v GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO II. LJUBLJANA, 5. APRILA 1962 ŠT. 4 PLENIM OBČINSKEGA ODBORA SZDL VIČ-RUDNIK V ospredju razprave družbeni plan IZVOLJENO JE BILO NOVO VODSTVO IN SPREJET PRORAČUN SZDL — NOVI PREDSEDNIK SZDL KORBAR ING. SLAVKO, NOVI SEKRETAR DUŠAN MOLE Občinski odbor SZDL je v soboto 17. marca sklical redno p'ena, mo zasedanje, ki se ga je udeležilo okrog 40 elanov občinskega plenuma ter odbornikov krajevnih organizacij SZDL, poleg njih pa tudi predsednik ObLO tovariš Ivan Rome in tajnik ObLO tovariš Tone Urbič. To zasedanje lahko ocenimo kot dober prispevek organizacije SZDL k nadaljnjemu razvoju in napredku občine Vič-Rudnik v letošnjem letu, saj se je izkazalo, da je SZDL kot politična organizacija že doslej mnogo prispevala k reševanju problemov na terenu in pri tem dobro sodelovala s predstavniki oblasti, to-*ej neposredaio z občinskim ljudskim odborom in tudi s krajevnimi odbori. Udrležeiu-i plenuma SZDL Vič-Itmlnik poslušajo poročila Nov dokaz za to je tudi dokaj ži-/‘“•'a razprava, ki se je razvila na plenumu o letošnjem družbenem in proračunu občine Vič-Rud-l, j’ ic to trenutno najpomembnejša _ ! Ra, pri reševanju katere morajo ^kdovati ne samo družbene in j>oli-organizacije, temveč tudi občani, ^^bnma državljani sami. c ^dsednik ObO SZDL tov. Žumer taUc**^ pletium in se že v uvodu do-p . vprašanja družbenega načrta. 1^ .^eni j® poudaril specifičnost občine, j® treba pri sestavljanju načrta jjP®8tevati. Omenil je, da je bil Lanski ^tebeni načrt realiziran zlasti glede v©canja proizvodnje, s tem {»a se je uresniči ki skoraj v celoti za-Ri®'!® realizacije načrta. Letos bi zlasti gledali na sklade za obrat-n...!*1 investicijska sredstva v |kkI-Vph, le-ta pa naj bi uj>oštevala tudi j/8® potrel)e komune, ob tein torej . tudi potrebe občanov nasp'oh. Zlasti r P®ro»* v[mišiinje šolstva, pri čemer tr i*®. adaptacijo 20 šol v občini po-^ auh okrog 400 milijonov dinarjev, ^Taj iw, s potrebnim povečanjem dohodkjtiv pedagoškim delav- prispevku. Hkrati pa se bodo občinski skladi povečali tudi s tem, ker se bodo prispevki iz dohodkov vseh občanov stekali v občino, kjer stanujejo. Vse te stvari pa naj bi temeljito obravnavali na zborih volivcev, ki so široka tribuna občanov. Pri tem naj bi volivci objektivno presodili potrebe občine nasploh, ne pa samo potrebe kraja, kjer živijo ali one potrebe, pri katerih so osebno zainteresirani. Ob takšnih priložnostih bovlo odigravale pomembno vlogo posamezne sekcije KO SZDL. Le-te pa še ne funkcionirajo v pravem smislu, ali pa ponekod sploh ne delujejo, čeprav bi lahko močno koristile, zlasti kadar gre za pojasnjevanje posameznih problemov državljanov. Tako se zgodi, tla ljudje mnogokrat kritizirajo, pa čeprav neupravičeno. Naloga članov' in odbornikov SZDL je torej sodelovati v razpravi na zborih volivcev — kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na dober potek teh zborov — kasneje pa tudi pri splošnem upravljanju v krajevnih in stanovanjskih skupnostih ter v občini nasploh. Za izvajanjem tov. Žumra je sledil referat sekretarja SZDL tov. Žorža, ki je podal analizo nedavnih konferenc SZDL in v njej poudaril nekatere njihove značilnosti. Nadaljevanje na 2. strani m Plenum ObO SZDL Vič-Rudnik 4* Sprejelje družbenega plana in proračuna • Seja ObK ZKS m Pred volitvami v DS in UO • Zanimivosti iz naših krajev • Skupščine, kmetijski nasveti itd. ceni, za šolstvo skoraj 800 milijonov dinarjev. Glede aia to, da je predviden celotni dohodek v višini 1,200 milijarde dinarjev, ostane za vse ostale potrebe občine — za socialno varstvo, zdravstvo, otroško varstvo itd. — komaj 400 milijonov dinarjev. Spričo tega, je poudaril tov. Žumer, Ivo treba smotrno gospodariti in zato sc je ObLO moral poslužiti zveznih predpisov o dopolnilnem proračunskem SKUPŠČINA ZDRUŽENJA BORCEV NOV VIC-RUDNIK Še večjo skrb borcem in žrtvam fašizma! Združenje borcev NOV Vič-Rudnik je imelo 28. marca v sejni dvorani Mercatorja" svojo redno skupščino, ki sc je je udeležilo prav lepo število delegatov — 90 od 123 izvoljenih — kot gostje pa so bili navzoči sekretar ObK ZK inž. Jakofčič, predsednik ObO SZDL inž. Korbar ter predsednik: ObLO tov. Rome, ki so s svojo navzočnostjo dali tej organizaciji svoje pri-znanje in ji tudi v prihodnje obljubili vso pomoč. , čiti, da si zagotovijo tiste osnovne pravice, ki jim glede na njihovo sodelovanje tudi po vsej resnici gredo. Iz poročila smo razbrali, da šteje organizacija 4325 članov, vključenih1 v 37 osnovnih organizacijah, žal pa vanje niso vključeni vsi, Id so si članstvo v njih s sodelovanjem v NOV tudi pošteno zaslužili. Združenje, ki že lani in leta nazaj ni imelo malo Nadaljevanje na 4. strani Po uvodnih formalnostih je prevzel delovno predsedstvo tov. Stanko Vrhovec, dosedtmji predsednik tov. List pa je podal izčrpno in zelo stvarno poročilo o dosedanjem delu. In kaj smo ugotovili na tej skupščini? Po poročilu in zelo konkretni ter razgibani razpravi smo zasledili osnovno misel, da bo treba v prihodnje posvetiti borcem NOV in vsem žrtvam fašizma še večjo skrb, kot doslej, ter jim omogo- SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIC-RUDNIK SPREJETA STA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN V hfllinto, «Ine 31. marca 1962, je Imel Obctnuki ljudski odbor svojo rodno sejo, na kateri je v glav«! točki dnevnega red« razpravljal o dmàbenem načrtu in o proračulnu za leto 1962. Občinski odborniki so kkrati še potrdili zakljužni račun Občinskega ljudskega odbora za leto 1961. Družbeni načrt in proračun je tolmačil predsednik Sveta za družbeni načrt in (inalnee tov. Mirko Jamar. V razpravi je sodelovalo %eč odbornikov, ki «o »e soglasno odločili za nekaj manjših sprememb. Le-te pa se bistveno ne razlikujejo od osnovnega predloga, ki «o ga dobili v razpravo zbori volivcev na terenu. Glede tua to, da je družbeni nažrt trenutno najpomembnejša naloga, ki bo vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj v okviru naše občine, ga objavljamo v današnji številki našega glasila v celoti, razen tega pa še nekatere misli iz razprave na zborih volivcev in iz seje občinskega ljudskega odbora. Na seji so bili navzoči tudi nekateri zvezni poslane! in predsednik Mestnega sveta inž. Marjan Tepina. Stran 2 NASA KOMUNA« Leto II. — Štev. 4 55 Nekatere značilnosti konferenc KOSZDL občine Ljubljana - Vič Rudnik V mesecu januarju in februarju so bile v vseh krajevnih organizacijah SZDL naše občine izredne konference, na katerih so elani SZDL govorili o najaktualnejših družbenopolitičnih problemih in hkrati dopolnili vodstva krajevnih organizacij ter volili kandidate za okrajno konferenco SZDL. Namen konferenc krajevnih organizacij SZDL je bil, predvsem prek širšega obravnavanja najbolj aktualnih družbeno - političnih vprašanj v komuni, utrditi krajevne organizacije SZDL in doseči, da bodo le-te čimprej našle pravo mesto in vlogo pri oblikovanju politike občinske organizacije SZDL. Nadaljnji namen konferenc je bil tudi prispevati čim več k izboljšanju vsebine in metod političnega dela krajevnih organizacij in doseči, da se bosta vloga in mesto krajevnih organizacij SZDL v krajevnih skupnostih izoblikovala v reševanju problemov a širših vidikov. V tem primem gre predvsem za to, da bi krajevne organizacije ne ostale le pri reševanju drobnih vprašanj v okviru krajevne samouprave, ampak da bi se kot pomemben činitelj vključile v mehanizem družbenega samoupravljanja v komuni. V' pripravah na konference je naš občinski odbor SZDL na posvetovanjih s predsedniki KO SZDL in na sejah 10 SZDL obravnaval najvažnejše družbeno-politične probleme v komuni in tudi opozoril vodstva krajevnih organizacij, naj bi konference KO SZDL prispevale čim več k reševanju teh vprašanj. Vsekakor je treba ugotoviti, da so nedavne konference v večini krajevnih organizacij pokazale precejšen napredek. Tako udeležba, predvsem na področjih izven mesta, kakor tudi razprave na konferencah kažejo, da se občani vse bolj zavedajo, da postaja Socialistična zveza pomembna tribuna za oblikovanje njihovih mnenj, stališč in predlogov, ki naj prispevajo k pravilnemu urejanju družbeno-političnih problemov v komuni. Dolga vrsta vprašanj, ki so jih člani SZDL obravnavali na konferencah krajevnih organizacij, kaže na vse večji interes občanov za skladen razvoj področij družbeno-političnega in gospodarskega življenja v komuni. Velja poudariti, da so nekatere krajevne organizacije zelo konkretno posegle v probleme delovnih kolektivov, se zanimale za njih razvoj in perspektivo, na primer na Škofljici in Igu, v Rožni dolini, na Krimu itd. Tu so se vprašanja obravnavala hkrati s problemi potrošnje in družbenega standarda. To je vsekakor določen korak naprej v vsebini dela in skrbi SZDL za družbeno-politični in gospodarski razvoj v komuni, ki so ga marsikje ocenjevali doslej le s stališča potrošnika, ne pa hkrati tudi s stališča proizvajalca. V tej smeri bo treba usposabljati in konkretno usmerjati KO SZDL v nadaljnjem delu. Najvažnejša družbcno-polidčna vprašanja, Id so jih konference obravnavale, so bila: prevladovala so lokalna komunalna vprašanja, problemi nadaljnjega razvoja kmetijstva, na primer sodelovanje kmetijskih zadrug in posestev z KO SZDL, problemi stanovanjskih skupnosti in njih materialna osnova, zlasti na področju otroškega varstva, problemi v šol- stvu, zlasti vprašanje dejavnosti samoupravnih organov, problemi obveščanja državljanov o splošnih problemih komune, veliko je bilo tudi razprav o organizacijski krepitvi SZDL in njeni vlogi v družbenem življenju v komuni, o dejavnosti sekcij itd. Se pa so prevladovala ozka stališča pri obravnavanju potreb. Taka stališča pa se pojavljajo v veliko večji meri na ]K)dcželju, spričo vrsto nerešenih komunalnih in kmetijskih vprašanj. Konference na mestnem področju so posredovale dokaj kritična poročila o delu KO SZDL in o problemih komune, bile pa so v večini primerov slabo obiskane. Premalo konkretno so nakazovale rešitve raznih problemov. Sicer ]>ozitivna kritika je bila na teh konferencah zelo konkretna, toda dokaj ozka. izhajala je le iz potreb, ni pa opozorila na večjo aktivnost SZDL in razumevanje za sodelovanje pri reševanju komunalnih in drugih problemov v okviru komune, kot osnovne teritorialne gospodarske in družbeno-politične celote. Poročila KO SZDL na konferencah so bila večji del skrbno pripravljena. Zajela so dosedanje delo in izkušnje pri delu odltorov. Večje število odborov je analiziralo tudi delo posameznih sekcij ter pri tem ugotovilo, da so PODJETJE »Inženirski biro Elebfroprojekt" LJUBLJANA, Hajdrihova ulica 2/IIL opravlja jiaslednje usluge: 1. projektira vse vrste visokih', nizkih' in vodnih zgradb z vsemi preddeli, geodetskimi izmerami, vodnogospodarskimi osnovami in osnovnimi projekti; 2. projektira instalacije jakega toka vseh napetosti in moči ter naprav in instalacij šibkega toka; 3. projektira vse strojne naprave za energetske in industrijske namene ter cevne instalacije; 4. izdeluje investicijske programe za vsa področja; 5. opravlja posvetovalne posle; 6. kopira načrte: 7. izvaja inženiring za vsa v ta namen spadajoča dela: 8. izvaja gradbena, montažna in instalacijska dela v okviru prevzetih del v inženiringu; 9. prevzema in izvaja montažna in druga raziskovalna dela. PODJETJE SE VSEM KOMITENTOM TOPLO PRIPOROČA! se sekcije vse preveč ukvarjale s konkretnimi operativnimi nalogami, premalo pa so odigrale svojo osnovno nalogo in sicer pritegovanje članov k razpravam o aktualnih ekonomskih in političnih vprašanjih v svetu in doma ter o drugih vprašanjih, ki so aktualna v posameznih krajih. Pripomniti moramo, da so v nekaterih primerih sekcije pravilno zastavile delo, na primer na Igu, v Trnovem, v Koleziji, na Vrhovcih, v Zelimljah, v Preserju in še ponekod. Bile so psbudnik določenih akcij, ki so jih izvajali KO ali ua primer zadruge in šolski odbori, opozarjale so tudi na probleme na področjih krajevnih skupnosti in priporo- čale LO ali svetom rešitev nekaterih aktualnih problemov. Na večini konferenc so v razpravah obravnavali uveljavljanje novih oblik in metod dela v SZDL. V marsikateri krajevni organizaciji so na konferencah v razprava našteti problemi porajali potrebo po globlji in temeljiti razpravi o posameznih vprašanjih. Zato so člani zahtevali, da se za ta vprašanja čimprej formirajo sekcije, predvsem za probleme kmetijstva, komunalnih vprašanj, prosvete in šolstva. Take zahteve pa kažejo, da prihaja vse več pobud za uvajanje novih oblik od samih članov, medtem ko je doslej dajal |K>-bude za uvajanje novih oblik v pretežni meri občinski odbor SZDL. Nekatere krajevne organizacije, oziroma njena vodstva, so doslej vse premalo upoštevali pobude svojih članov za ustanovitev sekcij. Skoraj dva meseca po konferencah KO SZDL moramo ugotoviti, da m čutiti večje aktivnosti sekcij, čeprav so konference sprejemale sklepe o formiranju in ]K>trebah sekcij; na primer v Velikih Laščah, Polhovem Gradcu, v Hožni dolini, na Krimu, na Robu, KO še vedno razpravljajo na sejali, kako organizirati delo v sekcijah, čeprav so konference pokazale, da je pri članstvu precejšnje zanimanje za razne probleme kraja in komune. V mnogih primerih se je pokazalo, da je osnovni vzrok za slabo delovanje sekcij [>omanjkanje ustreznih kadrov, ki bi organizirali delo v sekcijah. Tudi dokajšnja okorelost odborov je vzrok premajhne aktivnosti sekcij, ker ne znajo prisluhniti željam članstva. Prepočasno prilagajanje novim oblikam dela je delno tudi še vzrok v neustreznem sestavn nekaterih KO SZDL. še vedno moramo ugotoviti, da je v odborih premalo neposrednih proizvajalcev, premajhno število mladine, ki bi lahko vnesla v delo odborov več aktivnosti in pobud. Na zadnjih konferencah so v večini primerov dopolnili KO povprečnlo s po tri do pet novimi člani. Toda to še ni zadostno jamstvo, da se ho delo bistveno zboljšalo. Pri kadrovanju v KO so prav pri mladih ljudeh in pri ljudeh, ki so jih kadrovali iz vrst proizvajalcev, naleteli na težave. Funkcije so morali prevzeti tisti, ki so že preobremenjeni, namesto da bi šli v širino, še so primeri, da so predsedniki in člani odborov tudi predsedniki drugih organizacij. Tudi v primerih kadrovanja v KO SZDL 1m> treba podvzemuti ukrepe za razbremenjevanje funkcij nekaterih tovarišev, da sc bodo lahko posvetili delu v SZDL, ki zahteva v novih |>ogojili celega človeka. Ko pregledujemo kadrovske sestave naših KO, je orziti, da že več let opravljajo funkcije isti ljudje v vodstvu KO SZDL. To bi llihko šteli za nezaupanje v ostale državljane. Naloga bo še naprej širiti vrste KO SZDL in vodstev z novimi kadri, ki se l>odo prav v SZDL usposabljali za družbene upravljalce in se tu uveljavljali. Videti je, da KO niso v zadovoljivi meri razumeli tudi globlji smisel razbremenjevanja. Preobremenjenost tovarišev z več funkcijami ima tudi za posledico, da sc sami ne morejo dovolj poglobiti v probleme, ki nastajajo. Zato se dolžnosti opravljajo v mnogih primerih zgolj formalno, praktici-stično. Vse to pa škoduje njihovemu lastnemu razvoju. Bežni podatki nam |>ovedo. da so |m>-sebno na podeželju, pa tudi v mestnem predelu, v vodstvih KO SZDL zastopani bolj predstavniki družbenih organizacij. Tako imajo KO SZDL v mnogih primerih značaj predstavništva raznih krajevnih in družbenih organizacij. Četudi smo vodstva o vsem tem |»oprej opozorili, je v odborih KO le manjše število članov SZDL iz vrst samoupravnih organov. Pri nas se vključuje v proizvodnjo vedno več žena in mladine, ta proces pa zahteva veliko smelejše vključevanj« mladih ljudi in žena v delo SZDL; tu pa jim je potreba tudi zaupati neposredne naloge, da se bodo tako politično uveljavili in usposobili za izvajanje politike SZDL v kraju oziroma v komuni. Krog aktivnih članov v odlwrih je namreč zelo ozek, delo sloni po večini na posameznikih. Nekoliko več smo se ustavili pri kadrovskem vprašanju, ker prav tu obstajajo določene težave. Posebno na mestnem področju j® l>ojav, da sc člani SZDL branijo prevzeti funkcije na vodilnih mestih v SZDL, pogosto tudi člani ZK. KO SZDL Milan Cesnik je bil na primer leto dni brez predsednika, od 25 članov odbora je v odboru več kakor polovic* članov ZK. KO SZDL lludnik-Krim se ni sestal več mesecev, ker ni bil sklepčen; ludi tu je v odboru nad polovico članov ZK. Takih primerov pa je še več. Ne more nam biti vseeno, kako <1 c la j o naS odbori, zato bo treba nekatere tovariše, k» kažejo malomaren odnos do dela v SZDL, kli' cali na odgovornost, članstvu pa pojasniti, kj® so ponekod vzroki pasivnosti v krajevnih org®' nizacijah, in neaktivne tovariše zamenjati, n* njihova mesta pa vključiti take, ki se bodo * zavestjo do skupnosti in družbe poglobili v dogajanja v kraju in komuni, in se zavzemali kakor v kraju tako tudi v komuni, za najnaprednejša stališča. Na nekaterih konferencah je v razpravah prišel do izraza dokaj kritičen pogled tudi na odnos ljudskih odbornikov do občanov, ki ima* jo ponekod z njimi zelo majhne stike in a® tudi v več primerih niso udeležili konferenc-Podoben odnos so ponekod pokazali tudi pred' stavniki delovnih kolektivov DS in občinski ljudski odbor. Pa tudi na račun dela uprav« LO je bilo več kritike, predvsem v odnosu n* reševanju predlogov in priporočil, na katere čakajo državljani kakor tudi KO celo po vc0 mesecev. Tudi odnos republiških in zveznih poslancev do svojih volilocv je bil dokaj slab, obiski in stiki zelo redki in članstvo SC j® pač upravičeno vpraševalo, kdo je sploh na® poslanec. Ugotovili smo že, da so konference kra' jevnih organizacij v večini primerov obravna vale pretežno komunalne probleme; temu j® vzrok preredko sklicevanje zborov volilc®,r' Tam, kjer so zbori volilccv razpravljali 0 komunalnih vprašanjih, so konference vendar ® Imlj politično in kompleksno ocenile problem® v komuni. Ksnferencc KO so [»osvetilc tudi [>oz°r nost območjem krajevnih organizacij, ki ni®® bile povsod vsklajenc s KO vaških skupno®**’ niti s stanovanjskimi skupnostmi. Tako »ta 36 kjajevni organizaciji Krim-Iludnik združil* ^ eno krajevno organizacijo. Primerov, ko se _ ne skladajo KO vaških skupnosti s krajevnim odbori SZDL, pa je še nekaj, posebno sedaj» ko so zbori volilcev izglasovali nekatere *1'* ^ membe v območjih krajevnih skupnosti. pa bo treba še nadalje vsklajevatl. Ker so P območja krajevnih skupnosti |>onokod zelo s roka — na primer Golo, Lašče, Ig — 90 konferencah poudarili potrebo po večji akti' nosti krajevnih organizacij SZDL prek P® družnic. Mnenja smo bili, naj bi sestanke s cevali tudi na sedežih podružnic. Pomembno mesto v razpravah j« ^ ponekod namenjeno tudi problemu obvese članov. Ugodno »o ocenili glasilo oliei*19^^^ odbora SZDL „Našo komuno**, ki izhaja ^ krat mesečno in seznanja čUnatvo o pr0 ^ mili v komuni ter z delom LO in «9tfl družbenih organizacij. Tudi zn povečanje 11 ^ klade sii »e zavzemali, tako da ima ta Nadaljevanje na 3. atrl* 'VELETRGOVINA JUGOSLAVIJA IMPORT EXPORT Nekatere značilnosti konferenc Krajevnih odborov SZDL Nadaljevanje z 2. strani «asopis v bližnji perspektivi ob pomoči KO SZDL možnost ])ovcčanja naklade od tri na *tiri tisoč izvodov; to pa bo pomenilo lep korak naprej k čimboljši informativnosti državljanov o dogajanjih v komuni, kar pa bo Ugodno vplivalo na interes in sodelovanje dr-**vljanov v vseh družbenih, gosjKxlarskih in političnih problemih v komuni, saj si brez dobrega seznanjanja o problemih ni mogoče predstavljati sodelovanje in soodločanje. zvezi z nadaljnjo dejamostjo krajevnih organizacij je bilo na konferencah precej govora o urejevanju prostorov za njihove po-trebe. Približen podatek nam [>ove, da je še N^plenunm občinskega odbora SZDL, 17. III., v sc poslovili od dosedanjega predsednika pr e<'1 ^U,nra sekretarja Vlada Žorža, ki sta »j nove dolžnosti. Ob tej priložnosti so 111 * občinskega odbora SZDL soglasno izvolili novega predsednika tovariša Slavka ing. orbar j a (zgoraj) ni za sekretarja tov. Dušana olrta (desno). Oba tovariša sta« bila že doslej * 'ivna družbeno-polit ièna delavca in bosta S>"P"'! izkušnjami in znanjem gotovo pri-P 'ahi k nadaljnji krepitvi organizacije in k splošnemu napredku naše občine. aktivnosti občinske organizacije SZDL, kolikšen doprinos bodo k utrjevanju ugleda SZDL v komuni dali številni predlogi, mnenja in stališča, ki so jih sprejeli na konferencah. S hitrejšim uveljavljanjem raznih oblik obveščanja občanov pa bodo krajevne organizacije SZDL dobile tisto mesto in vlogo, ki jim pri naglem, razvoju samoupravnega mehanizma v komunah tudi gre. Vsi moramo sodelovali Razprava, v kateri je sodelovalo precej udeležencev plenuma je pokazala enotna stališča glede družbenega načrta, izvcaiela pa je v tem, da se bodo dohodki občine, s tem pa seveda tudi v krajevnih in stanovanjskih skupnostih, konec koncev le povečali, pri čemer bodo odigrale pomembno vlogo gospodarske panoge, kot so industrija, obrt in trgovina, ne navsezadnje pa državljani sami, če bodo družno sodelovali z organizacijo SZDL ter s predstavniki ljudske oblasti na terenu in v celotnem področju občine. Program dela SZDL Plenum je po tej razpravi sprejel tudi svoj program dela za celotno občino in za krajevene odbore SZDL, jpri čemer je tigotovil, da bi bili nujni stalni posveti novih vodstev krajevnih odborov SZDL, kjer bi se občinsko Polovico KO SZDL hrez svojih prostorov; tl,icj0 namreč v šolah, kulturnih domovih «clo kur na domovih vodilnih članov " Večina obstoječih prostorov pa je dokaj v*”frnarjcnih. Kaže, da Ik> treba temu vpra-J » strani občinskega odbora [sisvctiti več ^^»niostj. Sicer je občinski odbor |>omagnl ' nekaterih primerih z manjšimi sredstvi ^ nabavi televizijskih sprejemnikov, ki jih *e Lir 14 krajevnih organizacij. Potrebno M> vcč' sredstev za kulturnejšo ureditev in k,<, VS< ^ prostorov KO SZDL. To pa v 8tv *1,1 Lili ni bilo mogoče, ker so bila sred-BI>ri’ ' ' 80 ^'*no na vasi, kjer je ta problem kaJ pereč. - . ^I'n,ile konference so opozorile na potrebo nih ^Ldncin [>olitičjiem delu prek krajev-^ nrganizac-ij. Porajajoče probleme v komuni Itcha dajati v razpravo krajevnim odborom naertno. Itešcvanjc problemov v merilu tov odlioru SZDL le v obliki jioeve- ^ "'j dokaj krni široko jiohudo, ki bi morala Prek'010 ‘zra7n 1° v širokili razpravah ^1 . ^^elj krajevnih organizacij, širših zborov nov in v drupij, oblikah množičnega obve-a"Ja in odločanja. Na splošno so konference, kljub nekutc-ritim, jKiku/.ale vendar iloločen na-' Vendar sedaj v veliki meri zavisi od organizacijah, pri pripravah na volitve v DS in ÙO, posebej pa naj bi občinski odbor SZDL posvetil vso skrb družbenim samoupravnim organom družbenih služb ter bo moral pri reševanju aktualnih problemov komune uveljaviti načelo pogostejšega posveta predstavnikov občinskih organov, druž-Leno-političnih organizacij in društev. Glede na to, da so pomemben sestavni del organizacije SZDL tudi komisija za kadrovska vprašanja, komisija za pomoč družbenim organizacijam in društvom, komisija za organizacijska vprašanja, komisija za ideološko vzgojo ter komisija za kmečka vprašanja, bo treba njihovo delo v okviru ObO SZDL poživeti, če bomo hoteli doseči vidnejši napredek in zajeti 'so pestro problematiko te naše množične organizacije v širokem okviru vse naše občine. Izmenjava vodstva Ob koncu zasedanja je plenum sprejel svoj proračun za leto 1962, ki znaša 15,928.000 dinarjev, nato pa je tov. Žumer v svojem imenu in v,imenu sekretarja tov. Žorža prosil za raz-rešinico, ker oba odhajata na novi službeni mesti. Plenum je obema zaslužnima funkcionarjema ObO SZDL ugodil in ju razrešil, pri tem pa se jima je zahvalil za večletni trud in delo v organizaciji. Na njuni mesti je plenum izvolil za novega predsednika SZDL ing. Slavka Korbarja, za sekretarja pa Dušana Moleta, v izvršni odbor pa predsednika ObK LMS Cirila Pevca. Kor6ar ing. Slavfto Novi predsednik SZDL Vič-Rudnik je po rodu iz Goričice pri Preserju. Rojen je bil kot sin delavca 30. junija 1932. Po poklicu je inženir gozdarstva, kot družbeni delavec pa je sodeloval šestkrat v mladinskih delovnih brigadah, bil sprejet leta 1947 v SKOJ, kasneje pa je deloval na Univerzi v Zvezi študentov, bil sekretar osnovne organizacije ZK na gozdarski fakulteti, tik pred odhodom v JLA je bil sekretar ZK in predsednik SZDL v Preserju, po prihodu domov pa je stalno aktivni delavec v političnih organizacijah. Mo/e 'Dušan Sedanji sekretar SZDL Vič-Rudnik jc prav tako sin delavca. Rojen je bil 10. septembra 1934 v Gornjem Logatcu. Dovršil je Višjo upravno šolo, nato pa je bil zaposlen v oddelku za gospodarstvo ObLO Vič-Rudnik. Od leta 1952 do 1934 jc bil predsednik LMS terena Tobačna tovarna, leta 1954 je postal član ZK, leta 1960 pa jc Lil izvoljen v IO SZDL Vič-Rudnik. X/ Se ni prepozno.' I vodstvo SZDL seznanilo s krajevnimi problemi, obratno pa KO z najvažnejšimi nalogami SZDL. Glede na novi osnutek ustave bo treba organizirati razpravo o njej rut terenu in v delovnih kolektivih, pomembno nalogo jut bo odigrala Delavska univerza s svojimi predavatelji. V ajrrilu naj bi priredili v zvezi s tem [Kiseheii seminar za vodstva KO SZDL. To velja enako tudi za sekcije, ki naj bi se temeljito seznanile s svojimi bodočimi nalogami. Glede na volitve v vse predstavniške organe bodo morale organizacije SZDL ditti svoje predloge kandidatov za ObLO, pri tem pa upoštevati izkušnje dosedanjega tlela ljudskega odbora. V zvezi s splošmhni nalogami so bili sprejeti sklepi, kjer bo morala SZDL odigrati pomembno vlogo j>ri povečanju proizvodnje v go8|w>darskih V i n o c e I Se daleč jc do sveže vrtnine! Lahko vam delno pomagamo: Suha jušna zelenjava je enakovredna sveži Prvovrstna gorčica j« i nadomešča predrage solate PRIPOROČAMO NASE IZDELKE! Občinski sindikalni svet občine Vič-Rudnik je poleg ostalega na svojih' dveh zadnjih sejah predsedstva ter na eni seji plenuma jrosvetil jrosebno pozornost občnim zborom sindikalnih podružnic in volitvam v organe delavskega samoupravljanja. To j>a zato, ker je pač to nalogo v tem obdobju razumel kot najpomembnejšo. Spričo tega so bila pravočasno v obliki pisma dostavljena konkretna prijroročila vsem vodstvom sindikalnih podružnic, nanašala pa so se predvsem na dobro izbiro kadrov za organe delavskega samoupravljanja, kakor tudi za vodstva sindikalnih podružnic. Nemalo pa je bilo poudarjeno tudi to — o čemer smo že pisali — kakšna naj bodo vsebinsko poročila predsednikov na teh zborih. Da bi občinski sindikalni svet nekatere svoje pomanjkljivosti, ki so se jjo-javile med letom (zlasti kar zadeva neposredne stike članov sveta z organi v podjetjih in v ustanovah), vsaj delno jxipravil, je na eni od zadnjih sej predsedstva določil posebno skupino ljudi iz vrst plenuma in predsedstva. Ti tovariši in tovarišice imajo predvsem nalogo, da obiskujejo zadnje seje preti volitvami in občnimi zbori, na katerih je govora o kandidatih na volitvah. Poleg tega j»a nuj bi se udeleževali tudi občnih zborov in tam tolmačili stališča sindikatov, ki so vsekakor istovetna stališčem in težnjam gospodarske jwlitike nasploh. Vsaj zdi se torej, da je občinski sindikabii svet jkikrenil domala vse jxytrelwio. kako bi bilo to pomembno delo opravljeno kar se da solidno in temeljito. Pa poglejmo na kratko, kako je na terenu samem, kako so se jwoizvajalci lotili tega dela in kaj je razbrati iz informacij naših članov sveta, ki imajo neposredne stike s podružnicami in organi delavskega samoupravljanja. Ce ujjoštevarno, da je bil kot skrajni rok za izvedbo občnih zborov j>o-družnic določen 15. april, jiotem nas upravičeno skrbi dejstvo, da je od približno 120 podružnic izvedlo občne zbore do 28. III. t. L, komaj 40, oz. ena tretjina, kjer so vštete prosvetno-vzgojne ustanove, ki so imele svoje zbore že v septembru lani. Iz tega torej izliaja, da bo treba nekoliko jkj-hiteti. Povsod tam, kjer so že bila prebrana poročila, lahko iz teh sklepamo, da so bila solidno pripravljena. Tam pa, kjer se šele pripravljajo, je videti, da so stv ar vzeli precej resno. Tako so istočasno, ko so razpravljali o bodočih članih DS in UG, s precejšnjo mero ujjoštevali ljudi, ki naj bi v prihodnje odgovarjali zn delo sindikalnih jnidruž-nic. Do takšnih temeljitih razprav je prišlo predvsem v Tobačni tovarni. Ljubljanskih ojvekamah, „Uteaisiliji“, Tovarni vijakov in LIP Polhov Gradec, v zadnjem času pa tudi v „Tehnogra-du” in nekaterih drugih. Za LIP Podpeč sicer ne bi mogli trditi, da dosedanje vodstvo sindikalne podružnice ni pokrenilo vsega potrebnega. Nasprotno. To je ena od najboljših jKidružnic v naši občini, vendar se giam zdi nekoliko Nadaljevanje na 4. strani Stran 4 „ .NA S A v'K O M U NA “ Leto H. —Štev. 4 Še večjo skrb borcem in žrtvam fašizma! Nadaljevanje s 1. strani idela, je vodil 35-elanski plenum, oz. 15-članski izvršni odbor. Pomagalo mu je 7 stalnih im 2 občasni komisiji, v okviru združenja pa je delovala še sekcija internirancev. Vse omenjene komisije so imele nalogo reševati zdravstvene. socialne in pokojninske probleme borcev, skrbeti za 108 otrok padlih borcev in žrtev fašizma, reševati prošnje za priznanje sodelovanja, stanovanjska vprašanja, skrbeti za grobove in spomenike ter za zbiranje zgodovinskega arhiva. Zato so bile te komisije stalno na delu in so že doslej opravile mnogo koristnega. To delo pa je bilo po večini amatersko in gre sodelavcem vse priznanje, ki jim ga je izrekla tudi skupščina. Razprava je v glavnem osvetlila nekatere nujne zadeve, ki jih bo treba še naprej reševati in seveda tudi pozitivno rešiti. To je predvsem strokovna pomoč borcem pri njihovi prekvalifikaciji in navajanje k študiju v raznili ŠE NI PREPOZNO ! Nadaljevanje s 3. strani nerazumljiv odnos kolektiva do tistih ljudi — organizatorjev, ki so ure in ure prebili na sejah in sestankih, kako bi stvar ja čim bolje uspela. Pripomniti je, da so lansko leto organizirali občni zbor po delegatskem sistemu (100 delegatov), medtem ko so letos na željo velike večine članov kolektiva vabili Ha ta občni zbor vse člane. Rezultat ? Po eni uri čakanja se jih je „uspelo:<: zbrati v dvorani, ki je bila na moč lepo pripravljena in opremljena, od približno 500 zaposlenih oziroma orga-niziranih članov le okrog 130. Ni drugače kazalo, kot dekoracije odstraniti, zavrteti film „SkiIava sreča" in preložiti občni zbor na kasnejši čas. Pri „Tesarstvu“ pa so skušali pripraviti „posebne vrste” občni zbor. Izvedli naj bi namreč volitve brez poročila odbora in brez razrešnioe staremu odboru z izgovorom, da so ljudje na terenu. Ta primer lahko presodimo kot skrajno neresen odnos do sindikalnega dela in do dela organov v podjetju sploh. V Komunalnem podjetju pa je predsednik skušal na eni strani pisanega poročila prikazati delo delavskega sveta, niti malo pa se ni dotaknil dela sindikalne podružnice in kakšno pomoč leta nudi organu delavskega samoupravljanja. Tudi na Žagi Kozarje je predsednik imel sicer dobro, vendar nekoliko jpresplošno poročilo. Tako se v niti enem delu ni dotaknil perečih problemov podjetja samega, kar pa zadeva delo podružnice kot take, pa bi, če že ne drugega, morali vsaj temeljiteje razpravljati o blagajniškem poslovanju in o odnosu članov do plačevanja članarine, ki je bil v preteklem letu vse graje vreden. Teb nekoliko dobrih in slabih pojavov, ki jih beležimo ob komaj na pol prehojene poti nismo, zapisali zlonamerno pač pa z namenom, tla povsod tam, kjer se šele pripravljajo na občne zbore, upoštevajo in osvajajo vse tiste pozitivne strani, ki smo jih navedli, odločno pa naj se izogibajo negativnih strani, ki lahko samo škodujejo nadaljnjemu delu teh ali onih organov v podjetju, oziroma ustanovi. Torej čas se vedno ni zamujen in, če bomo po-krenili vse potrebno, bo končni pa-ključni račun ob občnih zborih sindikalnih podružnic in ob volitvah v organe delavskega samoupravljanja vsekakor pozitiven. Jože Mesarič dopisnih šolah in tečajih. Res je, da je to precej otežkočeno, ker so mnogi borci sedaj že ostareli in zaradi bolezni oslabeli, pa ne morejo tako intenzivno skrbeti za svoje izpopolnjevanje. Na drugi strani pa naj krajevne orga-nizacije pomagajo borcem s tem, da jih usmerjajo na ustanovne, ki jim Itodo uredile vse potrebno za zagotovitev vseh njihovih pravde. Prav zaradi tega je sedaj pri ObLO ustanovljena Komisija za reševanje problemov borcev in udeležencev NOV, razen tega pa bodo le-ti lahko uživali brezplačno vso prav no pomoč pri novem Zavodu za pravno pomoč v okviru občine, česar naj bi se prizadeti posluževali kar v največji meri. Pomembna je ugotovitev , da so bili vsi aktivni udeleženci NOV vse od leta 1945 pa tja do leta 1953 zelo zavzeti za različnimi prepotrebnimi akcijami — kjer so pač bile najtežje naloge in le-teh mi bilo moč prepustiti nekdanjim sodelavcem in hlapcem okupatorja — pa prav zaradi tega niso mogli misliti na svoje strokovno izpo[K>hi je vanje, medtem ko so ostali študirali in prišli do boljših službenih mest. Tako so sedaj mnogi borci dokaj zapostavljeni, čeprav ne po lastni krivdi. To vprašanje bodo morale reševati krajevne organizacije s pomočjo občinskega Združenja in ob sodelovanju gospodarskih organizacij, saj to sodi prav gotovo v okvir osnovnih človečanskih pravic. Zanimiv je- tudi problem, ko nekatere osnovne organizacije ZB zelo pavšalno rešujejo priznanja za dvojna leta celo takšnim, id nimajo za to nobene moralne pravice ali zasluge. Zato so delegati predlagali, da je treba te probleme reševati jasno in odločno že na samem terenu in ljudem, ki jun dvojna leta ne pripadajo, to odločno povedati, ne pa da mora to kasneje reševati in urejati občinska organizacija. Razprava je torej pokazala, da bo morala organizacija ZB reševati mnogo nujnih problemov glede borcev samih. Le-to pa seveda ne Im> smelo vplivati na to, da bi se ne poglobila tudi v splošne probleme občine na terenu in s svojim političnim vplivom pripomogla k pravilnemu razumevanju občanov pri obči gospodarski bi drugi dejavnosti krajevnih in stanovanjskih skupnosti. V celoti je skupščina, ki je obravnavala še nujnost zbiranja zgodovinskih podatkov, urejevanje grobišč bi spomenikov ter vrsto drugih zadev-, izzvenela zelo pozitivno, kar kaže, da se člani organizacije ZB zavedajo njene velike pobtične vloge v okviru občine nasploh bi da bodo v- tej smeri tudi naprej sodelovali. Ob koncu so izvolili 29-članski upravni bi 3-čIanski nadzorni o d Ivo r ter deset delegatov za okrajno konferenco Združenja borcev NOV Ljubljana. .,ELEkTROPRE\OS-\ LJUBLJANA, Hajdrihova ulica 2 z obrati — ekonomskimi enotami: KLEČE, LAŠKO, PEKRE, DIVAČA, SLUŽBA ZVEZ, ELEKTROKOVINSKA DELAVNICA LAŠKO. UPRAVA ^ % z dejavnostjo: prenos bi transformacija električne energije ter vzdrževanje bi gradnja visokonapetostnih prenosnih bi transformatorskih naprav, izdelovanje železnih konstrukcij za daljnovode bi transformatorske postaje. S seje Občinskega komiteja ZKS Vič-Rudnik NOVI POGOJI - NOVE NALOGE Na zadnji seji občinskega komiteja, ki je bila v mesec« marca, so razpravljali o nalogah komunistov v boju za socialistične dražbeno-ekonomske odnose v naših delovnih kolektivih v okvira dela sindikalnih organizacij. Za uvod v razpravo, ki je bila zelo bogata, je jKxlal nekaj misli sekretar občinskega komiteja tovariš ing. Slavko Jakofčič. Za tem je tovariš Miha Kunaver spregovoril o stanju v naših sindikalnih organizacijah in o nalogah sindikatov, ki še ponekod niso našli svoje prave vsebine dela. Opozoril je na bližnje volitve v te, za naš nadaljnji gospodarski razvoj tako važne družbene organizacije in delno osvetlil in nakazal neposredne naloge članov Zveze komunistov v sindikatih. Po živahni razpravi je občinski komite ZKS sprejel naslednja -priporočila in sklepe: V spremenjenih pogojih našega novega družbenega sistema, ko imajo proizvajalna sredstva neposredno v rokah proizvajalci sami, sta sc spremenila tudi vloga in delo sindikalnih organizacij. Z uvedbo delavskega samoupravljanja v gospodarstvu in družbenega upravljanja na drugih področjih družbene dejavnosti, so se spremenili delovni in celotni družbeni odnosi. Sindikalne organizacije, zlasti pa člani Zveze komunistov v sindikatu, morajo v sistemu družbenega upravljanja najti svoje pravo mesto in vlogo. Skrbeti morajo za vzgojo delavskega razreda, za pravilno usmerjanje dela in vloge delavskih svetov, skrbeti za idejno-politično in strokovno izobraževanje delavcev. Prav glede teh vprašanj — družbeno-ekonom-ske vzgoje — so sindikati vse premalo napravili. Pri razvijanju in utrjevanju delavskega samoupravljanja v gospodarstvu — posebno pri izpopolnjevanju oblik decentralizacije organov upravljanja in formiranju ekonomskih enot — morajo biti sindikati najaktivnejši in morajo temu posvečati največjo pozornost ter razmišljati, kako vskladiti odnose med eentral-nim delavskim svetom in med vsemi ostalimi organi znotraj |>odjetja. Tu gre predvsem za odpravo problemov, ki nastajajo zaradi nejasnosti v razdelitvi področij dela ter pravic in dolžnosti posameznih organov upravljanja v podjetju. To zahteva prav od komunistov vztrajen l>oj za dosledno spoštovanje osnovnih načel našega družbeno-političnega in ekonomskega razvoja in prilagajanje le-tem pogojem v gospodarskih organizacijah. Dolžnost sindikalne organizacije je, da skrbi za pravilne in čim boljše odnose med proizvajalci in znotraj podjetja. Sindikat mora vse bolj usmerjati svoje sile v to, da bodo ljudje razmišljali o gospodarjenju podjetja, o razvoju podjetja; vpliva naj med delavci, da se bo povečala storilnost dela, kar je v interesu tako delavca kot skupnosti, kajti od [>o-večanja produktivnosti dela je odvisno tudi izboljšanje življenjske ravni delavcev. Naloga sindikata je, da se v podjetju uvede sistem nagrajevanja po delu in si prizadeva, da sistem delitve dohodka stimulativno vpliva na delavce ter s tem odpravlja ostanke mezdnih odnosov. Sindikalne organizacije, zlasti pa komunisti. morajo delovati v tej smeri, da bo kolektiv seznanjen s problemi ter z vsemi spre- membaini v |>odjctju. Zavzemati se morajo z* čim večjo popularizacijo obstoječih pravilnikov v podjetjih, za jasnost in tolmačenje. Ugotovljeno je, da dosedaj nismo dovolj skrbeli za kadre, ki naj bi prišli v organe upravljanja, niti imeli evidence nad njihovim aktivnim uveljavljanjem. Nujno je sedaj, ko stojimo pred občnimi zbori sindikalnih organizacij, pred volitvami v organe samoupravljanja (delavske svete, upravne odl>ore), da zagotovijo pravilen kadrovski izbor. (Širši krog ljudi — razbremenjevanje preobremenjenih s funkcijami. voditi smotrno kadrovsko politiko.) Osnovne organizacije ZK morajo zagotoviti. da bodo \ nova vodstva izvoljeni ljudje» ki so aktivni in imajo vse j>ogojc. db bodo naloge, ki se |>osta\ljajo pred tc organe, uspešno izvrševali ter uživajo ugled v kolek- j tivù. Nam ne sme biti vseeno, kdo l>o prišel \ ta vodstva, kajti od pravilnega in dobro izbranega vodstva je v veliki meri odvisno kvalitetno delo. V vodstva moramo predlagati res aktivne družbeno-politične delavce in prav sedaj imajo komunisti veliko možnosti, da uv-eljavijo svoj družbeno-politični vpliv v kolektivu in da se bore za najnaprednejša stališča tako, kot je poudaril že III. plenum CK ZKJ. Osnovne organizacije ZK morajo bolj pa" ziti na to, kako delujejo obstoječi organi v podjetju in kako sindikalne organizacije, zlasti pa, kako se uveljavljajo komunisti. To vprašanje je treba postaviti na dnevni red sestanka ter izdelati zaključke, kako zagotoviti boljše delo, odpravo starih oblik ter čim hitrejše uveljaviti socialistična načela, ki prihajajo v sedanjem času, ko delovni kolektivi dobivajo razmeroma široke pristojnosti, do vedno večjega pomena. Občinski sindikalni svet bo moral sistem svojega dela spremeniti tako, da bo imel vec neposrednih in osebnih stikov s sindikalnimi vodstvi po podružnicah, prek njih pa tudi z organi samoupravljanja. Potrebno bo popolnoma izkoreniniti staro miselnost in preiti iz prejšnjega, izrazito socialnega gledanja, na stališča obravnavanj go-s[»odarsko-i»olitičnib problemov podjetja. V vodstva sindikalnih podružnic in organe upravljanja naj kandidirajo res kvalitetni h) aktivni ter gospodarsko in politično razgledan* ljudje. Prav tako je potrebno voditi pravilno politiko kadrovanja za bodoči občinski sinJ*' kalni svet. SPET ŽIVLJENJE MLADINE NA KRIMU * Po daljšem premoru iu na pobudo mla'bb članov ZK terena Krim I in Krim II ob D° lenjski cesti se je 13. marca zbrala mladin* lia ustanovili konferenci osnovne organizacij® LMS terena Krim. Ze prej je bil ustanovljen iniciativni oJ l>or, ki je tri mesece delal in pripravljal gr* divo za ta sestanek. Zbralo se je 70 mladine®^ in mladink, ki niso še povezani v organizacij’ ali pa tam, kjer so, ne najdejo pravih olJ dejavnosti, da bi jih pritegnili k delu. In' ciadvni odboj je pripravil tudi program bod® čega dela. Š|K>rtna dejavnost je najbolj zasl® pana, saj bodo razvijali vse tiste panoge, b® terc mladino zanimajo. Prav tako so spreJ nalogo, da bodo pripravili predavanja za -s® za življenje. Sri idejno-vzgojnem delu 'i®^ imeli prav tako razna predavanja, predvs*1^ pa se bodo posvetili izobraževanju. Organi^'®0 IhiiIo tudi krožke, ki bodo mladini potnag® pri šolskem pouku, in ostale. Pri stanovanj3 skupnosti so prevzeli čiščenje spomenikov tem terenu, kar |>omeni že občasno delo^®^ akcijo, s katero si bodo prislužili vsaj n« ^ denarja za vse potrelie organizacije. Stanov ska skupnost in SZDL na terenu sta k*1?* televizor, katerega pa ne 1m> gledala mladina, skrbeli pa bodo zanj mladinci- V vodstvo aktiva LMS sta bila izvolj«®* zn predsednika Slavko Juvane ml. in z.u 3< lurju Tone Lavriha. Sklepi zadnje seje občinskega ljudskega odbora finance, ker «e ljudski odbor z odložit vi j« sveta ni strinjal. Na 14. loèeni seji občinskega zbora in •eji zlmra proizvajalcev ter na 12. skupni seji ®beh zltonov občinskega ljudskega odbora Ljub-Ijana-Vič-Budnik, ki je bila v sredo, dne 28. tebniarja 1%2, v sejni dvorani ObLO. so bili sprejeli naslednji skle]n: POROeil.o O LETNI REALIZACIJI DRLZ-BENEGA PLANA ZA LETO 1961 Poročilo o letni realizaciji družbenega plana za leio 1961, ki ga je podal podprcd-Wdnik občinskega ljudskega odbora tovariš tane Vrhovec, je bilo ]m> obeh zlsirih soglasno sjirejeto. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, naj se ' bnenu ljudskega odbora določi delegacija za ^Batni svet Ljubljane zaradi razgovora o *®*njšanju udeležbe sredstev, ki jih dora bLO Ljnbljana-Vič-Rudnik posredovati le-u kot mestna občina. Delegacija naj za-V**n,c stališča;, da se udeležba zmanjša glede ** to’ ber je naša občina pretežno kmečkega *nacaja. /a udeležbo pri Mestnem svetu naj upošteva le mestni del in ne ]>o določbah zakona o javnih ^“^beneih, 10o/o, medtem ko jc predlagal et za družbeni plan in finance 7o/0; ^ 2. Drugi člen odloka se spremeni tako, ae minimalna stopnja osebnega dohodka **»veev in aislnlbcncev, ki jo prizadene odlok, na 19.000 dinarjev, medtem ko jc bila P°.predloga sveta za družbeni plan in finance ^ahvi 15.000 dinarjev. 'Ravnava o predlogu pogodbe o '^JAVI OBČINSKEGA PROMETNGA AVKa Na gostinski promet ***OH0LNIH PIJAČ Iredlog odloka je bil no obeh /borih so-^ *l»ejet. Ravnava» predlogu pogodbe o SUhlOVlTVI medobčinskega sklada Medlog jmgodbe je bil soglasno sprejet. 'TAJNIKA OBČINSKEGA J/SKLG/v. ODBORA O DELU UPRAVE GETU 1%! ^^UtočiU tajnika je bilo po olieh zborih «prejeto. ^ naslednji preniožcnjsko- V** sklepi; * ) «klep « dodelitvi gos[iodarskih poslopij _ vIjanje KZ Velike I^ašče v njena sredstva; •tm,-l*®ep«od»zenui jmsesti nacionaliziranih P«*' pri Dolgem mostu v korist Uprave ""»b LRS; gl-l *P ° dodelitvi nacionaliziranega zem-ttnemu mizarskemu podjetju Pohištvo; č) sklep o ugotovitvi, da prenos uporabljanja bivšega postajnega poslopja pionirske železnice od Zoološkega vrta na Zavod za avtomatizacijo ni v splošno korist; d) sklep o dodelitvi kulturnega doma v Tomišlju krajevnemu odboru SZDL; e) sklep o dodelitvi nezazidanega nacionaliziranega zemljišča par. št. 97/1 k. o. Gradiško predmestje Elektrarni Šoštanj za gradnjo dveh stanovanjskih dvojčkov; f) sklep o odvzemu nacionaliziranih zemljišč iz posesti bivših lastnikov za ureditev športnega parka Rudnik; g) sklep o dodelitvi poslovnih prostorov v Rožni dolini, c. III/15, stanovanjski skupnosti Rožna dolina; h) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Hacinu Slavku in Mariji za gradnjo enodružinske. hiše; i) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Okršlarju Janezu, Krevel Danijeli ter Sošič Emiliji za gradnjo družinskega dvojčka; j) sklep o dodelitvi zemljišč SLP delov pare. št. 90, C3/2 in 63/1 k. o. Gradiško predmestje Malis Mari iz Zitnikove ulice in Zivko-viču Janku iz Škrabčeve ulice; k) sklep o prevzemu zemljiških parcel Sitarja Jerneja v upravo občine; l) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Prosenu Janku za gradnjo družinske hiše ; m) sklep o dodelitvi gradbenega zemljišča ob Veliki Čolnarski ulici Oblaku Draganu za gradnjo hiše; u) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Hlebanji Emilu za gradnjo družinske hiše; o) sklep o dodelitvi nacionaliziranega nezazidanega zemljišča v k. o. Karlovško predmestje Jevc Poloni in Kcmc Mariji iz Ljubljane, Dolenjska cesta 142; p) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Schvvarzmann Ivanki za gradnjo enodružinske hiše; r) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča ing. Mačusu Rudiju za gradnjo stanovanjske hiše; s) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Lesjaku Borutu za gradnjo družinske hiše ; š) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Kobi Mariji in ing. Kobiju VLadimiru za gradnjo cnostanovanjske hiše; t) sklep o odpustitvi izplačila ostanka dolga za hišo SI.P Kobilici Mirku; u) sklep o nakupu dela parcele k. o. Zc-limlje, last Mikoliča Leona in Kerna Jakoba; v) sklep o dodelitvi zemljišča SLP na Cesti dveh cesarjev 241 Željku Slavku; LESNA INDUSTRIJA Polhov Gradec proizvaja: sobno pohiSlvo, ladijski pod, industrijsko emt>alažo ter vse vrste in dimenzije rezanega lesa Izdelke prodaja po konkurenčnih cenah. Kvaliteta zajamčena. Za pohištvo dajemo 1-letno garancijo. Priporočamo se cenjenim odjemalcem! z) sklep e zavrnitvi zahtevka o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Jelačin Joži za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše; ž) sklep o dodelitvi nacionaliziranega zemljišča Koritnik Magdi in Jeras Elizabeti za gradnjo enodružinskega dvojčka; aa) sklep o dodcUtvi nacionaliziranega zemljišča Bogataju Jožetu za gradnjo družinske hiše. Predlogi premoženjsko-pravnih zadev so bili soglasno sprejeti, razen predloga pod tč. č) in t). Slednja predloga je treba ponovno dati v razpravo svetu za družbeni plan in Elektrogospodarska skupnost Slovenije, ki ima patronat nad I. osnovno šolo Vič, je napravila poskus, kako boljša osvetljenost učilnice vpliva na pazljivost in počutje učenca. V dveh učilnicah, kjer so izvedli poskus, so bile prej 400-watne žarnice s starinskimi senčniki, ki so nudili desetkratno razsvetljavo in preslabo osvetljenost 60 luksov. Ti dve učilnici je podjetje opreindlo s štirimi modernimi svetlobnimi telesi, ki dajejo pretežno indirektno razsvetljavo. Ta razsvetljava ne ustvarja na klopeh in tabli zaradi refleksije neprijetnih svetlobnih lis, niti nevšečnih senc, kar je bilo opazno pri indirektni razsvetljavi s klasičnimi senčniki. DOBU V OSVETLITEV — VEČJE ZADOVOLJSTVO Ena učilnica je opremljena » štirimi svetilkami in 500 W žarnicami, druga pa z enakimi štirimi svetilkami in 300 W žarnicami. Z meritvami in opazovanjem razpoloženja in pazljivosti učencev je bilo ugotovljeno, da je zadostovala osvetljenost s 300 \Y žarnicami v drugi učilnici, saj je dosegla osvetljenost 2,5 kratno vrednost prejšnje razsvetljave. Svetila prve učilnice s štirimi žarnicami |k> 500 W predstavljajo v učilnici že kar dodatni vir toplote, česar pa zlasti v zimskem času ne štejemo v zlo. Tudi zgornji in sjiodnji hodnik, ki sta bila prej mračna, sta dobila z močnejšo osvetljenostjo in lepimi svetilkami topimo in privlačnost. Uspeh nove razsvetljave se opaža na zadovoljnih obrazih učiteljev in učencev, kakor tudi pri prijetnejšem delu in lažjem dojemanju učencev. V pripravi jc študija o ogrevanju hodnikov z električno energijo. Ti so v zimskem času zelo mrzli in zaradi temperaturne razlike med učilnicami prikladni za prehlad. NA SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV PA SO BILI SPREJETI TILE SKLEPI: V svet za kulturo in prosveto sta bila imenovana Zajc Janez in Perovšck Darko. Krume Ernest je bil razrešen dolžnosti načelnika oddelka za finance, na njegovo mesto pa imenovan Upelj Ludvik. Imenovana je bila komisija za prodajo hiS SLP, ki jo bo vodil kot predsednik žagar Janez, člani pa so Perhavec Franc, Vovk Jože* Brglez ing. Jože, Merčun Franc in Rus Aloja. GRE ZA TEHNIČNI POUK Pereče vprašanje na I. osnovni šoli je tehnični pouk. Izdelan je elaborat o sodobni opremi šolske delavnice, Iti naj bi bila v prostora tlorisne površine 9,50 m X 6,20 m. Zal omenjenega prostora še ni možno adaptirati, ker prejšnjemu ravnatelju, ki tu stanuje, Se ni dodeljeno drugo stanovanje. Res je škoda, da to nerešeno vprašanje onemogoča izvajanje tehničnega pouka, ki je danes mladini nujno potreben in vlada zanj veliko zanimanje. Zaradi boljše povezave podjetja a šolo in da bi učenci o patronažnem podjetju kar največ vedeli, je ELES poskrbel za velike slike naših največjih elektrarn, ki krose njihove učilnice. Da se učenci seznanijo z varnim ravnanjem z elektriko, pa je sleherni učenec dobil koledarček, ki naj mu o tem posreduje osnovne pojme. POUČNA EKSKURZIJA Dne 9. marca je ELES organiziral za prosvetne delavce te in za zastopnike aosednje šole ekskurzijo v Elektrogospodarsko šolo Cerkno in Soške elektrarne. Ob tej priložnosti so se prosvetni delavci posebej zanimali za učila in metode sole v Cerknem. Z direktorjem tov. Falatovim ter z nekaterimi učitelji na tej Soli so se 'dogovorili, da bi Elektrogospodarska šola v kooperaciji z Litostrojem izdelala miniaturne turbinske agregate, ki bi služili šolski mladini kot učni pripomoček. Tudi rekviziti bodo v okviru programa, ki ga pripravlja Glavni odbor ljudske tehnike Slovenije v sodelovanju z Elesom, zelo popestrili program osemletk. Ob slovesu je vodstvo Elektrogospodarske šole poklonilo viški osemletki učila za fizika in sklenilo, da bo navezalo s šolo stike tudi glede izvajanja programa tehničnega pouka. Kolektiv L in zastopniki II. osnovne šole pa so izrazili željo po sodelovanju tudi gleda na poklicno usmerjanje mladine. „NAS A K O M U N A “ Stran 6 Z A N I M I LAVRICA ŽIVAHNA DEJAVNOST KO SZDL Z novim kulturnim domom ee je na Lavrici zelo poživel« dejavnost SZDL tega baja. Ne mine teden, da ee tam ne zbira mladina in tudi starejši člani ob gledaliških predstavah, kinematografskih predstavah in pa idrugih kulturnih prireditvah, seveda pa tudi plesa ne manjka. Tudi predavanja o II. plenumu GO SZDL •o izvedli, sledila pa bodo še predavanja iz lonetijstva in tudi poljudno-znanstvena predavanja so dobro obiskana. V kratkem bodo {ustanovili tudi potujočo knjižnico. Skrb KO SZDL za svojo podružnico na Orlah je sedaj kar stalna, saj jim je KO pomagal pri nakupu televizorja. Na zadnji seji KO SZDL so sprejeli tudi pravilnik o upravljanju in vzdrevanju kulturnega doma. ORLE TELEVIZIJSKI APARAT NA ORLAH Kar verjeti niso mogli Orlani, ko je avetlozeleni „fičo“ pripeljal prav na pustni torek na Orle lep televizor RR z ekranom 53. Ni minilo dobre pol ure, ko smo na zaslonih že videli otroško oddajo iz Italije in slišali glasbo. Tudi v ta kraj, ki je sicer zelo blizu Ljubljane, si je končno utrl pot prvi televizor, ob katerem se sedaj zbira mlado in staro ter uživa ob zvokih in pestrih oddajali naše televizije. Dobra volja in pripravljenost vaščanov je vendarle rodila lep uspeh. Sami Orlani so zbrali nad sto deset tisoč dinarjev, ob pomoči občinskega odbora SZDL in krajevne organizacije pa je bil led dokončno vendarle prebit. Prav gotovo pa to ne bo ostala prva in zadnja akcija Orlanov za kulturni in gospodarski procvit te vasi. Kar pogumno naprej novim nalogam naproti, pa bomo kmalu sedli v kulturne prostore in se pogovorili o perspektivi tega lepega dela naše občine in sprejeli nove naloge, ki jih bomo s skupnimi napori in pripravljenostjo vaščanov prav tako uspešno rešili. VRZDENEC GRADNJA GARAŽE IN MOSTU PRVA SKRB PODRUŽNICE SZDL VRZDENEC Med zelo aktivne podružnice v naši občini nodi prav gotovo [mdružnični odbor SZDL v Vrzdencu. Na pobudo odbora [Kslružnice SZDL so se zbrali prav vsi člani odbora vaških organizacij in se dogovorili, da borio zgradili v Vrzdencu garažo in tudi usposobili most ter tako omogočili vaščanom dobro zvezo s Horjulom in Ljubljano. Vaščani so se zavezali, da bodo prispevali nad 90.000 dinarjev, 125 delovnih dni in 10 m8 lesa. Zaprosili so ljudski odbor, da jim izda sečno dovoljenje za podarjeni les. Pričakujejo tudi pomoč ljudskega odbora v obliki lesa, ki ga poseduje blizu vasi. Prodali bodo celo radio-aparat in avto, ki je svoj čas služil za učenje šoferjev, sedaj pa stoji in ne služi več nikomur. Gradbeni Qdbor, ki so ga izvolili, bo takoj zastavil delo in upati je, da bodo do jeseni že zgradili garažo in most ter tako navezali neposredne etike z Ljubljano, kamor se, vozi precej delavcev na delo. ROB KMETIJSTVO, KOMUNALA, PROSVETA IN TURIZEM NA REŠETU KO SZDL Rob je na svoji zadnji seji razpravljal o problemih kmetijstva, komunale, prosvete in razvoja turizma na |>odročju Roba. V obširni razpravi, v kateri je sodeloval tudi direktor KZ Lašče, so govorili o neposrednih V 0 S T I IZ Leto II. — Štev. 4 NAŠIH KRAJEV nalogah v zvezi z razvojem kmetijstva; zato bo sekcija za kmetijstvo pri KO SZDL organizirala Več sestankov s kmetijskimi proizvajalci in navezala tesne stikje s krajevno zadrugo. Sekcija za komunalna vprašanja bo v sodelovanju s krajevnim odborom letos predvsem zastavila delo okoli gradnje ceste Zapo- stezah krimskih partizanov”. Vodil jih bo star partizanski borec tovariš Jože Modic. — V Tomišlju je zelo delaven šolski odbor, ki skrbi za popravila šole, ureditev šolskega dvorišča iu za gradnjo igrišča, katerega nameravajo v tem letu urediti. — Vaščani se navdušujejo nad branjeni knjig. Zal teh v Tomišlju manjka, saj šteje ljudska knjižnica le okrog 30 knjig. ŽELIMLJE • Sporočili so nam, da bo ZB želimlje organizirala na svojem območju fotografiranje partizanskih jiostojiuik in skrivališč, a nc okupatorjevih bunkerjev, kot je to bilo v zadnji številki Naše komune pomotoma objavljeno. • Odkup zobotrebcev v poslovalnici v Zelimljem jc zelo zadovoljiv. Kljub temu, da je sedaj še ena odkupna jiostaja na Golem, je bilo v Zelimljem v času od novembra do konca marca odkupljenih okoli 640 butaric prvovrstnih zobotrebcev jmi 4,32 dinarjev v vrednosti okoli 2,5 milijona dinarjev. To so v „mrtvem“ zimskem času za dolino prav lepi dohodki. • Ceste in še vedno ceste. Popravilo je še vedno začasno, kljub temu, da je denarja dovolj. Ozrimo sc samo na del od avtobusne garaže do Križišča in na nevarni del od Pijave gorice do pod Klanca. Vožnja z avtobusom po ozki in strmi cesti je ob poledici ..igra s smrtjo11. Misliti je nujno na rekonstrukcijo in skrbnejše vzdrževanje. Na relaciji kakih 300 metrov ne bi bilo problema glede sredstev. Vsak nekaj, pa bo šlo. Promet na avtobusu je zadovoljiv. HORJUL HORJULSKE ŽENE SO PRAZNOVALE Na „Dan žena'1 je bilo v Horjulu zelo živahno. Ze v dopoldanskih urah so ženske v obeh tovarnah praznovale svoj praznik. V tovarni „Iskra“ — Obrat Elektronika so že ob 11. uri prekinile z delom. Zbrale so se v dvorani, kjer jim je sindikat priredil proslavo. Učenci Osnovne šole Horjul so jih počastili s pestrim programom. Sekretar obrata tov. Golobič je v svojem govoru poudaril pomen današnje žene v družbi, pri delu in doma. Nadvse pa so bile presenečene, ko so jim pri pogostitvi stregli tovariši — sodelavci. Tudi v tovarni „Rašica“ Horjul so bile žene za praznik pogoščene. Ob 18. uri je bila v Osnovni šoli Horjul osrednja proslava Dneva žena. Prireditev s pogostitvijo je organiziral Krajevni odbor RK Horjul. Program so izvajali učenci Osnovne šole Horjul. Na prireditev, katere se je udeležilo okrog 160 žena iz bližnje in daljne okolice, so bili povabljeni in se vabilu tudi odzvali člani zdravstvene službe Ljubljana-Vič-Rudnik asistent dr. Humarjeva, upravnik ZD Vič dr. Milan Hodalič, dr. Mara Fakin, glavna sestra Šimenčeva, glavna sestra Okrajnega odbora tajništva za zdravstvo Roza Zakotnik in tajnica RK obč. LO Ljubljana-Vič Pavla Hladnik v Nastopili so na proslavi v Horjulu spremstvu zdravstvenega osebja ambulante Horjul dr. Božene Janežič, patronažne sestre Tončke Cerk in sestre Vide Bajc. Po zelo uspelem programu pa jc imela asistent dr. Humarjeva prisrčen govor o zdravstveni problematiki vaških otrok in žena. Odbornice in ostale članice RK Horjul so žene bogato pogostile. V zelo prisrčnem vzdušju, ki jc vladalo med programom, posebno pa med pogostitvijo, so se žene med seboj marsikaj pogovorile « zdravju svojih otrok, o šolanju in uspehih svojih najmlajših. Prav bi bilo, da bi se žene zbrale večkrat | na tak način, ne pa samo na svoj praznik! ROVT Ko sc peljete od Polhovega Gradca skozi' prijazno dolinico Zalog, se tam odcepi gozd«# cesta, ki |>clje v ,,Potrcbuježev graben1*. Cesta je bila zgrajena s prostovoljnim delom prebivalcev in s pomočjo gozdne skupnosti, vodi pa do jiodročja zaselka Rovt. V tem kraju so-življenjski pogoji zelo težki, ker je teren kraški in hribovit. Kmetijstvo tukaj slabo uspeva; zaradi hribovitega kraja so domačij® močno oddaljene druga od druge. Lc deloma se prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom, J®" loma so vaščani priložnostni gozcbii in industrijski delavci. Ker leži kraj na robu občin® Ljubljana-Vič-Rudnik, jc tukajšnje prebivalstvo v še bolj težavnem |M>ložaju. Rovt do sedaj še ni bil clcktrificiran-Prcbivalci so si pa tega že dolgo časa žel®!*1 in se končno tudi odločili za to težavno nalogo. Pridružili so sc jim nekateri posestniki Črnega vrba, Planinc in Butajnove. Skupaj naj bi elektrificirali 12 hiš z 212 prebivalci. K®r je to področje nekak otok — vse okolisk® vasi so namreč že elektrificirane — smo so čutili v še bolj izjemnem položaju. Iz svojih' sredstev smo doprinesli za elektrifikacijo l*’’ tisoč prostovoljnih delovnih ur in 9 milijonov dinarjev, gradbeni načrt nam je pa izdelal' „Elektro Vrhnika11. To podjetje predvideva) da bo za elektrifikacijo tega območja (Rovt, Planinc itd.) potrebno 2 km daljnovoda, zidanje transpostajc ter 19 km nizkonapetostnega omrežja. Pri začetku del je imelo prebivalstvo nesrečo. Ponesrečil se je do smrth predsednik clektrifikacijskcga odbora, izvolih smo novega. Po smrti tovariša Malovrha j® delo [«»časi napredovalo. Trenutno stanje je takole: zgrajena sta trafopostaja ter daljnovod. Vse to s prostovoljnim delom in prispevki prebivalcev. Sedaj» pa jc sredstev po[>olnoma zmanjkalo. Da hh dokončali že začeta dela, bi nujno rabili naj' manj 7 milijonov dinarjev, kar bi šlo za nabavo žice in plačila strokovnih del. Prebival' stvo jc močno zaskrbljeno in nc vidi nob® nega izhoda iz težkega položaja. Zato upr® vičeno pričakuje pomoči od skupnosti. Letošnja pionir s fca in mladinska letovišča Vse občane in bralce lista obveščamo, da bodo tudi letos otroci naše občine letovali v času počitnic v mladinskih letoviščih v Rovinju in v Logu |M>d Mangartom bi to v petih izmenah : Prva izmena od 1. do 21. junija (predšolski otroci). Druga izmena od 21. junija do 10. julija (šolski otroci). Tretja izmena od 10. do 28. julija šolski otroci). Četrta izmena od 28. julija do 15. avgusta šolski otroci). Peta izmena od 15. avgusta do 3. sept. šolski otroci). Polna cena za letovanje bo 10.000 dularjev. Starsi bodo plačevali oskrbnino po lestvici dohodka na enega družinskega člana. Obveščamo vas, da bo letos izbor otrok opravilo Društvo prijateljev mladine ob sodelovanju socia Ino-zd ra vstvenili komisij in šolskega odbora. Kjer v kraju ni DPM, pa bodo to opravile sociaino-zdravstvene komisij® P krajevnem uradu. K prijavam je treba nujno priložiti p0*1 dilo o vseh prejemkih staršev. Društvo p1‘j11 teljev mladine, oziroma soi-ialno-z,! ra vstv®111*' komisija sklcnte s starši dogovor o višini |,r spevkn in istega tudi pobere. Zdravniški pregled Isosta opravila ^<^rllV^ stični dom na Viču bi Rudniku, ozirom® oddaljenih krajih ambulante v sklopu vsak® letnih obveznih pregledov šolskih in predš® škili otrok. .- Prijave dobijo šole in DPM pri obeh»* zvezi prijateljev mladine. Izbor otrok ,n<,r bili končan do 15. aprilu. Kasnejših prijuV ’ bomo ujMištevali. Isto velja tudi za predšo otroke. Urejuje uredniški odluir. Odgovorni uretbiik Žorž Vlado. Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških ^ v Ljubljani. OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO JE ZBOROVALA V' Stednja in smotrno gospodarjenje Občinska zveza za telesno vzgojo Vic-Rudnik je letos med prvimi v Ljubljani polagala obračun svojega dela, ki je pokazalo pre-°*j plodnosti in sadov, čeprav telesna vzgoja "•udi v naši občini ne zavzema tistega mesta, k* ji po novih načelih v našem družbenem dogajanju tudi sodi. Predsednik zveze tovariš Višnar je [>odal Poročilo, iz katerega smo razbrali, da je Ob-2TK stremela za čim širšim uveljavljanjem telesne vzgoje na širokem področju občine in ni omejevala samo na kopičenje sredstev v določenih središčih. Kljub vsemu pa ji ni '•spelo doseči, da bi imela vsaka šola vsaj igrišče, če ne že telovadnice, še manj uspeha Pa je bilo doseženega glede učnega programa v zvezli s telesno vzgojo, kjer posamezna šol-*ka vodstva obvezne ure telesne vzgoje celo ■••Oicjujejo ali črtajo. Glede na vse podatke, *• kažejo da telesno-vzgojna dejavnost vsekakor koristi zdravju mladine nasploh, zlasti Pa solskc mladine, lahko ocenimo tako postopanje kot nerazumljivo in škodljivo. V ostalem je videti da sc udejstvuje v telesni vzgoji komaj nekaj nad 4200 prebival-**v v 10 partizanskih in 15 športnih društvih, at je majhen odstotek glede na to, da šteje ■j^cina nad 50.000 prebivalcev. Društva so pa **]ub slabim finančnim pogojem organizirala Veliko število tekmovanj, borijo pa sc s teža-*®°'i zlasti glede vzdrževanja športnih objektov, saj so dobila v minulem obdobju le ■^»bra dva milijona dinarjev, kar je za tako roko področje občine odločno premalo. To P* sc bolj zaradi tega, ker so v okviru občine •c-Rudnik nekateri športni objekti nujno po-'tr«bni adaptacij, to pa terja seveda mnogo '*ečja finančna sredstva, kot so na razpolago, delu je športni park na Rudniku, na sta- dionu Svobode je bil dograjen domi s sanitarijami in prepotrebnimi prostori, medtem ko igrišče še terja mnogo dela in truda, prav tako pa gre tudi za ureditev kopališča na Koleziji, ki zlasti v poletni sezoni služi ne samo tekmovanju, temveč tudi splošnim koristim prebivalcev te občine. V razpravi so se dotaknili vprašanja dela v prihodnje, pri čemer je presednik Sveta za telesno vzgojo tovariš Žorž poudaril, da bo {treba s sredstvi še nadalje varčevati, ker jih, kot smo že omenili, primanjkuje, prav tako pa bo treba smotrneje gospodariti z investicijami. Zato naj ne bi stremeli za gradnjo stadionov in športnih parkov, temveč naj bi sc usmerili na ureditev manjših športnih objektov ob šolah in posameznih domovih; tam bi dobila svoje torišče dela zlasti šolska mladina, ki ji takšni objekti primanjkujejo. Posvetiti bi bilo treba pozornost tudi rekreativnemu športu, saj je na področju občine precej podjetij z delavci, ki so za tekmovalni šport že odmrli, rekreativni šport pa bi jim mnogo koristil in pomagal tudi pri povečanju njihove produktivnosti. Glede tekmovalnega športa je tovariš Zori omenil, naj bi organizirali tekmovanja že ▼ občinskem merilu in s tem v zvezi ustanovili ustrezne olrčinske komisije za posamezne športne panoge in vanje vključili sposobne ljudi, kš se na posamezne panoge razumejo. Tako b5 lahko precej pripomogli k nadaljnjemu razvoju kvalitetnega športa in k večjim uspehom, društev občine Vič-Rudnik tudi v okrajnem, republiškem ali pa celo v zveznem merilu. Med nove gradnje športnih objektov sodi tudi športni dom na Viču „Zlata puščica" za Vrbinca Okrajni strelski odbor Ljubljana je v sredo, dne 13. marca 1962, organiziral — kot vsako leto doslej na Gospodarskem razstavišču — okrajno tekmovanje strelcev za „ZLato puščico". Tega tekmovanja se je udeležilo q t > 186 strelcev iz občin Logatec, Vrhnika, Kamnik, ttevija dramskih del Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Vič-Rudnik, Cen-^ okviru svojega letnega programa je ter, Bežigrad, Šiška in Moste-Polje, le 36 pa 'Pripravila zveza Svobod in prosvetnih društev je izpolnilo dokaj zahtevno in visoko normo ''••e občine v času od 24. marca do 15. aprila 535 krogov od 600 možnih ter se uvrstilo na republiško tekmovanje. Vzrok nezadovoljivim rezultatom je bilo predvsem slabo razsvetljeno strelišče, kar je celo mnogim dobrim tekmovalcem pokvarilo rezultate in jim preprečilo uvrstitev na letošnje republiško tekmovanje v Celju. Strelci so bili razdeljeni v tri skupine, ki so tekmovale od zgodnjih popoldanskih pa do poznih večernih ur, nakar je imela polno dela še sodniška komisija. Le-ta se je ob koncu znašla pred problemom, katerega posameznika proglasiti za letošnjega okrajnega zmagovalca, zakaj |k> poka-zovanju so imeli enake rezultate kar trije strelci — Vrbinc (Vič-Rudnik), Bohinc (Bežigrad) in Cižman (Center). Vsi so namreč ,Jia- *evijo dramskih del. Na reviji nastopa sedem ••natskih skupin naših delavsko-prosvetnih 10 kultnrno-uiTictniških društev. Krajevno je r*v'ja razdeljena na dva dela: tri predstave so Lavrici, štiri pa na Dobrovi pri Ljubljani. Spored revije je takle: St«ndcUr. ..PREVARA" •zvaja DPD SvoIhkIb — Brdo v dvorani KUD Lavrica v soboto, dne 24. marca, °b 20. uri; M«rjan Marinc, komedija »POBOCIL SE BOM S SVOJO ZENO" •svaja KUD Polhov Gradec v dvorani ^kl) ..Dolomiti", Dobrova, v nedeljo, dne ***• marca, ob 16. uri; ““ri-Oliver, komedija ..ČUDOVITE PUSTOLOVŠČINE ENE NOCI" •zvaja Prosvetno društvo Horjul v dvorani streljali" |K> 553 krogov. ^LD Lavrica, v soboto, dne 31. marca, j » °b 30. uri; 0*e Kranjc, komedija „DETEKTIV MEGLA" 'zvaju KUD Lavrica v dvorani ,.Dolo-ni*ti“, Dobrova, v nedeljo, dne 1. aprila, M , ob 16- «ri; **k»renko, „ZACENJAMO ŽIVETI" •zvaja KUD „France Prešeren" Trnovo, v dvorani KUD Lavrica, v soboto, dne IjL aprila, ob 20. uri; ^••'-Mikeln, ..SAMORASTNIKI" •zvaja KUD ..Dolomiti", Dobrova, v ne-A 'Lrr 6- aprila, ob 16. uri; ■L-Puget, komedija ..SREČNI DNEVI" •zvaja KUD Barje v dvorani KUD „Dolo-"••ti", Dobrova, v nedelj«, dne 15. aprila, ob 16. uri. Pri naknadnem natančnem pregledu tarč ga je sodniški zbor ugotovil, da je postal letošnji zmagovalec Jože Vrbinc (Vič-Rudnik), ki je dosegel 554 krogov, pred Bohincem (lanskim republiškim zmagovalcem) s 553 krogi in Cižmanom (Center) s 550 krogi. Na republiško tekmovanje so se, poleg omonjenih treh strelcev in še ostalih iz drugih občin, uvrstili iz občine V ič-Rudnik še Mikolič, Planinc, Bogdan Jež, Janez Rebolj, Gaber in Zadnikar, medtem kd so izpadli Peter Dimic, Tatjana Reboljeva in Zvonka Ježeva, ki niso dosegli predpisane norme. Kljub temu pa pomeni uvrstitev 7 tekmovalcev iz naše občine na republiško tekmovanje zadovoljiv uspeh, saj so sc iz ostalih občin zvrstili strelci takole: Center 8, Moste 7, Bežigrad 5. Kanmik 3 ter Šiška, Litija in Domžale pa po 2 strelca. Letošnji okrajni zmagovalec Jože Vrbinc, ki je že lani in nekaj let nazaj v strelskem športu pokazal prav lepe uspehe — bil je celo državni prvak z vojaško |mško za leto 1960 —• je s to zmago znova pokazal, da namerava ludi letos nadaljevati s kvalitetnimi dosežki, čeprav zračna puška zanj ni s|>eeialno orožje. Njegov uspeh na okrajnem prvenstvu pa je vsekakor v ponos občine Vič-Rudnik in nadaljnja spodbuda mladim strelcem njenega področja k še us|>ešnejšem delu v tem športu. Udeleženci skupščine so se strinjali s temt predlogi, novo vodstvo občinske zveze za telesno vzgojo pa j.e seveda s tem prevzelo precej odgovorno nalogo, da bo vse zamisli slej ko prej uresničilo in s tem pripomoglo k nadaljnjemu in boljšemu razvoju telesne vzgojo v okviru občine. Po razrešnici dosedanjega vodstva so izvolili nov odbor, v katerem so zastopana vsa društva občine, sprejeli so pomemben sklep; naj bi pri vsaki novi šoli gradili tudi telovadnice, za predsednika zveze pa so izvoliK tovariša Franca Kokalja, ki že nekaj let prav uspešno deluje kot predsednik „Partizana“ na Brezovici. ‘Prijetno presenečenje igralske s&upine šfcofljici na Vj®lotna revija sodi v kompleks praznova-^^obcinskega praznika, najboljše delo, prika-„1“a reviji, pa bo uprizorjeno ob samem Ag ,8ken> prazniku, hkrati s svečanim za- revijc. Dramsko delovanje na Škofljici ima svojo preteklost in tradicijo. Doslej bi težko našli leto, ki je minilo brez predstave domačih igralcev, v nekaj letih pa beležimo celo po dve uprizoritvi. Amatersko udejstvovanje je zajelo dela, ki »o po svoji izvedbi zelo zahtevna, njihova uprizoritev na naših deskah pa daje domačim izvajalcem vse priznanje. Uprizorjena so bila dela: Gogolj — ..Revizor", Cankar — ,,Kralj na Betajnovi", Finžgar — „Veriga“, Golar — ..Vdova Rošlinka", Norr Krasna — „Draga Ruth", Canalls Bary — „Roksi", Bor — ,,Raztrgauci“ in druga. Repertoar je bil zelo pester. Občinstvo je uprizorjena dela vedno dokaj kritično presojalo, ven- Revija dramskih del, prva te vrste v naši dar pa je znalo ločiti domača dela od tujih. ' j« nedvomno vredna ogleda. Pri izbiri igralcev prireditelji niso bili v zadregi, ker se iz vrst domačih mladih ljudi vedno najde dovolj ljubiteljev amaterskega igranja. Ob novih nastopajočih igralcih seveda starejši odpadajo, vendar dajejo mlajšim napotke in voljo, ali pa stoje na odru ob njihovi strani. Tako sodelovanje ustvarja prav prijetno vzdušje ter samozavest pri mlajših, hkrati pa možnost vključevanja mladih ljudi ob vsakem času. Kot nadaljevanje dramskih uprizoritev pa smo na našem odru pred kratkim videli komedijo domačega avtorja Marjana Marinca ,.Poročil se . bom s svojo ženo". Uprizoril jo je aktiv LM3 v sodelovanju s krajevno „Svo-bodo". Tematika te igre je gledalce zelo pritegnila. V dvKumem trajanju jim je skušala pri- kazati probleme generacije, ki se v sedanjem času skuša vživeti v ,,življenje v dvoje". Liki so bili v glavnem dovolj prepričljivo podani. Včasih pa smo lahko zasledili nekatere premalo povezane dialoge, ki so nekoliko motili. Nastopajoči so se skušali približati karakterni igri in za nekatere z zadovoljstvom ugotavljamo, da se jim je to posrečilo. Vzpostavljen je močan stik med igralci in gledalci, to pa daje priznanje celotni igri. Uprizoritev' moramo gledati kot hoten jev domačih igralcev razvedriti svoje občinstvo. Pojavlja se sicer mišljenje, da amaterski nastopi majhnih skupin niso uspešni, še posebno glede na finančni uspeh. Vse naše dosedanje izkušnje in opažanja |>a to trditev v jiopoUiosti zanikajo. Kvaliteta |>odajaiija domačih amaterskih igralcev je resda nižja kot v mestu, vendar si občinstvo želi domačih prireditev. To je do neke mere za skromne želje domačih igralcev tudi |>orok finančnega uspeha. Gostovanje kvalitetnejše skupine ob skromnih materialnih pogojih (oder, dvorana, razsvetljava, scena) ne bi doseglo pri igralcih takega uspeha. Ob vedno bolj dinamičnem razvoju naše stvarnosti je pričakovati, da bodo amaterske skupine v družabnem življenju vedno p®--membnejše. Zlasti se z razvojem uveljavlja klubski način dela in zabave. V pričakovanju, da bo dramatika v Škofljici zavzela še širši obseg, s tem pa pridobila boljšo kvaliteto, dajemo sedanji skupini amaterjev igralcev in režiseiju za njihovo uspešno I»odano delo vse priznanje in jim želimo še mnogo uspeha. A. Lavriha HMETI1SKI NASVETI Kostolomnica — obolenje domačih živali Živinorejci, Jd vsak dan skrbno motrijo vodenje svojih živali, lahko nekega sporuladan-akega dne opazijo, da ena, dve ali celo vse krave težko vstanejo, se nerodno in trdo prestopajo, po preteku nekaj dni pa že slabše jedo ali kažejo abnormalni apetit po umazani stelji, blatu, gnojnici, cunjah itd. Taka znamenja se kaj rada pojavljajo predvsem pri molznih kravah na zemljiščih s kislo krmo, na področjih, kjer so travniki oh deževnih letinah večkrat poplavljeni, posebno pa še pri živalih, ki živijo v slabih higienskih Mevih, v pomanjkanju sončne svetlobe in pa -svežega zraka. Dobre molzne krave, to so živali z veliko proizvodnjo, mogoče prepozno presušene, breje krave, in tudi breje svinje, so pri slabši krmi posebno nagnjene h kostolomnici: dogodi se zato, da taka žival že pred porodom ali po porodu obleži, težko rodi in si po porodu dolgo mo opomore. Jasno je, da žival v takem zdravstvenem stanju ne proizvaja mleka, ne vzredi brez posebnih dodatkov močnih krmil prav svojega mladiča in da običajno pride k mesarju brez kakršnekoli gospodarske vrednosti. Zlomi kosti pri kostolomnih živalih »liso redek pojav: kost poči pri leganju, pri nerod- Takšna je lega krave ob kostolomnici «sem prestopanju, preobračanju ali mnogokrat tedi pri porodu, kadar se ta odvija v težkih okoliščinah. Sedaj pa poglejmo, kje so vzroki za nenadni nastanek kostolomnice, mogoče celo v širšem obsegu, tako da vzbuja sum na kakšno nevarno kužno bolezen. Vzroki so v sami živali, predvsem pa v zunanjem svetu. Ogrodje živali je, kakor nam je znano, iz kosti. Kost je trdna snov, ki daje telesu stalno obliko in trajno trdnost. Kadar gradimo zidano hišo ali zidan hlev, vemo, da brez apna ne bo gradnje, apno daje zgradbi trdnost, stalnost in trajnost. Kakor je pri zgradbi osnovni gradbeni material apno, tako je tudi pri okostju živali. Žival mora v hrani in pijači stalno prejemati zadostno in potrebno količino apna, ker tega stalno tudi po različnih poteh oddaja. Največ apna oddajajo molzne krave z mlekom in breje krave za razvoj in rast plodu. To se pravi, da mora biti izdajanje in prejemanje fipno v telesu v stalnem ravnovesju in v primernem razmerju. Kadar se dogodi, da je Gradbeno podjetje TEHNOGRAD ’ Ljubljana, Zbašnikova 26 izvršuje in projektira vse vrste visokih in nizkih zgradb ter gradi stanovanja za prodajo prejem apna manjši, kot ga telo izda, se prav kmalu pojavijo v organizmu težke okvare na okostju, kjer je njegova trdnost oškodovana, ker kosti stvarno postanejo mehke, luknjičave in lomljive. V kakšnem zdravstvenem stanju je žival e tako spremenjenim okostjem, si po tej kratki razlagi prav lahko predstavljamo. Iz te razlage se tudi že nakazuje način zdravljenja na kostolomnici obolelih živali. Zdravljenje kostolomnice je precej kočljiva zadeva zato, ker tu ni samo vprašanje pomanjkanja apna kot glavne sestavne komponente kosti, ampak so še druge tvarine (minerali), ki so potrebne za normalno zgradbo kosti. Da ne bi bila stvar preveč nerazumljiva, bomo pri gradnji kosti navedli sc kot zelo nujen faktor vitamin D, ki ga že vsi dobro poznamo, saj ga zdravniki in veterinarji često predpisujejo in priporočajo pri različnih obolenjih. Apna je v prirodi mnogo. Je pa tudi precej predelov, ki ga imajo malo, ali pa nič in sicer zaradi tega, ker so stalno zamočvirjeni ali večkrat poplavljeni. Voda je torej tisti vzrok, ki izpira apno, tako da rastline, zrastle na mokrih površinah, himajo v sebi apna. Torej se zdravljenje ko-stolomnice začne z dobrim, kakovostnim senom s travnikov, kjer ima zemlja dovolj apna. Razne moke (klajna apna) s primesjo več ali manj ajma, ki jih nazivamo tudi krmilne moke, so le nekakšna pomagala pri zdravljenju kostolomnice. Isto velja tudi za razne vrste zdravil, Id jih daje strokovnjak živalim za prvo pomoč. Zapomnimo si torej, da moramo živali, ki je obležala zaradi kostolomnice, najprej poskrbeti za krmo (sladko seno, črna detelja ali lucerna), ki ima v sebi poleg drugih dobrot tudi zadostno količino apna, poleg tega pa še pomagala, ki smo jih navajali .zgoraj. Če pa hočemo stvar začeti pri koreninah, to bi se reklo I>olezeti stvarno preprečevati, moramo že govoriti o tako zvanih hidromelioracijskih delih. To so posebna dela, ki jih izvajamo na široki osnovi z velikimi materialnimi sredstvi. Na območju naše občine imamo nekaj večjih in manjših močvirnatih ]>odročij. Omenimo naj le Ljubljansko barje in Horjulsko dolino, kjer so osuševalna dela in razni agrotehnični ukrepi že precej napredovali. Vitamin D je pri gradnji kosti nujno [K>-treben. To je tista snov, ki po telesu pravilno razporeja apno bi skrbi, da sc organizem pravočasno založi z zadostno koiičbio apna. Kadar v telesu zmanjka vitamina D, se prav tako pojavijo znaki kostolonmicc, ker je v tem primeru prišlo do nepravilnega gospodarjenja z apnom. Kadar govorimo o vitaminu D, takoj mislimo na ribje olje, ki ima tega vitamina zadosti. Ribje olje se predeluje v tovarnah v najrazličnejše kapljice, ki prihajajo preko lekarn v promet pod raznimi imeni (vigantol, dohifral, kalciferol vitamm—D). Vitamin D pa se v zadostni količini tvori v živalskem telesu v koži in jiodkožju zdrave živali, kadar se žival giblje na soncu bi na svežem zraku. Zato priporočamo, da živali spomladi čimprej izpuščate vsaj za krajši čas na dvorišče ali zanje pripravljena tekališčn. Na koncu bi omenili še rahitis, ki sodi po vzrokih in okoliščinah nastanka v vrsto obolenj kot kostolomnica. To je obolenje mladih živali, posebno prašičev, telet in kužkov, ki hitro rastejo, v krmi pa ne dobivajo vseh potrebnih snovi, ki so potrebne za izgradnjo njihovega okostja. Tudi pri zdravljenju «alutisa so urejene higienske razmere v bivališčih živali zelo vazen činitelj. Cerar Matka Pestra razprava na zborih volivcev Predsednik občinskega ljudskega odbora je v zvezi z razpravo o družbenem planu in proračunu občine za leto 1%2 sklical v mesecu marcu 1%2 na celotnem območju občine zbore volivcev. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so dali zbori volivcev precej zdravih pobud in nakazali več problemov, ki jih bomo morali v bodoče upoštevati. Pripombe na družbeni plan in proračun so bile sicer minimalne, vendar objektivne. Tudi ti zbori volivcev so nam pokazali, da je treba še dosledneje izvajati načela pritegovanja čim širšega kroga ljudi k sodelovanju. Zbori volivcev so jasno pokazali, da so državljani pripravljeni na aktivno sodelovanje ter istočasno željni spoznati tudi širšo problematiko, ki bi jim omogočila pravilno ocenjevati mo/Jiosti, v okviru katerih lahko komuna nudi pomoč pri reševanju določenih terena in hkrati bolj dosledno prenašali va' loge ljudskega odbora državljanom. Cc j>a 66 ljudski odbornik ne udeležuje niti sej, »i® zbora volivcev na svojem volilnem območjUi pa j n jasno, da so ti volivci o težavah komu»® nepoučeni, iz. tega pa sledi, da je razprav» volivcev na premnogih /I mi rili pristranska j*1' neobjektivna. Na sklepe, predloge in želje, iznesene 1181 zadnjih zborih volivcev lamio jiosrcdovali ko*1' k retne odgovore posameznih upravnih organ°v ObLO, pri čemer poudarjamo, da odgovori n® laido popolni, ker nam ozorno slede delu ljudskega «alliora in njegovih organov in ni nič čudnega, da je bilo na nekaterih zborih velivccv iznesena tudi kritika, v glavnem konstruktivna, ki je za naše delo tudi koristna. Poleg glavne razprave o družbenem planu in proračunu so volivci razpravljali še « svojih lokalnih problemih. Pri vsem tem prihajamo do zaključka, da bi morali biti zbori volivcev |K>gostcjii in da bi moral biti kontakt med odliorniki ljudskega odbora in volivci trdnejši. Na ta način bi odlmmiki laže prenašali na ljudski odbor bolj konkretne predloge V splošnem pa naj v zvezi z zbori voli' cev ]K>jasnimo še nekaj. Pri dodeljevanju ^ nančnib sredstev zn posamezne krajevne skup nosti smo U|K>štcvali predvsem njihove potrek° in razjioložljiva oličinska sredstva. Jasno j«! to ta sredstva premajhna zn kritje vseh kr^ jevnih potreb. Ce pa U|>oštevaino dejstvo, krajevni odliori v preteklem letu niso B‘£°r ničesar dobili za urejevanje krajevnih-kou"* nalnili jMitrcb in da je v ..letošnjem letu I,re<| videnih v proračunu za krajevne in stanov* J ske skupnosti 10 milijonov dinarjev, tc< ^ lahko smelo trdimo, dn j«! tudi n* jKidročju zaznamovan napredek. Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1962 ÌN'a podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19—88/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1962 (Uradni list FLRJ, št. 52—752/61) in resolneijo o politiki gospodarskega razvoja v LR Slovemiji za leto 1962 (Uradni list LRS, št. 5—50/62), resolucije o politiki gospodarskega razvoja v okraju Ljubljana za leto 1962 (Glasnik okraja Ljubljana st. 22/62) ter 8. in 26. člena statnta občine je sprejel občinski ljudski odbor Ljnbljana-Vič-Ruduik na seji občinskega zbora ki na seji zbora proizvajalcev dne 31. marea 1962 PRVI DEL L poglavje SMERNICE IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA Družbeni plan temelji na nalogah splošne-*a gospodarskega razvoja v državi ter v okviru smernic zveznega družbenega plana za klo 1962 in resolucij o j sditi ki gospodarskega razvoja v ljudski republiki Sloveniji in okraja jubljnna. Že v letu 1961 so na gos|salarski r*zvoj zlasti vplivale bistvene izpremembe ob-atojegn gospodarskega sistema. Te spremembe Do"° še močneje vplivale na nadaljnji razvoj« B^potlarstv a v letu 1962. Osnovne naloge za Oadaljnji gospodarski razvoj občine nuj bi bile v ,'lu 1962 naslednje: D V vseh panogah gospodarstva je treba, li*’!' temu, daje bil v preteklih letih dosežen Precejšen napredek, stremeti še za povečanjem * Proizvodnje in storilnosti dela. 2. Razpoložljiva prosta sredstva, ki so jih ®°®podar8ke organizacije v letu 1961 dosegle, smotrno vlagale v prvi vrsti v obratna Sredstva in v osnovna sredstva, s čimer naj * skonstruirale svoje proizvodne kapacitete. ®sti industrija mora skrbeti za hitrejšo pro-vodnjo, prav tako pa je potrebno, da kme-svojo proizvodnjo čimbolj mehanizira 8 tem doseže večjo proizvodnjo in »to- rilnost. Tudi na ostalih področjih gospodarstva, so gradbeništvo, obrt, trgovina, gostinstvo turizem, jc stremeti za tem, da sc anguži-*ajo vse «lo gedaj Je neizkoriščene kapacitet« r poveča proizvodnja, oziroma promet. 3« Osebni dohodki «leLavcev naj se gib-v višini povečanja storilnosti in naj na -'«cajo v skladu z naraščanjem in večanjem Proizvodnje ter ekonomičnim poslovanjem. Pri ^ "»j gospodarske organizacije streme za te,n’ »la bovlo dosežena sredstva razdeljevale ^‘l osebne dohodke in sklade smotrno in v • riru pravilnikov v deUtvi dohodka in či-dobovlka. Se nadalje je treba razvijati delavsko **,rw>upravljanje v gosgiodarskih organizacijali, ^•aobno v obratnih in ekonomskih «-notali po-®*,*ieznih gosjKxlarskib organizacij. - o- Pow-bno skrb je. treba posvetiti šolstvu. •»Una mora skrbeti, da bo imel šolski sklad aredstev, «la lio lahko izpolnjeval vse ^ gf in obveznosti. Nova šolska poslopja, ki ,, v gradnji, je treba v letošnjem letu dogra-« «tara pa adaptirati, oziroma popraviti. ^ Pomen krajevnih in stimovanjskih skup-J® treba še nadalje utrjevati ter tem Pnostim zagotoviti primerna sredstva za ^ *' «lelo. Stanovanjske skupnosti naj stre- fcem, os|>cšeno J*ti ob vsestranski |iomoèi prebivalstva. ®- Sredstva, ki so na raz]iolago v stauo-^ J« cm skladu, jc treba smotrno ujiorabljati ^ gradnjo stanovanj in večanje stanovanj-ijj F’<< ^»da. Pois lare k jc treba «lati blokovni ^‘Iružni graotrošiija se sme v proporcionalnem nv-rilu z večanjem V80^"je »> dviganjem pixxluktivnosti dela. Vi|n.. '» I>ozornost je treba posvetiti pra-o»i o delitvi dohodka in čistega dohod- ka v« gospodarskih organizacijah. Le na ta način bo možno zagotoviti ravnotežje med osebnimi dohodki, gospodarskimi investicijami ter investicijami za «Iružbeni standard. Pri tem je upoštevati nove spremembe gospodarskega sistema. 10. Vsi koristniki proračunskih sreilstev in skladov morajo stremeti za tem, da bodo ta sredstva čim bolj smotrno trošili ter da IkkIo dali temu trošenju popoln poudarek strogega varčevanja. Tudi sredstva gospodarskih organizacij za investicijsko izgradnjo naj bi s smotrnim združevanjem vlagali v tiste panoge pmizvoibije, kjer bo dosežen maksimalni gospodarski učinek. 11. Občinski ljudski odbor s svojimi sveti in vse družbene organizacije morajo v teku leta skrbeti za to, da IkkIo naloge,' ki jih predvkleva ta družbeni plan, v celoti izpolnjene in ]H> možnosti Je presežaie. Z občasnimi analizami je treba zasledovati potek izvrše-vanja tega plana in povsod tam, kjer bi se ugotovile napake ali n «»skladnosti, s hitro intervencijo preprečiti in otlstraniti vse ovire, ki bi. mogle zavirati nadaljnji razvoj. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD, DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Glede na razpoložljive proizvodne kapacitete, razpoložljivo delovno silo in možnost povečanja produktivnosti dela pričakujemo naslednji učinek družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narotlncga dohodka (v 000 din): Družbeni bruto proizvod: Skujva j 43,217.012 Družbeni Hektor 38,695.869 Zasebni sektor 4,521.143 Družbeni proizvod Skupaj 18,165.566 Družbeni sektor 16,064.176 Zasebni sektor 2,101.390 Narodni dohod«tk : Skupaj 17,469.923 Družbeni Hektor 15,571.263 Zasebni sektor 1,898.660 Po posameznih panogah gospo«iarstv a pri-čuLujcino naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka : Družbeni bruto proizvod (v 000 din) GOSPODARSTVO: Industrija 19,703.799 Kmetijstvo 4,242.961 Gozdarstvo 306.216 Gradbeništvo 2,715.660 Promet 492.226 Trgovina 9,600.878 Gostinstvo 738.213 Obrt in komunala 5,257.603 Komunala 159.456 Skupaj 43,217.012 CaSPODARSTVO — Družbeni sektor: Industrija 19,703.799 Kmetijstvo 2,C84.708 Gozdarstvo 306.216 Gradbeništvo 2,715.660 Promet 339.585 Trgovina 9,600.878 Gostinstvo 664.761 Obrt 3,120.806 Komunala 159.456 Skupaj 38,695.869 Pričakovano povečanje proizvoibije v go- s|K>darstvu družbenega sektorja bomo dosegli s popolnim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, povečanjem delovne sile, ki se bo .povečala za 241 zaposlenih ali približno 3 o/o v primerjavi z letom 1%1 in s povečanjem produktivnosti dela za 7,3o/o. HI. poglavje INVESTICIJE Občinski družbeni investicijski sklad bo Imel razpoložljivih sredstev din 95,243.000 in to 33,685.000 za obratna sredstva in 62,558.000 «Unarjev za osnovna sredstva. Sredstva, predvidena za osnovna sredstva, bomo predvidoma koristili takole: a) za kmetijstvo 19,750.000 b) za trgovino 12,000.000 c) za obrt 3,500.000 č) za gostinstvo in turizem 6,700.000 d) za industrijo 20,610.000 Skupaj torej 62,560.000 ker ima večina naših industrijskih podjetij že precej zastarele stroje in naprave. Prav tako bodo morala nekatera podjetja preurediti svojo poslovne prostore za dosego boljših pogojev za delovnega človeka. Za potrebe kmetijstva l>omo nabavili novo mehanizacijo, precejšnja sredstva pa bomo ujiorabili še za agro in hidromelioracijo, za nabavo živine in zemlje. V gozdarstvo bodo vložena manjša sredstva in to predvsem za zgraditev logarnic in gozdnih cest. V gradbeništvo vložena sredstva bomo uporabili za povečanje mehanizacije in voznega parka. Trgovina bo svoja sredstva investirala v glavnem za zgrailitcv skladiščnih prostorov in za modernizacijo že obstoječih trgov, lokalov. Posamezni gostinski obrati bodo morali nabaviti novo poslovno opremo, dograditi in urediti pa bo treba še obstoječe turistične postojanke in rekreacijske centre. Za obrt je predvideno znatno jvovečanje sredstev v primerjavi s prejšnjim letom. Razpoložljiva sredstva bomo vlagali za povečanje kapacitet in za ustanavljanje novih servisnih delavnic. Negospodarske investicije bodo našle svoj odraz v gradnji in dokončanju že začetih novih Maketa bodoče tovarne ..Ilirija” Sredstva, predvidena za trgovino, bomo porabili za gradnjo trgovinskega centra v Gerbičevi ulici. Za razvoj obrti določena sreil-stva so predvidena za ureditev poslovnih prostorov in za nabavo strojev in za transportna sredstva. Sredstva, predvidena za gostinstvo in turizem, bomo porabili predvsem za urejanje turističnih postojank v neposredni okolici mesta, tlelno pa tudi za nabavo opreme, in preureditev drugih gostinskih obratov. Sredstva, predvidena za obratna sredstva, ho Komunalna banica «alobravala gospodarskim organizacijam ob upoštevanju ekonomičnega in racionalnega poslovanja. Tudi gosjMKlarske organizacije bodo v svoja osnovna sredstvu vložile precejšnja sredstva in to (v 000 din): šolskih poslopij, v izgradnji komunahiih naprav- in v gradnji novih stanovanj. Pri vlaganju investicijskih sredstev jc treba stremeti za tem, da se bo dosegla čimprej čim večja proizvodnja. Razpoložljiva sredstva je treba usmerjati v takšne objekte, ki bodo ustrezali tem osnovnim namenom. Zato bo treba vsa sredstva med seboj smotrno združevati ter njihovo potrošnjo povezovati prek bančnega sistema. OSEBNA IV. poglavje POTROŠNJA IN STANDARD DRUŽBENI Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Trgovina Gostinstv oin Obrt Komunala Skupaj turizem 650.283 848.527 4.000 63.920 208.252 13.156 226.130 7.500 2,021.768 Vse predviilcne nove investicije bomo finansirali v glavnem iz lastnih sredstev, ki so se glede na uvc«lbo novih ekonomskih instrumentov v letu 1961 povečala za približno 64 o«Istotkov proti letu 1960. Finansiranje v kmetijstva pa bo opravljeno v glavnem iz sredstev družbenih investicijskih skladov občin, okraja, republike in zveze. V industrijo lavino vlagali sre«lstva v glavnem za rekonstrukcijo proizvocbiih kapacitet, iodi v letu 1962 je predvideno naraščanje osebnih dohodkov, vendar ne v taki meri, kot je to bilo v letu 1961. S povišanjem osebnih «lobodkov bo naraščala tudi osebna potrošnja, vendar bo treba skrbeti za to, da bodo osebni dohtalki naraščali v skladu z naraščanjem proizrodnje in s povečanjem pro«luktivnosti dela. Gospodarske organizacije IkkIo razdeljevale osebne dohodke v okviru pravilnikov o delitvi dohodka in čistega dohodka, organi občinskega ljudskega odbora pa IkkIo morali predvsem |>oskrbeti za stalen v[>ogleorast dejavnosti skrbi 24 kulturno-umetniških društev s svojimi knjižnicami in različnimi oblikami kulturnega dela. Vse te kulturne objekte pa je vzdrževati na dostojni ravni, ker so edina vez podeželja z mestom in v katerih državljani pridobivajo svojo pošolsko izobrazbo. Pri tem pomaga Delavska univerza s svojimi predavanji ter z organizacijo raznih tečajev in seminarjev, ki so v interesu tamkajšnjega prebivalstva. Z ustanovitvijo sveta Svobod in prosvetnih društev je nastal nov organ — koordinator, ki pomaga s strokovnimi napotki razvijati kulturno delo. Knjižničarstvo je v naši občini zelo zanemarjeno; kljub velikemu knjižnemu fondu so bile knjižnice bolj ali manj prepuščene same sebi ali bolje posameznikom, ki so imeli veselje do knjižničarstva. Knjižnice so pri raznih kulturnih društvih kot stranske veje dejavnosti, toda samo to, ker finančne podpore ne «lobe, s tem pa tudi nimajo novejših knjig. Z ustanovitvijo matične knjižnice, ki Ik> imela nalogo strokovno pomagati podružničnim knjižnicam z nat veti, organizacijo, z nuku]>om novih knjig tdi. ter s finančno |M>močjo občine, bo mogoče nase knjižničarstvo dvigniti na dostojno raven. Kulturni objekti so silno zanemarjeni, zato je nujno |>oskrbcti Za opremo klubov, izmenjavo podob, ureditev odrov, vzdrževanje sploh ter upoštevati kino projektorje, ki bodo odročnejšim krajem lahko nudili filmske pred- stave (Jg, Včdike Lašče, Daljna vas), za kar se ’ bovlo» morala, angažirati sredstva1 državljanov. Tudi slovenske narodne jtesmi ne smemo zanemariti, zato je nujno potrebno pomagati pevskim zborom ter podpreti Glasbeno šolo, ki razširja slovensko i>escm v naši občini in daje osnovno strokovno znanje na glasbenem polju. Glasbena šola Vič nima svojih prostorov ter gostuje v občinski stavbi, zato je nujno v teku leta pripraviti načrte za novo šolo. Poživiti je delovanje kulturno-umetniških in d e 1 a vs ko - p rosvetn i h društev. Delavska univerza pa bo razvila široko dejavnost na področju vsestranskega izobraževanja mladine in odraslih. V ta namen bo organizirala več predavanj in seminarjev. ZDRAVSTVO Zdravstvena služba se je v novem zdravstvenem domu Vič za območje tega doma zboljšala in razširila do tolikšne mere, tla se ta služba že lahko povsem meri z enako služim naprednih držav. Za nadaljnji razvoj te službe na tem območju Komo v tem letu razširili in nadaljevali organizacijo in izboljšanje delu preventivne zdravstvene službe, vključno industrijsko preventivo, s sistematskimi in periodičnimi pregledi sektorskih zdravnikov. Pereč problem zdravstvene službe na območju zdravstvenega doma Rudnik nam narekuje, da sc v tem letu dogradi novi zdravstveni dom na Rudniku. Sredstva za dograditev 1h> treba iskati na dosedanji način, to je s prireditvami ter podobnimi akcijami in z angažiranjem sredstev' socialnega zavarovanja. Zagotoviti pa je treba tudi del'sredstev' iz proračuna občine za dograditev tega doma. S tem se (to zdravstvena služba zboljšala tudi na tem delu naše občine ter se luko približala prebivalcem terena Rudnik in njegove okolice. Z ustanovitvijo občinskega zdravstvenega centra zaradi proučevanja zdravstvenega stanja prebivalstva ter drugega dela s tega področja bomo dali pri zboljšanju zdravstvene službe poudarek na humane odnose do pacientov in kvaliteto dela. Iz proračuna občine bo v letu 1962 dodeljenih za zdravstveno službo poleg investicij skupaj 75 milijonov dinarjev. Ta sredstva so določena zn zdravljenje nepremožnih ohčinov, ki niso zdravstveno zavarovani po drugih predpisih 31 milijonov, prispevki kot dotacijo občine za zdravljenje kmetijskih proizvajalcev 17 milijonov, dotacije zdravstvenim domovom za preventivno zdravstveno-službo 27 milijonov dinarjev. SOCIALNO VARSTVO Služba socialnega varstva bo |M>leg reševanja konkretnih socialnih primerov prvenstveno odstranjevala vzroke, zaradi katerih nastajajo socialni problemi. Iskali bomo najustreznejše oblike preprečevanja .socialnih problemov. K reševanju socialnih problemov bo treba pritegniti in vključiti krajevne in stanovanjske skupnosti ob sodelovanju množičnih organizacij. Usposobiti bo treba prostovoljne socialne delavce teh skupnosti, na podlagi dobro pripravljenih seminarjev in sestankov ter z udeležbo na njihovih sejah. Po tem delu in ostalih pripravah bo treba prenesti na krajevne in stanovanjske skupnosti odločanje in izplačevanje socialnih j>od|>or. prej pa jim zagotoviti potrebna finančna sredstva za te namene. Za zdravstveno in socialno Ogrožene otroke občine bo organizirano enako kot v lanskem letu letovanje v Logu |>od Mangartom in v Rovinju. Del sredstev za letovanje teh otrok prispevajo starši, del pa je zagotovljen v proračunu občine. Pri prenosih [toslov zadev borcev in invalidov NOV iz okrajnih odborov na občine bo morala socialno-varstvena služba posvečati (Mischilo skrb reševanju problemov in zadev Imii-cev in invalidov poleg «lajanja občinskih pri-znavalnin. V' te namene je v proračunu občine določenih 7 milijonov dinarjev. Zaradi boljšega in lažjega reševanja socialnih problemov na območju občine Imi ustanovljen sklad za socialno varstvo občine. Tu sklad bo upravljal družbeni organ. Sredstva iz proračuna občine pa bodo prenesena na ta sklad. Za potrebe socialnega varstva je določeno v proračunu občine j>oleg izdatkov' za borce in invalide še 65 dilijouov dinarjev. Ta sredstva se bodo porabila takole • (v 000 din): URBANIZEM IN KOMUNALNE ZADEVE mesta. Gradnja stanovanjskega fonda se finansirala i/. sredstev posameznih investitoti^' in i/. sredstev stanovanjskega sklada. P>'* " je obvezno U|K>štcvuti vse objekte ^ ^ obračanja kreditnih sredstev. Stremeti j' teni, da ImmIo gradbišča koncentrirana, kje* obstojajo komunalne naprave, oziroma ’ ^ z gradnjo investicijskih objektov tudi ^ končno uredi okolica. Vse večjo skrb je I"1' liti ureditvi zaključenih kompleksov z 's komunalnimi napravami in objekti* 19.550.000 — za podpore vseh vrst — za oskrbnine v socialnih zavodih, rejnine 42.000.000 — za druge dotacije kot so kolonije, rehabilitacija in pogrebni stroški 3.450.000 N letu 1961 je bilo predvideno, da urbanistično obdelajo predvsem predeli mestnega dela občine in tudi nekatera večja nase-Ija v podeželju, kar je bilo le delno izvedeno, zato je treba v letu 1962 opraviti 12 področja urbanizma naslednje naloge: 1. Dokončno je v okviru urbanističiicg« programa mesta Ljubljane obdelati urbanistične in zazidalne načrte ter iste uzakoniti za: a) Tržaško cesiti: to je del med železniške progo Ljubljana -Sežana in Gradaščico de Dolgega mostu, h) 'Dolenjsko cesto: do Peruzzijeve ■ ceste med železniško progo, c) Rožno dolino |m> programu mejnih črt, ki so bile določene že v letu 1961, tl) Krakovo in Mirje — osvojeni progr«111 in zazidalni načrt naj se dokončno potrdi, Pr‘ čemer je upoštevati urbanistični program mesta Ljubljane. 2. Začeti je treba z izdelavo zazidalnega načrta zn južni tlel od Gradaščice (Trnovo" Kolezija), pri čemer je u[M>števati dosedanja elemente urbanističnega programa mesta. 3. Izpopolniti in dokončati je že začete ali izdelane urbanistične programe tor zazidalne načrte za naslednja naselja: Škofljica, Ig’ Velike Lašče, Horjul, Dobrova, Hrezoviea. Notranje gorice in Polhov Grader ter iste predložili v potrditev’ pristojnim organom. 4. Izdelati je ožje zazidalne načrte 28 Vrhovec in Rrdo za tako zvano hitliv itlu.d|l<> gradnjo ter dokončno določiti coniuge za in' dustrijo, obrt in ostale javne objekte, pri ‘c' mer je upoštevati vse. clemente ui'banislièm'r* programa mesta. Stanovanjska izgradnja naj se v letu 196 usmerja predvsem na dograditev obstoječm objektov in stanovanj, nova gradbišča p« ,1d° brcne lokacije za 284 stanovanj druži)«»1'!111 sektorja. Poleg lega pa je predvidena im»1"1 individualna gradnja ]M>samcziiih investitori0' in stanovanjskih zadrug, v letu 1962 — I"1 ^ 350 stanovanj v mestnem pomerju in iz'111 Občinski .stanovanjski sklad Plan dohodkov in izdatkov ’ r letu 1962 Viri dohodkov (dinarjev): 1- Stanovanjski prispevki — iz gospodarstva 154.986.000 2- Stanovanjski prispevki — izven gosjiodarstva 118.227.000 3- Amortizacija stanovanj, zgradb 16,000.000 A Hišnimi 43.000.000 S- Amortizacija od [«slavnih prostorov 10,000.000 Obresti od kreditov 20,100.000 Skupaj priliv (1 do 6) 362,313.000 Anuitete 75,200.000 Ostali dohodki sklada (dotacije, |>osojila, predplačila, neizkoriščena sredstva iz preteklega le-la in drugo) 294,000.000 Skupaj sredstva (7 -|- 8 -}- 9) 731,513.000 Uporaba sredstev sklada: ^‘ ^ odobrena a neizkoriščena sredstva iz leta 1961 : gos|K)darske organizacije 64,518.000 — zavodi 69,151.000 Jsilitično-teritorialne enote 23.795.000 ~ stanovanjske zadruge 52.436.000 ~~ državljani 14.192.000 lastna gradnja skladu 52,128.000 Skupaj 276.220.000 Oircktni izdatki sklada: vrnitev vlog: Nuklearnemu inštitutu »Jožef Stcfan“ 5,283.000 »Eles“ 5,000.000 vrnitev [«sojila stanovanj-skemu skladu LRS 15,000.000 ' rezlja, bančni stroški, vračila 16,410.000 Skupaj 41,693.000 3- Dograditev treh stanovanjskih «okov lastne gradnje (stanova-nP> prodana po natečaju) 120.000.000 Adaptacija poslovnih prostorov 33.600.000 Eosojila stanovanjskim zadru-SO'ii [Mitom natečaja 471,513.000 90.000.000 Posojila individualnim gradite-'jei” polom natečaja 40.000.000 ^ "> drugim pravnim osebam 120,000.000 ■*i ^J1»® republiskdinu slano-'««jskemti skladu 10.000.000 S|'"paj sredstva (1—7) 731.513.000 Stillo ^ izven inestiicniu tirili olttinr jr vz|m>- z izdelavo uilxinLstiùiih načrtov rršr- 1 'udi komunalne naprave, ki naj ae pri faj " ' .inve8ticii8klh obvezno plani- ' investicijske vsote |M>sanieznib investi-0 J '' ^’indnje naj »e opravijo istotako v > . ,>,1’,'i,anem sistemu, ne da sc gradnje rc-. I1Jl l>a/,i prosto pridobljenih parcel, kar '»a neekonomično gradnjo komunalnih >r«v in objektov. »ili vzdrževanje cest IV. reH,J,cga [Mirnerja vzdrževane |m> komu-bo , i'.1' lM>-rabo cest raznih [KKljetij določi [«godbeno večji prispevek, kot se normalno predvideva za take ceste. Pogodbene odnose za vzdrževanje cest in ulic je treba določiti z realno ocenjenimi stroški med vzdrževalnimi [aaljetji in občino. Svetu za komunalne zadeve sc nalaga dolžnost, da bodo ceste v redu vzdrževane in izvršene usljjge podjetjem plačane po realnih storitvah; zato je organizirati strokovno kontrolo nad rednim vzdrževanjem po uslužbencih oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Isto velja za komunalno [Mtdjctje Snaga, ki zajema precejšnja sredstva občinskega proračuna za vzdrževanje javne snage in čistoče na mestnem jiomerju občine. Rekonstrukcija ulic v mestnem okmočju je bila začeta v letu 1960/61, vendar dela niso bila izvedena do kraja zaradi jiomanjkanja finančnih sredstev. Zato naj se v letti 1962 ne odpirajo note rekonstrukcije, temveč dokončajo začeta dela. V letu 1962 naj bi sc izvedla dokončna dela na rekonstrukcijah naslednjih ulic: Oražnova ulica, Krakovski nasip, ‘del ceste Mirje, Gorupova ulica — del, Postojnska ulica. Škrabčevu ulica in del ceste VI., Mumikova ulica del, Snežniška ulica — del, Izgradnja ceste XXI. v Rožni dolini. V izvenmestnem delu pa naj se nadaljuje gradnja ceste Vrzdence—Šentjošt in začne s pripravo izgradnje povezovalne ceste Rob— Zajtotok ob soudeležbi sredstev državljanov. Nadaljevala se bo tudi rekonstrukcija ceste II. reda Ljubljana—Kočevje. Poleg navedenih ulic naj bi se iz sredstev komunalnega prisjtevka, ki ga plačujejo investitorji. uredile notranje, ceste v novozgrajenih predelih mesta in sicer: del .lamove ulice in cesta na Bičevje. Kanalizacijska mreža je v mestnem delu nepo|M>lna, zato je treba v letti 1962 začeti z zbiranjem sredstev za gradnjo glavnega zbiralnika A-7 do Korunove ulice za jmtrebe nove šole v Trnovem. Poleg gradnje ceste XXI. v Rožni dolini se bo vzporedno gradila tudi kanalizacija za jiotrebe Agronomske fakultete in stanovanjskega dela Rožne doline. Dokončati je kanalizacijsko mrežo s prcčr|>ališčem na Gerbičevi ulici. Vzporedno z rekonstrukcijo ceste TL reda se bo v Laščah uredila tudi glavna kanalizacija, ki [»teka v cestnem telesu. \ letu 1951 so bili začeti številni vodovodi v naseljih izven mesta in sicer: na Igu, Preserju. Zažarju, Dobrovi, Horjulu in Vnanjih goricah, katera dela pa je nadaljevati v letu 1952 iz sredstev krajevnega samoprisjievka navedenih naselij. Sri graibiji vodovoda v Vnanjih goricah je ujM>števati tudi rekonstrukcijo vodovoda na Brezovici. Dograditi je vodovod na Brdu z razširitvijo omrežja, ojačati ja črpališča in izgraditve dodatnega rezervoarja. Izdelati je programe in projekte za vodovod Pleše, v krajevnem odlMim Škofljica, vas ?.r-limlje in /a]K)tok. Javna razsvetljava, ki je v mestnem debi zelo slaba in pomanjkljiva, sc bo morala urejevati vzporedno z urejevanjem ulic in cest v okviru razpoložljivih sredstev, |>osebno pa v tistih predelih, ki so važni za jiromct, |>a »o glede razsvetljave najlxdj zanemarjeni. gradnjo novih stanovanjskih objektov in ostalih javnih objektov bo v letu 1962 na območju občine [Mitrehno dograditi in pričeti z gradnjo naslednjih transformatorskih postaj: TP Zdravstveni dom, TP šola Trnovo, TP šola Dolenjska cesta, TP Mirje pri Emonski cesti, TP Pod rožni k, TP Študentsko naselje, rP Ig, TP Gumnišče, TP Notranje gorice, TP Zažar. Poleg transformatorskih jMistaj pa je dokončati obnovo nizko-na|>etostnih vodov na Dobrovi, Notranjih goricah, Gmem vrhu in Setnik — Male vode. Sredstva za gradnjo električnega omrežja in transformatorskih [Mistaj se ImmIo črpala iz amortizacijskih sredstev Elektro Ljubljana, Klektro Ljubljana—okolica, iz kreditnih sredstev in iz sredstev krajevnih samoprispevkov. Poleg gradnje komunalnih objektov in naprav je treba v letu 1962 opraviti določena ureditvena dela v mestnem delu in sicer oko- lice metalurškega inštituta, oddelka za jaki tok, študentovskega naselja, okolico zdravstvenega doma, stanovanjskih blokov ob Tržaški cesti, stanovanjskega bloka in zdravstvenega doma na Rudniku in okolico kopališča Kolezija. Ob sodelovanju zainteresiranih trans-jiortnih podjetij je začeti z gradnjo parkirnih prostorov za tovorne avtomobile ob Tržaški cesti pri Dolgem mostu. Po družbenem planu iz leta 1961 so bile predvidene določene, obveznosti do krajevnih odborov, sedaj krajevnih skujmosti, ki [>a niso bile realizirane. Krajevnim odborom so bila določena v letu 1961 finančna sredstva v znesku 4,000.000 dinarjev, katera |>a niso bila realizirana zaradi [Mimanjkanja finančnih sredstev. Da se organi krajevnih skujmosti osamosvojijo kot je določal plan v letu 1961, sc v letu 1962 jiredvideva, da sc iste v smislu odloka osamosvojijo in da se prenesejo jmmI nejiosredno ujiravljanje ter vzdrževanje določene komunalne objekte ter naprave: Krajevne [«ti 202.057 km Krajevnih mostov 0.120 km Krajevne kanalizacije 3.937 km Krajevnih vodovodov' 56.730 km Svetlobnih teles javne razsvetljave 167 Pokojiališč 28 S|«menikov NOB 42 V i Grobov NOB 23 i ‘ . ’ z V. poglavje ZAPOSLENOST IN STORILNOST Ce bomo hoteli izvrševati vse naloge, ki so jKistavljene v letu 1962 pred nas, je nujno jMitrebno, da se jioveča storilnost v vseh panogah gosjiodarstva. To jMivečanje storilnosti pa lahko pričakujemo že glede na to, da bo precej jiodjetij izvršilo v tem letu rekonstrukcije, oziroma jiričelo z rekonstrukcijami za nabavo novih strojev in opreme, kar bo izboljšalo obstoječe jiogoje dela in imelo za jmsledico večjo in hitrejšo proizvodnjo. V gosjMidarstvu družbenega sektorja se ho delovna sila jioveča la za 241 oseb, tako da bo skupno zajioslenih 8067 ali 3 o/o več kot v letvi 1961. GosjMMlarske organizacije naj svojo delovno silo zajioslujcjo čimbolj racionalno in vso odvisno delovno silo usmerjajo tja, kjer primanjkuje, s amer se bo krepilo načelo nagrajevanja po delovnem učinku v okviru ekonomskih enot. Tudi z večanjem strokovne usjiosobljenosti delovne sile se mora doseči večja storilndšlf; saj imajo gosjiodarskc organizacije vso mdi1-nost, da skrbe za strokovno šolstvo in «‘dižj delovni kader strokovno izobražujejo. V gosjiodarstvu družbenega sektorja Imi letos zajioslcno naslednje število delavcev jmj jiosameznih panogah : industrija 4066. kmetijstvo 568, gozdar s stvo 153, gradbeništvo 1144, Promet 34, s,tik dima •joija v. . ™ ■idil Sodobni šolski prostori V gornjih številkah so zajeti tudi komunalni ohjekti in najiravc stanovanjskih skupnosti Barje. Vrhovci, Rožna dolina. Kolezija, Trnovo in Vič. Krajevnim skujmostim sc iz. sredstev proračuna določijo -sredstva v znesku 7.100.000 dinarjev jmi ključu, ki ga je določil svet za komunalne zadeve tako, da so v odnosu do števila in obsega komunalnih objektov in naprav vse krajevne skujmosti v enakopravnem jioložaju. Materialno in finančno jioslovanje krajevnih skajmosti je urediti jiostopoma tako, da jbo v teku leta jirenešena vsa tehnična dokumentacija na krajevne skujmosti. Pristojnim svetom in organom državne uprave se nalaga dolžnost, da to delo izvedejo organizirano in da organi državne uprave nudijo vso jiotrelmo jMimoč za učinkovito izvajanje programa krajevnih skujmosti v okviru komune. Krajevnim skujmostim jia je nuditi tudi vso jMimoč tako, da ImmIo državljani svoje zahteve uveljavljali jmi najkrajši jioti z dosegom hitrih in usjicšnih rešitev. Dosedanje stanovanjske skupnosti jia jc »e nnualjc usjiosabljati za usjiešno reševanje jiovcrjenih jim nalog. Težiti je za tem, da »c iste čim bolj osamosvojijo, predvsem v organizaciji servisnih služb in da se te službe fotmi-rajo na ekonomsko zaokroženih enotah. Poleg tega jia bodo morale stanovanjske sku|mosti še nadalje organizirati razne jirostovoljne akcije na terenu za zbiranje prostovoljnih prispevkov, jiotrebnih za izvrševanje nalog, ki so jim poverjene. 'oT .Bvolaido {»'ina 49:1, gostinstvo 230. obrt 1328, "kolibi-naia 25 — skupaj 8065. •ji 7 [lléoJsI ‘ V D R l’ G 1 DEL ■oi(| ound RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH jilim ni Vis M. poglavje INDUSTRIJA ♦joOsdo ojko Skupni jiorast proizvxidnjc se pričakuje od vseh gosjiodarskih organizacij ter seh/boulfir žični obseg proizvodnje v industriji jmi cenah iz leta 1959 (M)večal za 13.6 cniy Posavski rudniki 110.000, Kovinska industrija Ig 810.000, Tovarna vijakov 480.000, Žičnica 730.000, Utensilia 900.007. Ilirija 1.670.000, Vedrog 430.000. Ljubljinš^ ojic-karne 362.6(8, lesna industrija Polhov Gradec 275.000. Lesno - predelovalna industrija Podpeč 740.000, Vinooet 202.630,'Tobačna tovarna 8.038.000. Rašica Horjul 240.006, SKtf* Vižmarje 11.119. Kolin. tov. hranii ‘JOl.lfid, Stavbno mizar. 250.000, Iskra servis 300.000, Plutal 234.800, Angora 601.349, Kartčuiižiia tovarna 539.760, Industrija za eltktrózriéze 1.317.000. Modna oblačila 1.260.296. Skupaj 19.703.799 dinarjev. ' " ‘*s J ' lifmiJ h,j Ob fizičnem [«rastu industrijske proiz-i vodnje za 13.6°/o se poveča celotni družbeni bruto proizvod za 21.4o/0 v glavnem nato, kar je v družbenem bruto proizvodu Uj«štcvimo Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo z dosledno uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov. V zasebnem sektorju se predvideva nadaljnja sprememba kul-jtur s tem, da se povišuje proizvodnja krmnih rastlin in vrtnin na račun prehrambenih žit. Kooperacijska proizvodnja bo v letu 1962 važen činitelj povečanja proizvodnje. V kooperacijo bo vključenih 21o/0 obdelovalnih površin ali skupno 3726 ha. Pri uvajanju mehanizacije bo družbeni sektor mehaniziral proizvodnjo do naj višje mere, zadruge pa bodo nudile celotno strojno obdelavo kooperantom. Zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev bodo izvedle kmetijske zadruge s svojim strojnim parkom v ravninskih predelih, v hribovskih predelih pa bodo oskrbele kmetovalce s potrebnimi škropilnicami in z raznimi kemičnimi sredstvi. Ker so sadovnjaki že stari in opešani, bo opravljena «aiiacija sadnega drevja. Kmetijske zadruge bodo morale bolje organizirati škropljenje sadnega drevja in poškropiti vsaj SQo/o vseh sadnih dreves. V živinoreji se predvideva povečanje 13.8, kar bo doseženo zlasti v družbenem sektorju z dograditvijo in razširitvijo živinorejskih obratov. Koo|>eracijsku proizvodnja sc bo omejevala na pitanje mlade govedi in prašičev pršiitarjev. Umetno osemenjevanje bo zajelo ves ravninski predel občine, za hribovske predele pa bodo nabavljeni kvalitetni plemenjaki. zakupom, bo povečalo svoje arondacijske komplekse na obratih Bokalce, Jesenkovo in Brest. V letu 1962 bo posestvo pridobilo nadaljnjih 218 ha zemljišč. Z odobrenim investicijskim kreditom za hidro in agromelioracije je posestvu dana možnost, da bo v letošnjem letu dokončno Usposobilo za rastlinsko proizvodnjo na obratu Jesenkovo 100 ha zemljišč, na Bo-kalcah 30 ha in v Bistri Ì30 ha. S tem bodo dane osnove za jpovecano in kvalitetnejšo proizvodnjo krme. Lani zgrajeno molzišče za 200 krav na Jesenkovem bo dopolnjeno z dograditvijo novega hleva za 100 krav. Z zgraditvijo vodovoda in elektrifikacije v Vnanjih goricah prehaja posestvo ob že zgrajenih hlevih za 400 glav na vzrejo plemenske živine in pitanje goveda. Na Gmajnicah je dokončano izmol-zišče za 400 krav, zgrajena pa bo v letošnjem letu se porodnišnica. Ze zgrajena mlečna farma v Ključih za 200 krav s strojno molžo bo v kratkem obratovala s polno kapaciteto. Za povečanje vrtnarske proizvodnje bo zgrajenih 8100 m2 toplih gred. Za mehaniziran j e vrtnarske obdelave bo nabavljenih šest motornih prekopalnikov. Mehanizacija posestva bo dopolnjena z nakupom šestih traktorjev Forgusov 65 in z dvema silokombajnov. V letu 1962 bo posestvo nabavilo dva hidravlična nakladalca za gnoj. Obrat Horjul Ljubljanskih mlekarn bo nadaljeval z gradnjo obrata. Z zakupom in arondacijo bo povečal |>ovršine za 100 ha, prav Se več samopostrežnih trgovin povečanje cen tobačnim izdelkom, ki je nastalo v novembru 1961. Ce računamo, da se bo delovna šila povečala za 1.1 o/o, lahko pričakujemo, da se bo produktivnost dela dvignila v industriji za 32.4 odstotkov. v Posamezne gospodarske organizacije bodo Buoj razvoj v letu 1962 usmerjale v smislu smernic družbenega plana in sicer: Posavski rudniki nekovin bodo v tem letu stremeli za čim večji izkop barita in pridobili skupnosti čim več deviz. Za 6 milijonov dinarjev nameravajo nabaviti nove stroje za proizvodnjo. Družbeni bruto proizvod bo v letošnjem letu zaradi spremembe deviznih predpisov v preteklem letu predvidoma za 2.3 o/0 nižji kot v letu 1961. Tovarna vijakov predvideva v letošnjem letu montiranje novih strojev za izdelavo vijakov za 114 milijonov dinarjev in to iz lastnih sredstev 64 milijonov, za 50 milijonov pa ima že odobren investicijski kredit. Bruto proizvod se bo dvignil za 16.4o/o. Žičnica je v preteklem letu odprla nov obrat v Ribnici, katerega namerava v letošnjem letu še povečati ter bo znašal bruto proizvod tega obrata 60 milijonov dinarjev. Podjetje namerava nabaviti nove stroje v vrednosti 33, milijonov dinarjev in to iz lastnih sredstev. Kemična tovarna Ilirija bo nadaljevala gradnjo skladišč kot prvo fazo rekonstrukcij-akega programa ter Ito investirala iz lastnih sredstev v ta namen 45 milijonov dinarjev, za stroje in naprave pa 10 milijonov dinarjev. Ljubljanske o|>ekame ne predvidevajo, da bi v letošnjem letu dosegle bruto proizvod leta 1961 ter bo nižji za 2.3°/o. Znižanje bo nastalo zaradi tega, ker se je ukinil obrat Draga zaradi izčrpanja surovine za proizvodnjo. Kljub temu sc bo pa proizvodnja |>ove-cala proti letu 1961, ker se bo delovna sila znižala za 11.5 o/o. Tobačna tovarna namerava tudi v letu 1962 nadaljevati z rekonstrukcijo svojega strojnega parka. Za ureditev naprav za pripravo surovin bo investirala 119 milijonov dinarjev, za stroje za izdelavo cigaret 84 milijonov dinarjev, za ureditev notranjega transj>orta laboratorijev in sanitarij pa nadaljnjih 44 milijonov dinarjev. Vse to investiranje bo finansirano Sz Lastnih sredstev, deloma pa iz investicijskih kreditov. Tovarna pletenin Angora namerava svoje obratovanje prenesti v celoti na Rudnik in to «im bo dograjena nova šola Oskar Kovačič. Proizvodnja se bo pri istem številu delavcev povečala za 75 «o. V lelu 1961 ustanovljeni Iskra-servis Ih> v letošnjem letu zaposlil 120 delavcev ter ustvaril 300 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta. Podjetje se namerava še povečati in vložiti v osnovna sredstva nekaj desetin milijonov lastnih sredstev. Gosjjodarske organizacije bodo morale še nadalje vlagati svoja sredstva za rekonstrukcijo obstoječih obratov ter pripraviti ustrezne investicijske programe. Poleg tega bo zlasti v pogojili spremenjenega gospodarskega sistema za njihov nadaljnji razvoj važno, da skrbe za čim popolnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet ter ob stalnem zasledovanju potreb tržišča ustrezno prilagajajo svojo proizvodnjo. Pri tem morajo stremeti za tem, da dosežejo čim večji ekonomski učinek. KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO Na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik se bo v letu 1962 kmetijska proizvodnja povečala za 10.4o/o v primerjavi s proizvodnjo v letu 1961. Predvideno povečanje proizvodnje temelji predvsem na povečani proizvodnji na družbenem sektorju in kooperacijski proizvodnji. Porast proizvodnje v družbenem sektorju bo omogočila izgradnja živinorejskih obratov pri kmetijskih zadrugah in pri družbenih posestvih. Na (Kxilagi povečane proizvodnje se predvideva povečanje odkufiov tržnih viškov, predvsem mleka in mesa. Veterinarska postaja bo skrbela za izvajanje vseh preventivnih in kurativnih ukrejMiv, Da se izkorenini goveja tuberkuloza, ho letos izvršena tuberkulinizacija vseh govedi na področju občine. Izvršeno Imi tudi preventivno cepljenje za 10.000 prašičev proti prašičji rdečici. Prav tako bo preventivno cepljenih približno 1200 psov proti pasji steklini. Kmetijske zadruge Invilo v letošnjem letu nadaljevale z gradnjo zadružnih obratov za vzrejo pitane govedi in krav molznic, na [vod-rocju Velikih Lašč pa tudi za vzrejo plemenske živine. Da bi zagotovili zadostne količine osnovne krme, bodo zadruge z nakupom, odkupom in arondacijo pridobile nadaljnjih 340 ha zemljišč, od tega KZ Dobrova 80 lia, KZ Mokerc 80 ha, KZ Lašče 100 ha in KZ Preserje 80 ha. Uredile bodo tudi planinske pašnike v Zapotoku in Rakitni. KZ Dobrova Ih> uredila plantažni sadovnjak za približno 50 ha jabolk in hrušk na območju Babne gore in Hrušcvja. Kmetijsko posestvo Barje bo v- letu 1962 vlagalo glavne na|M>rc v izboljšanje svoje proizvodnje in sicer: a) v nakupovanje zemljiškega fonda in usposabljanje zemljišč za proizvodnjo s hidro in agromelioracijami, b) v izboljšanje procesa pri proizvodnji mleka, mesa in vrtnin z dokončavanjem in komolefiranjem v prejšnjih letih zgrajenih proizvodnih centrov, c) v nadaljnje povečanje in izboljšanji: mlečne proizvodnje s poudarkom na večji količini in nižji proizvodni ceni mleka, kar bo doseženo s strožjo selekcijo krav. Z zemljiškim fondom 136 ha, ki ga je posestvo pridobilo v letu 1961 z nakupom in tako pa bo nadaljeval z začetimi hidro in agromelioracijskimi deli. Obrat Turjak — KG Grosuplje Ivo vzrejal plemensko živino za ostale obrate posestva. GOZDARSTVO Nagli družbeno-ekonomski razvoj v naši državi, ki se je pokazal tudi v gozdarstvu, je zahteval, da sc tudi gozdarstvo in lesna industrija usposobita, da bi napredovala vštric z vedno hitrejšim razvojem naše dežele. Zato je prišlo v letu 1961 do naloge izdelati predlog novega zakona o gozdovih. Sprejetje novega zakona o gozdovih je pomenilo najvažnejši regulativni ukrep na področju gozdarstva. Z osnovnimi načeli zakona, kot so trajnost donosov, gozdno gospodarska območja kot ekonomsko-organizacijski instrument poslovanja na načelu ustvarjanja in delitve dohodka, razvijanje delavskega samoupravljanja, (»©večanja vloge komun, pravica uporabe in gospodarjenja z gozdovi zasebnega sektorja ter vključevanje individualnih lastnikov v socialistični sektor gozdne proizvodnje, je lahko upravičeno pričakovati, da se l>o začelo razvijali popolnoma novo gozdarstvo, kakovostno drugačno od dosedanjega in da bo interes gozdnih proizvajalcev bi njihovih delovnih kolektivov tesno povezan z interesi celotne družbene skupnosti. S sprejetjem zakona pa se šele začne obdobje, v katerem se Im» treba lotiti vseh problemov v gospoilarjenju z gozdovi in njegovega izboljšanja. Zato Im» treba v letu 1962 predvsem |mm1-vzeti vse ukrepe za krepitev gos]»odarjeiija z gozdovi, zlasti pa krepiti gospodarske orga- nizacije, katerih naloga je sodelovati pri izboljšanju zasebnih gozdov. Plan je sestavljen po predlogih gospodarskih organizacij. Delež zasebnih gozdov proti družbenh» gozdovom na območju ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik je 75 : 25, medtem ko je ta odnos v republiškem merilu 60 : 40. Skupna lesna zaloga v družbenih gozdovih znaša 778.000 m8, v privatnih pa 3,824.000 m*, po hektarju pa 182 m3, kar je za zaželjeno trajno donosnost gozda neugodno ter bo treba z raznimi gojitvenimi ukrepi to stanje izboljšati. Plan sečnje v gozdovih privatnega sektorja znaša 49.976 m3, v družbenih gozdovih pa okroglo 12.000 m3, ali, kakor se pričakuje, 65 o/o prirastka v družbenih gozdovih in 77«/» prirastka v zasebnih gozdovih. Na negozdnih zemljiščih pa se pričakuje «• posek 4000 m3 (neetatni les) lesa in sicer 2200 m3 iglavcev in 1800 m3 listavcev. Tak* da bo celokupna sečnja v letu 1962 za privatni sektor znašala 53.976 m3 bruto lesne mase. Od tega je 67o/0 iglavcev in 33o/0 listavcev. Blagovna proizvodnja iz etatnega bi «»*-etatnega lesa 1m> v primerjavi s preteklim letom narasla za 4o/0. Pričakuje sc, da bodo gozdna gospodarstva vso svojo proizvodnjo usmerjala v ■ blagovno proizvodnjo, iz zasebnih gozdov pa «• bo usmerjalo v ta namen okoli 70o/o .skup®® proizvodnje. To je (»osledica lM»ljšcga izkoriščanju lesa v gozdu, v gospodinjstvih pa preusmerjanju na drugo kurjavo in gradbene materiale ter jMislcdica sproščenejših ekonomskih odnosov in večjega biteresa za prodajo lesa. Od celokupne blagovne proizvodnje 41.00® kubičnih metrov neto mase bo 30.277 m5 iglavcev ali 74o/0 ter 10.828 m3 listavcev ali 26o/o. Od blagovne proizvodnje bo 36,605 m* tehničnega lesa ter 4500 m3 drv. INVESTICIJE ZARADI IZBOLJŠANJA POGOJEV GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Predvideva se dograditev logarnice v Polhovem Gradcu in Gornji Brezovici, da »c * tem zagotovi (Kimanj kanje stanovanj za logarje KZ Dobrova in KZ Preserje, ter logarnice v Mišjem plazu za logarja gozibieg* obrata GG Ljubljana—Škofljica. Zgradili bomo tudi naslednje ceste: dokončali bomo cesto Kamnik—Krim v dolžin* 1.5 km. S lem sc ImmIo odprli do sedaj težko dostopni gozrahiti za gozdno proizvodnjo okoli 2000 Im barjanskih zemljišč, ki ** zdaj niso sposobni za kmetijsko obdelavo. Skupna vrednost investicij za zasebni sektor bi znašala okoli 40,000.000 dinarjev ** 16,000.000 dinarjev v SEP L sektorju. REDNA VZDRŽEVANJA IN IZBOLJŠA VANJ E GOZDOV Za nadaljnjo krepitev proizvodnje z'nog Ijivosti gozdov, zn osnovna pogozdovanj« za zagotovite» predvidenega obsegu sečnje •*» proizvodnje lesa bo treba v letu 1962 n|*>r*' biti precejšnja sredstva v zasebnih m družbenih gozdovih. Pogozdovanja in gozdne melioracije premene drevesnih vrst v vseh gozdovih bo mo izvajali v skladu s smernicami ureditvesuž* načrtov in z razpoložljivimi sredstvi na JK,V 1 šini 83,5 ha, «d tega 78,5 ha v zasebnih g® zdovih. nega gozdov na površini 664 ha, tega v zasebnih gozdovih na površini 5IB b« Pri pogozdovanju Im» porabljeno 472.000 s»d*fc> od tega 442.000 sadik v zasebnem sektorju- k 4 Drevesnico na , Igu ho treba se povečati ter zasaditi s takimi drevesnimi vrstami,, ki Ustrezajo temu območju. Nujno pa bi bilo osnovati drevesnico za območje Dolomitov in drevesnico za jclsevc sadike, ki jih bomo uporabljali pri pogozdovanju Barja. Za uspesno vzdrževanje varstvene službe grajenih 3 km stez in presek ter očiščenih Skni varnostnih pasov proti gozdnim požarom. Za zaščito koristnega živalstva pa ImmIo sc ^proj storjeni vsi ukrepi, s katerimi se bo Ustvarjalo biološko ravnotežje v gozdovih. Vse jjUSpodarske organizacije ImmIo v teku leta sprejele pravilnike o organizaciji gozdno-var-stvenc službe. Jz sredstev gozdnega sklada bo vzdrževa-^ib 190 km gozdnih cest in poti v zasebnih S°zdovih. ki služijo za spravilo in prevoz gozdnih sortimentov in za gojenje gozdov. GG Ljubljana pa bo investicijsko vzdrževalo ceste Mokrcu. Na območju občine obstajajo gozdno ureditveni načrti v naslednjem obsegu: Gozdna gospodarstva (Sl,P I. sektor) imajo svoje go-2 ove že urejene. V privatnem sektorju so pa gozdovi tudi že večinoma urejeni, razen za Zeleni pas in del Brezovice ter Škofljice v ®kupni površini približno 2200 ha. Za te go-2 ove ImmIo v teku leta dokončno izdelani tudi gozdno-ureditveni načrti. Bazen teh del pa se oo začela pripravljalna dela za revizijo Ureditvenih načrtov za območje KZ Ig in KZ bobrova. Sredstva, ki ImmIo jM>trebna za vsa gozdnogojitvena in urejevalna dela. se ImmIo črpala 12 biološke amortizacije v gozdovih družbe-llcga sektorja, ki ustvari na območju občine 2’7'9.000 dinarjev biološke amortizacije, ter Za privatne gozdove iz občinskega gozdnega sklada, kamor se steče 88,000.000 dinarjev in ^ cesar |>o odvedenih v medobčinski gozdni ®klad 27,000.000 dinarje\. Iz občinskega gozd-lega sklada, ki ga Im> po odbitku vseh |M)-g°dbenih in drugih obveznostih (medobčinski g°zdni sklad, 10o/0 rezerve ter stroški administracije, ki vodi občinski gozdni sklad) 30 Uiilijonov dinarjev, ne bomo mogli kriti vseh potieb. Nadaljnji vir za urejanje gozdo\ so sredstva gospodarskih organizacij, kmetijskih 2ftdrug in gozdnih gospo treba izvajati še Uaslcdnje gozdno-tehnični- in ekonomsko-orga-Uizacijske ukrepi-: " organizacijsko in strokovno usposabljati gozdne obrate pri KZ in GG, ila si* zagotovi ^rokoMio gosjMMlarjenje z gozdovi in razvi-Jc sodobnih proizvodnih od nošo \ na tem roeju, ki vodijo k družbeni obliki gospo-^«uja z gozdovi. Pogodb o sodelovanju z zasi-bnimi gozdni-^ Ustniki in gozdnimi obrati KZ v smislu ^akona o gozdovih je doslej sklenjenih le za «kupne proizvodnje. ‘S tem v zvezi je treba še nadalje za zaposlitev stalnih gozdnih delavco 1r* gozdnih obratih KZ. od česar je odvisno ^ ajanjc sodobnih in racionalnih metod pro-nje in povečanje proizvoilnosti. ^ ^Uhiih k> alifieiranih gozdnih delavcc\ ctijskc zadruge doslej še nimajo. Imajo pa gahiziranih 6 ekip sezonskih gozdnih delavcev. °brati, oziroma ekonomske enote obratni delavski sveti oziroma delavski «veti I .1 M‘n enot doslej še niso ustalim Ijeni in j, v re^)a zadrugam nuditi |H>trcbno |M>moč pri 8evahju teh vprašanj. . ~ vzdrževanju gozdnih cest je treba tl,(^ b^Z z lastnimi sredstvi ter za-,n8tni^ gozdov s sredstvi in pmstoxolj-ovilo sil« in sredstva iz gozdnega sklada Zad ^Ul1 ' predele, kjer ImmIo Kmetijske ei' \ xečja sredstva (kredite, ilota- C bistncga sodelovanja. . ^boljiati evidenco v gozdni proizvod- !n ^rugih delih ter evidenco o izvrševanju s|M>daiškimi in pa S°spodarakimi organizacijami zaradi iz- ♦er^Sa,,^H I)ro*zvodnjc in stabilizacije tržišča ^a(' pravo vsebino gozdarski inšpekciji. Sodelovati in |>oinagati zlasti tistim ùidustrijskim jH>djcijciu. ki delajo tudi k«nu- e# ÙVOZ. Ustvariti program razvoja lesne pre-i,, J' j občini v skladtu s programom okraja — Ustvariti sodelovanje med gozdno-go-spodarskimi organizacijami v občini, ki ga doslej ni, zlasti med zadrugami samimi ter med zadrugami in gozdnimi gospodarstvi. Okrajna kmetijsko-gozdarska zbornica naj bi dajala pri tem vso svojo pomoč. GRADBENIŠTVO V tej panogi gospodarstva posluje Gradbeno podjetje „Tclmograd“, Splošno tesarstvo ter 3 projektatskn podjetja: Elektroprojekt, Projekt Ljubljana in Agrobiro, ki se je združil z bivšim Podjetjem za projektiranje Rudnik. Poleg teh imajo svoja gradbišča še Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. SGP Slovenija-eeste, Gradis in Tegrad. Vsa ta podjetja bodo v letu 1962 za 234 milijonov ali za 9,4o/o presegla gradbene storitve. Skupni družbeni bruto proizvod bo predvidoma dosežen v višini 2 milijard 716 milijonov dinarjev. Zaposlenih bo 1144 delavcev, kar je za 0.4 'i/o več (kot v letu 1961. Precejšen |K>rast predvideva gradinino jH)d-jetje Tchnograd, ki l>o vrednost svojih storitev povečalo za 250 milijonov dinarjev,, delovno silo pa od 450 do 470 zajntslenih. Podjetje namerava povečati svojo mehanizacijo za 21 milijonov dinarjev, za povečanje voznega parka in izpopolnitev opreme pa namerava investirati nadaljnjih 10 milijonov dinarjev. To finansiranje ho izvršilo z lastnimi sredstvi. Gradbeno montažno podjetje Tesarstvo ne predvideva bistvenega porasta svojih storitev proti letu 1961 (povečanje za l,5o/o), pri enakem številu zaposlenih (80). Podjetje namerava investirati v osnovna sredstva 19 milijonov lastnih sredstev in to za stroje, razširitev žage in ureditev mizarske delavnice. Projektivno podjetje Elektroprojekt pred-videva povečanje svojih projektantskih storitev za 7,1 o/o pri istem številu zaposlene delovne sile. Iz lastnih sredstev namerava podjetje nabaviti novo opremo za 4 milijone dinarjev, za gradnjo stanovanjskega bloka pa bo v letošnjem letu podjetje investiralo deset milijonov dinarjev. Obe ostali projektantski podjetji Projekt Ljubljana in Agrobiro bosta povečali vrednost projektivnih uslug za 11.3»o in 3,5°/o, število zaposlene delovne sile pa bo ostalo nespremenjeno. TRGOVINA Na teritoriju občine jKislujcjo Veletrgovina Mercator, Trgovsko podjetje Hrana, Domači Izdelki v velikih Laščah ter poslovalnice raznih drugih trgovskih podjetij, ki imajo sedeže na drugih občinah. Predvideva sc. da bo blagovni promet po vrstah trgovine naslednji (v 000 din): trgovina na debelo 6,600.000 trgovina na drobno 3,000.878 Skupaj 9,600.878 Trgovsiko |>odjetjc Vrhnika namerava vložiti 2 milijona dinarjev za adaptacijo in opremo trgovskega lokala na Preserju. Iz sredstev družbenega investicijskega sklada se bo črpalo 12 milijonov dinarjev za gradnjo trgovinskega centra v Gerbičevi ulici. GOSTINSTVO IN TURIZEM V gostinstvu se bo promet povečal za 94 milijonov, na 665 milijonov dinarjev. Delovna sila se bo povečala od 209 v letu 1961 na 230 v letu 1962. Vajenca sta predvidena samo dva, kar je za tako močno gostinsko mrežo veliko premalo. Ze v prejšnjih letih so mnogi gostinski obrati modernizirali svoje poslovne postorc, kar bo treba v letu 1962 še nadaljevati. Nabaviti bo treba nov inventar, ker je v nekaterih obratih še vedno zastarela oprema. Vsi gostinski obrati bi morali praviloma imeti hladilnike, posvečati pa morajo vso skrb, da so prehrambeni predmeti vskladiščeni tako, kot to zahtevajo higienski predpisi. Turizem ima na teritoriju občine najboljše pogoje za svoj nadaljnji razvoj. V tem letu bo dokončno opremljen turistični dom na Ku-reščku, povečale sc bovlo kapacitete ter nabavila nova oprema v Iškem Vintgarju, na Livadi sc bo zgradila nova klet. Turistični dom na Krimu bo pa dograjen in opremljen. Turistično društvo Polhov Gradec bo povečalo poslovne' prostore turističnega doma v Polhovem Gradcu in nadaljevalo z gradnjo hišic za tedenski odmor. Vse te nove investicije bodo znašale skupno 41 milijonov dinarjev', ki se bodo delno krilc iz lastnih sredstev gostinskih obratov, delno pa tudi iz sredstev družbenega investicijskega sklada občine. Tudi ostali gostinski obrati bodo v glavnem iz lastnih sredstev, deloma pa tudi iz sredstev družbenega investicijskega sklada občine, nabavili novo opremo in izvršili razne preureditve. sklada, za 30 milijonov' pa računa na investicijsko |>osojilo. Višina uslug jh> vrednosti se predvideva na 300 milijonov dinarjev pri 120 zaposlenih. Obrat trgovskega podjetja Slovenija-avto — Avtoservis na Tržaški cesti bo v letošnjem letu ustvaril za 107 milijonov' dinarjev bruto produkta pri 55 zaposlenih. V ta obrat Ivo podjetje Slovenija avto v letošnjem letu investiralo 74 milijonov dinarjev in to zn opremo 44 milijonov ter za ureditev prostorov bivše Tovarne konzerv' na Viču 30 milijonov dinarjev'. Žaga Kozarje bo povečala svojo dejavnost yd 75 milijonov v letu 1961 na 95 milijonov \' letu 1962 ali za 26.7o/o. Delovna sila se bo [ k» veča hi od 32 na 34 zaposlenih. Podjetje namerava kupiti iz lastnih sredstev nov polno-jarmenik za 8 milijonov dinarjev. Mizarsko podjetje Pohištvo bo preuredilo sušilnico za sušenje lesa iz lastnih sredstev v vrednosti 2.6 milijonov dinarjev. Družbeni bruto proizvod pa se bo povečal od 50 milijonov na 67 milijonov ali za 34 o/o pri isti zaposleni delovni sili 26. Novoustanovljeno podjetje Grafotehna bo nabavilo iz sredstev občinskega investicijskega sklada nov stroj za jeklotisk v vrednosti 4.3 milijona dinarjev ter bo doseglo 105 milijonov bruto produkta pri 15 zaposlenih. KOMUNALA V tej panogi delujejo obrati Elektro Ljubljana okolica, Elektro Kočevje in Kino Vič. Družbeni bruto proizvod se bo povečal za 12.80/0 od 141 milijonov na 159 milijonov dinarjev pri 25 zaposlenih. Obrat Elektro Ljubljana — okolica namerava investirati 7.5 milijonov dinarjev za zgraditev trafopostaj. TRETJI DEL Zaposlena delovna sila: trgovina na debelo 188 trgovina na drobno 311 Skupaj 499 V letu 1961 se je v trgovini učilo 50 vajencev, v letu 1962 pa bo 52 vajencev, kar je relativno šiln-k |M>rust glede vzgajanja Ik>-dočega trgovskega kadra. Veletrgovina Mercator ima namen v letošnjem letu pripojiti več trgovskih podjetij pa drobno v vsem okraju ter s tem povečati svoj trgovski potencial. Prav tako namerava investirati v svoja osnovna sredstva 181 milijonov dinarjev in to za gradnjo novih skladišč v vrednosti 140 milijonov dinarjev, za stroje, naprave in opremo pn nadaljnjih 29 milijonov dinarjev. Za delovni kolektiv pa ho za dvig družbenega standarda investiralo 12 milijonov dinarjev. Trgovina na drobno bo morala še naprej stremeti za modernizacijo svojih trgovskih lokalov. * Trgovsko |M>djetjc Hrana bo vložilo v svoja osnovna sredstva 28 milijonov dinarjev in to za opremo poslovalnic in povečanje prevoznega parku. OBRT Obrtne gospodarske organizacije družbenega sektorja predv imevajo precejšen porast družbenega bruto produkta. V povprečju se Ivo povečal za 758 milijonov dinarjev', ali za 32o/o več kot v letu 1961. Stanje zaposlene delovne sile sc bo povečalo za 143 oseb. ali zn 20,6 o o proti letu 1961. Največji porast proizvodnje predvideva obrtno |H>djetje Splošno ključavničarstvo, ki bo bruto dohodek dvignilo od 450 milijonov v letu 1^61 na 510 milijonov dinarjev v letu 1962, zaposleno delovno silo pa od lil na 115. Podjetje stremi za tem, da bi se v letu 1962 vsaj delno preselilo v druge obratne prostore, ker so dosedanji neprimerni in zavirajo potek proizvodnje. Zn nabavo novih strojev, jiovečanje voznega parka in zn gradbena dela namerava ]M>djetje iz lastnih sredstev investirati 33 milijonov dinarjev. Podjetje Avtosrevis se bo v celoti preselilo na Dolenjsko cesto. X ta namen bo investiralo 80 milijonov’ dinarjev in to za gradnjo 30 milijonov, za stroje in opremo pa 50 milijonov dinarjev. Sredstva za te investicije bo črpalo v višini 50 milijonov iz. poslovnega UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA ATI. poglavje Pristojni sveti in organi občinske uprave so dolžni redno spremljati izvrševanje smernic in določb tega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu oifooru so dolžni poročati o vseh primerih, kjer bi se pokazalo, da izvrševanje ne gre v nakazani smeri, oziroma o nastalih ovirah pri izvrševanju posameznih določb družbenega plana in proračuna. Vlil. poglavje Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da tolmači izvrševanje tega družbenega plana. IX. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1962. Ljubljana, 31. marca 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora: IVAN ROME, l.r. Proračun ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik Na podlagi 14. in 39. člena temeljnega zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52—847/59) in 3. točke 27. člena statuta občine Ljubljatiq-VièrRudnjk je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. morca 1962 sprejel program mestnih občin (12,5 o/o) 177,117.000 din odvod v 10 o/o poseb. pror. rezervo 79,575.000 din tako ostane dohodkov za finansiranje proračuna izdatke v znesku 955,979.000 din 955,979.000 din ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1962 1. člen Proračun občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1962 obsega: I. Občinski proračun: dohodke v znesku 1,790.082.000 din ki se zmanjšajo za: negospodarske investicije mestnih občin (16.3 o/q) 226.267.000 din medobčinski šolski sklad (9,3 otrošnji sredstev ter po vsakem tromesečju poročati oddelku za finance. 6. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da raz[>olaga s proračunsko-rezervo v vsakem četrtletju do višine 21,000.000 dinarjev letnega plana proračunske rezerve, o čemer mora naknadno-poročati občinskemu ljudskemu odboru- 7. člen Posebni del proračuna, v katerem »o razčlenjeni dohodki in izdatki proračuna in občinskih skladov, je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v „Clas-niku“, uradnem vestniku okraja Ljubljana» uporablja pa se od I. januarja 1962. Predvidena proračunska sredstva je treba smotrno koristiti in potrošnjo vršiti v predvidenem okviru za posamezne dejavnosti. Angažiranje sredstev za namene, ki niso predvideni: v proračunu, je nedopustno. St. 40—18/62. Ljubljana, 31. marca 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Iva« Rome, 1. r.