja, ki zaradi obolelosti Bručana (Ilirija) ni imel nobenega resnega konkurenta. Prišel je na cilj v času 35:01.4. Drugi je bil Starman (Coneordia), tretji Sindelar (Coneordia), četrti Grmovšek (Maraton), peti Srakar (Coneordia), šesti Končan (Jugoslavija). V prvenstvu moštev je zasedlo prvo mesto ljubljansko Primorje s 47 točkami. Isto število točk je dosegla tudi zagrebška Coneordia, vendar je Primorje zaradi izvrstnega Krevsovega časa zadržalo naslov prvaka. Tretji je mariborski Maraton s 86 točkami, daleč za njim pa je železničar na črtem mestu s 120 točkami. Skupno je nastopilo 45 tekačev, od teh pa jih je 41 doseglo cilj.
Dva svetovna rekorda v lahko atletiki sta bila te dni postavljena. V Ameriki je skočil neki Stephenson dvakrat zapored po 2.07 m v višino, v hoji na 7 milj pa je napravil nov rekord Anglež Michaeson.
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
bi prenesel več drgnenj, niti gorčičnih obližev in da je bil prevoz v bolnico nemogoč. Kljub temu je vztrajala, sama mi je rekla. Lahko bi še na druge načine pokazal dobroto gospe Meksime. Na nesrečo pa jih je delala izven svoje družine in z denarjem ni ravnala preveč pametno. Manjkalo ji je predvsem spretnosti, da bi se natančno izražala, potem duha za razmišljanje in pa svetske zmožnosti, da bi opazovala še kaj drugega, kot le znamenja nosečnosti pri plahih ženah in možganske slabokrvnosti pri starkah. Gospa Meksime je še sedaj trpela radi slabe prve vzgoje, ki je bila, kakor pravijo, čisto posvetna, to se pravi grozno plehka. Ničesar ni vedela, zapravila je življenje, čas, nagnenja, delo, denar, ne da bi se kje kaj poznalo. V začetku zakona, če bi jo znal mož manj strogo soditi, jo ljubiti manj lahkomiselno in jo bolje razumeti, bi lahko popravil vzgojo te mlade žene. Sedaj je bila že stara žena, ki je bila že brez zmožnosti, da bi razumela večino stvari. Veselje, zabave, novice, šum to je nanjo zelo vplivalo. Zelo ji je bilo hudo, ko je živela tri tedne izven Pariza; o ničemer ni imela osebne sodbe; imela je v spominu le sodbe drugih, zelo različne po izviru, skoro neznanem, spomini na lahko branje, ali na kramljanje, odlomki zaupljivosti ali pomenkov, ki ji niso mogli pomagati, kaj šele da bi jo poučili, toda ker jih je znala rabiti z neko naravno umetnostjo, so skoro povsod govorili: »Silno je razumna.« Pa ni bila preveč. Izogibala se je zgodovine in pojmov-nosti; pri politiki je zehala, govorila pa je rada o vsem drugem. Njen glas je bil zveneč in učenjaški. Na svojo pamet pa je mnogo dala. A včasih pa je gospa Meksime le spoznala vso praznost svojega srca, življenja, preteklosti in prihodnjosti ter se je prestrašila. Včasih se je pri kaki ljubavni zgodbici ali smrti sama sebi zasmilila. Solze so ji pritekle iz
oči, obilne, a prazne in slutila je, da b\ jih lahko prelivala za kaj bolj koristnega. To kar bi lahko bila, se ji je neodločno kazalo, toliko pa vendar, da je trpela. Bala se je samote iz svoje skušnje, radi težkih povratkov. Bala se je bližnje starosti, ker se ne bo mogla več zabavati, ne več »odhajati«, da se bo morala postaviti pred samo sebe in kmalu pred smrt. Živeti in sedaj se bliža vse h koncu.
Mihael je svojo mater slabo poznal. Iz tega bitja si je naredil roman, z otroškim srcem je dopolnjeval praznine in si razlagal skrivnosti. Besede nagonske ljubezni, skrivne tožbe, solze pri odhodu; predočil si je mater, izvrstno, bolehavo, ki je primorana, živeti v Parizu, a za sinom, da ji je resnično hudo. Popolnoma nič se ne bi čudil, če bi mu kdo nenadoma rekel, da potroši gospa Meksime mnogo denarja in mnogo časa za dela ljubezni; vedno je sanjal, da bi jo pozneje ko bi bil grad popravljen, poklical v Fontenej; pa še dalje je šel v svojih sanjah, včasih je razmišljal: »Kakšna prijateljica bi bila, kakšna pomoč in kakšna mati, če bi prišla nekega dne mlada žena stanovat k nama!« Videl ju je, dvoje ljubih ženskih slik, skupno na cesti ob padajočem mraku, ko je človek tako zaupljiv, mrak nalahno črta mehke sence na zeleno ozadje hrastičja. Mater je gledal mnogo bolj razločno, kot drugo. Imel jo je za najlepšo. Zanj se ni starala. Na dnu srca je nosil sliko svoje matere, to, ki jo je gledal vso svojo mladost v malem salonu v ulici Klebek, pastel, ki je visel na rdečem traku in ki ga je veter skozi vrata gibal.
Markiza Meksime je sicer še imela te pravilne in drobne poteze, to rumenolaso polt, ki je ohranjala nekaj časa odtenek mladosti. Toda petdeset let * je minilo, in nič se jim ne more ustavljati. In starost je bila napisana v mesu, ki se je gubalo pod kožo, ki je bila še vsa lepa. Ko je po mesecih odsotnosti
Mihael zopet videl svojo mater je imel ta vtis, tako skupen in tako grozen: »Postarala se je!«
Propad lepote ni bil velik, toda težke obrvi, zelo nežne gube, skoro lepe, so podaljševale oči; neka lepljiva koža pod obrazom in neki višnjevkasti blesk se je plazil za trenutek pod krasno biserno matico ramen in vratu. Trije dnevi pa so zadostovali, da ni več opazil tega odcvitanja materine lepote. Bil je nekam celo prijetno presenečen, ko se je ob treh vrnil iz Vilet ob uri ki je bila določena za sestanek pa je našel v predsobi gospo Meksime v posetni obleki, na glavi klobuk s perjanico, pleten pajčolanček, soboljevinast ovratnik, ki je bil napol odprt, da se je videl zlat vrat, na katerem je visel obesek iz smaragdov in biserov. Bilo ji je trideset let: kakor na sliki.
— Mamica, se vračate?	1
— Ne, moj dragi, odšla bom takoj, čakala sem te, kakor sva se dogovorila; še eno minuto imam... Pojdi v mali salon .. .
Šel je za njo nezadovoljen, sedel je poleg kamina s hrbtom proti svetlobi. Gospa Meksime je sedla na nasprotno stran. Nasmehnila se je in njena obleka iz kitajske svile ji je lepo pristojala.
— Pomisli, pozabila sem; povabljena sem h gospe Grešel. Uboga žena je tako nesrečna; pred tremi leti je zgubila svojo edino hčerko in je tako hvaležna, če jo kdo obišče! Tolaži se s tem, da napravlja literarne in glasbene prireditve. Saj veš, da je Velika sreda in da bo to le za največje prijatelje... Zakaj ne bi ti šel Ali je res tako potrebno, da odideš že danes zvečer?
— Seveda je. Toda mislil sem, da bova imela čas za pogovor; da bom preživel te ure z vami...
(Dalje sledi)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).