•o
les io ■'i--en
im
iv-i icn !o -t-
o\
Začel se je nov krog glasovanja
Poudarki iz petkovega intervjuja
CHiijIi			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DNI INPE1		IK fEK
Št. 27/Leto 67/Celje, 3. april 2012/Cena 1,10 EUR
□

Do polnega^HPI^
Mozičira p^^^
Virez mošnjička (sreda ov j -0-0 UaRa^i^l
Ko bi keglji zadeli i^^^Jiio' jim dobro še kam drugam
Nazarje - Bogato
Če nam Nemcev ne uspe premagati v gospodarstvu (no, fino bi bilo, če bi jih za obrodila ljubezen do začetek vsaj dohiteli), pa so jih celjske kegljačice le ugnale na športnem terenu. Ob tj varčevanju, ki bo po marsikateri družini udarilo z več koncev, se utegne komu tudi Petja povsem nešportno »skegljati«. In to kljub temu, da v Evropi najboljša ekipa deklet iz Lanteksa sporoča: »Ne odloča vselej denar, srce je važno!«
eocrazi]
Vitanje - Prisegajo na odbojko
v
Laško - Čakajoč na trgovca
Zatočišče pred ponorelim svetom
Otroci radi tečejo po dežju
Žaganje veje, na kateri sedimo?
Srednji razred je tisti, ki v državno blagajno prispeva največ - V pričakovanju četrtkove predstavitve predloga, kako vendarle tudi na prihodkovni strani doseči večje zneske
Vladni paket varčevalnih ukrepov oziroma predlagana izhodišča ukrepov za uravnoteženje javnih financ - zlasti tista, ki jih bo na svojih žepih čutila večina prebivalcev - smo podrobneje predstavili že v petkovi številki Novega tednika. Za tokrat smo namenoma izbrali zgodbo družine, ki sodi v t. i. srednji razred in tako s prispevki in z davki tudi največ prispeva v državno blagajno.
Vlada namerava letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov. Čeprav se v katerem od predlaganih
ukrepov najde skorajda vsak državljan, so zastavljeni selektivno. Tako niso predlagane ukinitve regresa za upokojence, dodatka za veliko družino ali ob rojstvu otroka - temveč naj bi se ti ukinjali oziroma izplačevali v različnih zneskih glede na dohodkovni cenzus posameznika ali družine. Tisti, ki jih zaenkrat v varčevalnih ukrepih (še) ni videti, pa so morda prav tisti, ki bi kakšen evro več v državno blagajno najlažje prispevali. Tako je v javnosti že slišati opozorila, da je vlada povsem pozabila na nove davke, ki so »v zra-
ku viseli« že nekaj časa. Gre seveda za davek na »luksuz«, pa obdavčitev nepremičnin, ki presegajo potrebe lastnikov, ter nenazadnje tudi do-
datno obdavčitev trgovanja z vrednostnimi papirji ter drugih bančnih poslov.
Tako javnost kot zlasti sindikati so v preteklem tednu
glasno terjali tudi odgovore, kaj namerava vlada storiti, da se v Sloveniji ne bo zgolj klestilo po odhodkih in varčevalo, ampak tudi več ustva-
Kako to počnejo Avstrijci?
V večini evropskih držav so prav tako že sprejeti ali pa vsaj pripravljeni varčevalni ukrepi.
Ti se razlikujejo glede na to, v kolikšnih težavah je posamezna država. Vsem pa je skupno, da posegajo
tako v javni sektor kot na trg dela in v socialno politiko, veliko pa se jih je odločilo tudi za uvedbo novih davkov. Tako, na primer, nam najbližja Avstrija predvideva obdavčitev podjetij s podružnicami v tujini, uvedbo dav-
ka na dobiček od prometa z nepremičninami, sklenitev davčnega sporazuma s Švico in tako možnost obdavčitve svojih državljanov za bančne račune v tej državi ter še nekaj sprememb. Med njimi ukinitev povračila davka na
rilo in zaslužilo. Predlog teh ukrepov bo vlada predstavila v četrtek.
IVANA STAMEJČIČ
nafto ter davčne olajšave za prostovoljne prispevke, ki jih kot 13. in 14. plačo izplačujejo podjetja. Samo s tem ukrepom, ki naj bi začel veljati prihodnje leto, bodo Avstrijci v državni blagajni do leta 2016 našteli 440 milijonov evrov več.
IS
»Preživeli bomo, a jezi me
Ela in Maks iz Celja sta par v zgodnjih 30. letih, oba univerzitetno izobražena, oba zaposlena. Ona v gospodarstvu, on v javnem sektorju. Imata dve deklici in septembra se bo družina povečala še za enega otroka.
Njun skupni mesečni zaslužek je 2.200 evrov, a če bo obveljal vladni predlog varčevalnih ukrepov v takšni obliki kot je znan zdaj, bo tako le še do 1. julija. Za deklici prejemata mesečno 75 evrov otroškega dodatka, a tako je še »po starem«, saj Ela nove odločbe po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev še ni prejela. Prav tako ju vrtec za starejšo zaenkrat stane 190 evrov, kakšna bo nova odločba, prav tako še ni znano. Vesta pa, da bo septembra treba ta znesek podvojiti, saj se bo starejši v vrtcu pridružila tudi mlajša sestrica.
Poceni in drago
»Živimo v najemniškem neprofitnem stanovanju, ki je v državni lasti. Po eni strani k sreči, saj mesečna najemnina znaša le 200 evrov, po drugi pa je stanovanje staro in energetsko zelo potratno. Ne okna ne radiatorji niso bili zamenjani najmanj 30 let, kar se pozimi seveda pozna pri računih za ogrevanje,« pravi Ela in kaže zadnjo položnico, ko je ogrevanje za 56 kvadratnih metrov veliko stanovanje naneslo kar 180 evrov.
Še drugi mesečni stroški (voda, elektrika, odvoz sme-
ti _ vključno z naročnino za časopis ter njuna mobilna telefona) znašajo nekaj manj kot 300 evrov. Ob pregledu mesečnih stroškov Ela ne pozabi še na 360 evrov, kolikor odplačujeta posojilo za avtomobil. »Po rojstvu druge deklice smo starega zamenjali, ker preprosto ni bil več varen. Pa še premajhen je bil,« pravi in dodaja, da sta kupila rabljeno vozilo in ga dala predelati tako, da zdaj vozijo na plin. »To se zadnje mesece že zelo pozna.« Ela in Maks mesečno porabita še 300 do 400 evrov za hrano, saj dnevno pripravljajo tudi topel obrok, ki je pozno kosilo ali zgodnja večerja, odvisno od tega, kako se vračata iz službe. Tu so še oblačila in obutev, pa razne potrebščine za gospodinjstvo _ »In kdaj pa kdaj kakšen koncert, kino ali kava s prijatelji zaenkrat tudi še.« Edino »razkošje«, ki si ga družina ob tem še privošči, so tako le še zavarovanja; življenjsko za Elo in namenski rentni za študij deklic mesečno znašajo 150 evrov.
Ob manjših dohodkih večji stroški
Če bo vladni predlog varčevalnih ukrepov sprejet, bo julija drugače. Maksu se bo plača znižala za 15 odstotkov, nižje bo povračilo za prevoz na delo, letos ne bo prejel regresa. Septembra se bo Eli in Maksu rodil tretji otrok in Ela še ni preračunala, kako jih bo to udarilo po žepu. »Čakam
na novo odločbo za otroški dodatek. Če bomo ostali v 5. razredu, potem se bo ta znižal za desetino,« pravi in dodaja, da tudi ne ve, ali bodo glede na dohodke, ki jih ima družina, upravičeni najprej do državnega darila ob rojstvu otroka in kasneje do dodatka za veliko družino, saj bosta oba vezana na premoženjski
cenzus družine. Hiter preračun sicer kaže, da ne bodo presegli 64 odstotkov povprečne plače na družinskega člana. Ve pa, da bodo ob tem, ko bo Maks domov prinašal manj denarja plačevali vrtec za obe deklici, njej pa se bo po prvih treh mesecih za pol leta višina starševskega nadomestila znižala na 90 odstot-
kov in za zadnje tri mesece na 80 odstotkov.
»Preživeli bomo, lačni ne bomo,« pravi, a pri tem opozarja, da o večjem stanovanju, o katerem sta z Maksom ob načrtovanem povečanju družine razmišljala in bi ga tudi res potrebovali, zdaj lahko le sanjajo. »Razumem, da država mora varčevati - a jezi
me to, da klesti težko pridobljene pravice kar povprek. Ljudje bi ta paket varčevalnih ukrepov veliko lažje sprejeli, če bi bil časovno omejen. Na tri leta, na primer, ali pa, dokler naš bruto družbeni proizvod spet ne doseže stabilne rasti.«
IS
Foto: SHERPA (arhiv NT)
TOREK	SREDA	ČEIRIEK	pinK
			
			
			EflED
Obvestilo bralcem in poslušalcem
novi;t?anik
n°n
radiocelje
tednik___________________
— Št. 27 - 3. april 2012
Novi tednik in Radio Celje obveščata občane Občine Šentjur, da sta ukinila izpostavo v Šentjurju.
Od 2. marca lahko male oglase, uokvirjene male oglase, osmrtnice in zahvale za Novi tednik ter čestitke, obvestila, osmrtnice in zahvale za Radio Celje naročajo na Javni blagajni Občine Šentjur v času uradnih ur, in sicer ob sredah od 12.30 do 16.30 ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Položnice je možno poravnati na javni blagajni brez plačila provizije.
Starševsko varstvo po Evropi
Podatki, ki jih povzemamo po gradivu Vlade RS o ureditvi starševskega varstva v preostalih državah EU, so vezani na delovno pravno zakonodajo posameznih držav. Zato v določenih primerih ni mogoče neposredno primerjati podatke o delovnih in koledarskih dnevih in tednih starševskega dopusta.
Po državah Evropske unije imajo različne ureditve starševskega varstva, večina držav izplačuje tudi otroške dodatke oziroma dodatke ob rojstvu otrok. Ponekod so ti univerzalni, v večini držav pa odvisni od dohodkov družine.
ga lahko koristita do otrokovega drugega leta starosti.
Belgija:
porodniški dopust: 15 tednov, prvih 30 dni je plačanih v višini 82 odstotkov, preostali v višini 75 odstotkov plače; očetovski dopust: 10 dni, 7 dni je plačanih v višini 82 odstotkov plače; starševski dopust: 3 mesece, do otrokovega 6. leta starosti.
Nemčija:
porodniški dopust: 14 tednov; starševski dopust: 3 leta, pri čemer imata oba starša pravico koristiti 3 leta starševskega dopusta, do otrokovega 3. leta starosti.
Španija:
porodniški dopust: 16 tednov, plačan v višini 100 odstotkov zadnje materine plače; očetovski dopust: 13 delovnih dni; starševski dopust: 3 leta ali skrajšani delovni čas do otrokovega 8. leta starosti. Po starševskem dopustu so starši upravičeni do zaposlitve z enako plačo in pokojninskimi pravicami, kot so jih imeli pred dopustom.
Latvija:
porodniški dopust: 112 koledarskih dni, plačanih v višini 80 odstotkov dohodka; očetovski dopust: 10 dni, plačan v višini 80 odstotkov dohodka; starševski dopust: 18 mesecev, vsak zaposlen ima pravico do starševskega dopusta, ki ga lahko koristi do otrokovega 8. leta starosti. Zaposleni s tremi ali več otroki, starimi do 16 let ali z invalidnim otrokom imajo pravico do treh dodatnih dni plačanega dopusta letno.
Malta:
porodniški dopust: 14 tednov, plačan v višini 100 odstotkov plače; očetovski dopust: 1 do 3 dni; starševski dopust: 3 mesece za vsakega starša do dopolnjenega otrokovega 8. leta starosti (ni plačan).
Romunija:
porodniški dopust: 126 koledarskih dni (18 tednov), plačan v višini 85 odstotkov plače; očetovski dopust: 5 dni; starševski dopust: 3 mesece za vsakega starša (ni plačan). Mati ali oče
Švedska:
porodniški dopust: 68 dni; očetovski dopust: 70 dni, plačan je v višini 80 odstotkov plače; starševski dopust: mati in oče sta skupaj upravičena do 16 mesecev plačanega dopusta za vsakega otroka. Od tega prejemajo 13 mesecev nadomestilo v višini 80 odstotkov plače do zgornje meje približno 46.600 evrov letno, preostale 3 mesece pa pavšalni znesek v višini 19 evrov na dan.
Bolgarija:
porodniški dopust: 410 koledarskih dni, 45 dni izkoriščenih pred predvidenim datumom rojstva otroka, za vsak dan porodniškega dopusta je mati plačana 90 odstotkov njene povprečne dnevne plače, pod pogojem, da ima vsaj 12 mesecev delovnih izkušenj in zavarovanje; očetovski dopust: 15 dni po rojstvu otroka; starševski dopust: 6 mesecev za vsakega starša, do 8. leta starosti otroka (ni plačan). Nadomestilo za starševski dopust je minimalna plača, ki znaša okrog 123 evrov na mesec.
Estonija:
drugo leto pa 75 odstotkov plače; očetovski dopust: 1 mesec, plačan je v višini polne plače.
Nizozemska:
porodniški dopust: 16 tednov, polno plačilo; očetovski dopust: 2 dni; starševski dopust: 26 tednov do otrokovega 8. leta starosti, davčne olajšave v višini 50 odstotkov od zakonsko določene minimalne plače.
Velika Britanija:
porodniški dopust: 52 tednov, v prvih 6 tednih je plačano 90 odstotkov plače, nato okrog 150 evrov; očetovski dopust: 2 tedna, plačan s tedenskim pavšalom 151 evrov; starševski dopust: 13 tednov za vsakega od staršev do otrokovega 5. leta starosti (ni plačan).
Irska:
porodniški dopust: 42 tednov, 26 tednov je plačan v višini 80 odstotkov plače, dodatnih 16 tednov ni plačan; očetovski dopust: ta ni zakonsko določen, vendar imata oba starša enake pravice do starševskega dopusta v trajanju 14 tednov za vsakega otroka; starševski dopust: 14 tednov do otrokovega 8. leta starosti (ni plačan).
porodniški dopust: 140 koledarskih dni, plačan je v višini Italija: 100 odstotkov povprečne plače; očetovski dopust: 10 dni, plačan je v višini 100 odstotkov plače; starševski dopust: 435 dni, lahko se deli med staršema, nadomestilo v višini 100 odstotkov plače, ob upoštevanju zgornje meje 2.257 evrov.
Češka:
porodniški dopust: 28 tednov, plačan je v višini 69 odstotkov plače.
Francija:
porodniški dopust: 16 tednov, plačan je v višini 100 odstotkov materine povprečne plače v zadnjih treh mesecih; očetovski dopust: 11 dni; starševski dopust: 3 leta.
Litva:
porodniški dopust: 126 koledarskih dni, eno leto je plačan v višini 90 odstotkov plače,
samohranilko), plačan z nadomestilom, ki znaša 55 odstotkov plače; očetovskega dopusta ni; starševski dopust: koristita ga lahko mati ali oče do otrokovega 3. leta starosti, plačan z nadomestilom od 164 do 256 evrov mesečno.
Madžarska:
porodniški dopust: 24 tednov, plačan je v višini 70 odstotkov povprečne bruto plače; očetovski dopust: 5 dni (plačan); starševski dopust: starši lahko koristijo starševski dopust do otrokovega 3.
leta starosti; plačan v višini 70 odstotkov plače.
Luksemburg:
porodniški dopust: 8 tednov pred rojstvom in 8 tednov po rojstvu otroka, izplača se v višini polne plače, lahko se podaljša za 4 mesece; očetovski dopust: 2 dni po rojstvu (v celoti plačan); starševski dopust: dve možnosti izrabe - ali 6 mesecev polne odsotnosti z dela ali 12 mesecev dela s krajšim delovnim časom, mesečni znesek nadomestila 1.778 evrov (889 evrov v primeru krajšega delovnika).
Avstrija:
porodniški dopust: 16 tednov (8 tednov pred pričakovanim rojstvom ter 8 tednov po rojstvu), plačan v višini povprečne plače v zadnjih treh mesecih; očetovski dopust: 2 do 3 dni.
Poljska:
porodniški dopust: 20 tednov, 100 odstotkov plače; očetovski dopust: 1 teden; starševski dopust: 3 leta do otrokovega 4. leta starosti, plačan.
IS
Prvoaprilska imunologija
porodniški dopust: 20 tednov, plačan je v višini 80 odstotkov zadnje plače matere; starševski dopust: 10 mesecev do otrokovega 8. leta starosti, do otrokovega 3. leta starosti je plačan v višini 30 odstotkov plače.
Danska:
porodniški dopust: 18 tednov (4 tedne pred in 14 tednov po rojstvu otroka); očetovski dopust: 10 dni, plačan v višini 100 odstotkov plače; starševski dopust: vsak od staršev ima pravico do 32 tednov plačanega starševskega dopusta in 2 tedna neplačanega. Če se delodajalec strinja, so starši upravičeni do deleža dopusta, tako da oba starša delata s krajšim delovnim časom.
Slovaška:
porodniški dopust: dnov (37 tednov za
28 te-mater
MOZ, PES IN PAJEK	Bori Zupančič
»Sem totalno imun do teh prvoaprilskih štosov, ker nas itak vlečejo za nos skozi vso leto
GOSPODARSTVO
Uspeli z jogurti
Mlekarna Celeia je imela dobro leto 2011 - Pomemben preboj na tuje trge
Mlekarna Celeia je lansko leto končala s 600 tisoč evri dobička. Povečala se je prepoznavnost blagovne znamke Zelene doline. Pri fermentiranih izdelkih (jogurtih in desertih) so zabeležili kar 24-odstotno rast, s čimer so na slovenskem trgu prehiteli Danone, pri čemer so pred Mlekarno Celeia le še Ljubljanske mlekarne. Na petkovi prireditvi v Laškem so poleg predstavitve rezultatov že 30. leto podelili priznanja zvestim proizvajalcem mleka. Ti se srečujejo z vedno višjimi stroški in (pre)nizkimi odkupnimi cenami mleka.
Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je z lanskim letom zelo zadovoljen, saj so v mlekarni presegli vse cilje. Najbolj jih navdušujejo fermentirani izdelki, med njimi je glavni adut LCA. Usmeritev predvsem v fermentirane izdelke je botrovala tudi naložbi v nov polnilni stroj za fermentirane proizvode, ki so ga poskusno »zagnali« prejšnji mesec. Naložba je vredna 4,5 milijona evrov, gre pa za trenutno najsodobnejši polnilni stroj v Sloveniji. S polno zmogljivostjo naj bi začel delovati sredi tega
meseca, z njim pa bodo lahko napolnili enkrat več lončkov kot s prejšnjim polnilnim strojem. Z novim strojem pričakujejo daljši rok trajanja izdelkov, kar zahtevajo tudi tuji trgi.
Veliko mleka, nizke odkupne cene
Mlekarni Celeia zadnjih 25 let količina odkupljenega mleka ves čas narašča, čeprav je proizvajalcev vedno manj. Tudi zato so se odločili še za eno naložbo, in sicer na področju sira. Z novo cisterno bodo lahko celodnevno proizvodnjo mleka pripravili naenkrat in ne več v dveh kotlih. Kot je pojasnil Jakob, bo s tem pri sirih manj odstopanj, saj bodo bolj ali manj enaki. Naložba je vredna 2,8 milijona evrov.
Velike količine mleka v drugih evropskih državah, predvsem Nemčiji, pa nižajo odkupne cene mleka. »Če Nemčija proizvede tri odstotke več mleka kot v preteklem letu, to pomeni, da nas utopi, ker ga toliko ne proizvedemo vsi skupaj v Sloveniji. Zato se moramo osamosvojiti,« je poudaril Jakob. Danes namreč v Mlekarni Celeia od 10 do 12 odstotkov
Višji stroški, a vendar manj za mleko
Vsi trije kmetje, ki so lani oddali največ mleka, poudarjajo, da so odkupne cene prenizke glede na vedno višje stroške.
Frančišek Rotnik pravi, da je lani oddal malo manj mleka, ker so bile na začetku leta slabe vremenske razmere, zaradi česar je bil pridelek manjši in slabše kakovosti. Razlaga, da je odkupna cena mleka v Mlekarni Celeia v evropskem povprečju, vendar je treba vedeti, da je kakovost mleka v tej mlekarni zelo visoka, kar kažejo vsi podatki. Kmetje s ceno zato ne morejo biti zadovoljni: »Močna krmila so se začela dražiti, da o energentih in gorivu ne govorimo. Vse to zelo podraži proizvodnjo. In to predvsem na teh slovenskih kmetijah, ki so zelo razdrobljene.« Kljub temu ostaja zvest Mlekarni Celeia: »Že tradicija nas zavezuje k temu. Poleg tega vidimo, kaj se na trgu dogaja. Če se prestaviš k drugi mlekarni, je
sicer trenutno lahko boljša cena, lahko pa hitro pride do spremembe in potem si tepen.«
Podobno razlaga Harald Konečnik, ki je lani Mlekarni Celeia kot posameznik oddal največ mleka: »Največji problemi so energenti in nizka odkupna cena. Krmila so draga, enako tudi storitve veterinarjev.« Čeprav je razmišljal, da bi se prestavil h kakšni drugi mlekarni, dlje od tega ni šlo: »Upam, da bo mlekarna uspela s svojim programom brez GSO, da se bo postavila na noge in da se bo to tudi finančno poznalo pri kmetu.«
Tudi Marko Močilnik upa, da bodo novi izdelki našli pot do kupcev: »Upam, da bo mlekarna izdelke uspešno tržila in da bomo končno prepričali kupce, da bodo bolj posegali po slovenskih, naših izdelkih, s čimer bomo imeli tudi kmetje kaj od tega. Pri nas se vse skupaj začne, a ko se deli dobi-
ček, smo marsikdaj zadnji.« Močilnik še opozarja na visoke stroške in na težave pri cenah mleka: »Cena mleka niha, tako da ne moreš plansko delati. Večje naložbe si ne moreš privoščiti, ker ne veš, kakšna bo cena.«
ŠK, foto: SHERPA
Največ mleka je Mlekarni Celeia lani oddala Koroška kmetijsko-goz-darska zadruga, in sicer kar 25,4 milijona litrov. Druga je bila Kmetijska zadruga Šmarje z l1,6 milijona litrov mleka in tretja Kmetijska zadruga Šaleška dolina z 10,1 milijona litrov. Med posameznimi proizvajalci mleka je največ mleka tudi lani oddal Harald Konečnik iz Šentjanža z 927 tisoč litri. Sledi mu Marko Močilnik iz Prevalj s 519 tisoč litri, na tretjem mestu je Frančišek Rotnik iz Šoštanja s 506 tisoč litri.
mleka kot višek prodajo v Italijo, kar je zaradi nestabilnih cen precej tvegano. Jakob ocenjuje, da bodo do leta 2015 vse slovensko mleko, ki ga odkupijo, lahko tudi predelali v Arji vasi.
Prav preboj na tuje trge je za mlekarno zelo pomemben. Februarja so tako prvič peljali 29 različnih izdelkov v Anglijo, angleški kupec pa se odloča za vedno nova naročila. Trenutno pripravljajo proizvode za francoski trg, na italijanskem trgu pa so že dobro leto.
V Mlekarni Celeia sicer v prihodnje stavijo predvsem na izdelke brez gensko spremenjenih organizmov, glede na to, da so prvi v Sloveniji, ki so pridobili ta certifikat. Na roko jim gre tudi usmeritev potrošnikov, saj ti vse bolj posegajo po slovenskih izdelkih. Pri tem Jakob opozarja, da so to uvidele tudi multinacionalke, ki skušajo prav na to karto igrati tudi pri slovenskih kupcih.
ŠPELA KURALT
Nemci imajo največjo evropsko banko
Po močni rasti delniških indeksov minuli teden je na evropskih in ameriških delniških trgih prišlo do rahle umiritve. Kljub temu delniški indeksi še naprej ostajajo v srednjeročnih rastočih trendih.
PREGLED TEiAJEV V OBDOBJU MED 26.3. IN 30.3.2012
Oznaka|	Ime 1	Enotni tečaji Promet v tEUR |			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	91,49	187,62		-3,19
CETG	Cetis	16,01	0,06		-5,82
GRVG	Gorenje	6,00	351,33		3,45
PILR	Pivovarna Laško	8,40	118,42		9,09
JTKG	Juteks	25,00	13,57		28,21
ETGG	Etol	139,00	50,87		0,00
Na surovinske trge je včeraj vplivala novica o izpustu plina na eni izmed ploščadi francoskega energetskega giganta Total v Severnem morju, kar se je odrazilo v relativno negativnem odzivu energetskega sektorja. Minuli teden se je po svetu zaključil z optimizmom na borzah in rastjo delnic. Tako je bilo tudi v Sloveniji, kjer je slovenski borzni indeks SBITOP zrasel za skoraj 2 odstotka. Italijanska bančna skupina Unicredit, ki deluje tudi v Sloveniji, je lani ustvarila 9,2 milijardi evrov izgube, predvsem zaradi obsežnih slabitev naložb v tretjem četrtletju lani. Deutsche Bank je postala največja evropska banka. Največja nemška banka je od leta 2006 premoženje okrepila za 40 odstotkov in je konec lanskega leta znašalo 2.164 milijard evrov.
INDEKSI MED 26.3. IH 30.3.2012		
		
Indeks	Zadnji tečaj	|%spr.|
SBI20	599,26 ^	2,81
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu izgubila vrednost. Frankfurtski Indeks DAX je sicer ta teden končal 0,39 odstotka višje in v petek dosegel 6.902 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 0,5 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v petek končal 0,26 odstotka vrednosti višje. Ameriški indeks Dow Jones je končal v petek 0,16 odstotka višje. Indeks NASDAQ je v petek padel za 0,31 odstotka vrednosti.
Cena nafte se je v minulem tednu nekoliko znižala, potem, ko je dogovor Irana s šestimi razvitimi industrijskimi državami o srečanju prihodnji mesec vzbudil pričakovanja, da bo vendarle prišlo do razrešitve spora glede iranskega jedrskega programa. Cena ameriške nafte je padla v petek na 103,39 dolarja za sod.
ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.

#
L

Marko Močilnik
Jožica in Frančišek Rotnik - Št.27-3.april2012
Nina in Harald Konečnik
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Na cvetno nedeljo v pričakovanju
Na cvetno nedeljo so marsikje na Celjskem pripravili razstave in prireditve o ohranjanju šeg in običajev pred bližnjo veliko nočjo.
ROGATEC - Društvo žena sosednjimi društvi pripravi-Rogatec je v sodelovanju s lo razstavo cvetnonedeljskih
butar in »pirhov« v dvorcu Strmol Rogatec. Odprtje razstave v dvorcu Strmol Rogatec so popestrili pritrkovalci iz Rogatca in sestrični Marija
Počivavšek in Metka Lorger z ubranim petjem, ki je naznanjalo prihod velike noči.
Domišljijo in ustvarjalno delo so na razstavnih mizah prikazali Društvo žena Rogatec, Društvo Gaja Rogaška Slatina, Društvo žena Donačka gora, Društvo žena Sv. Rok-Do-bovec, Udruga žena Humsko srce, Hum na Sotli, Društvo žena Sv. Florjan in DPD Svoboda Majšperk Ustvarjalna klepe-talnica. Razstavljeni izdelki so iz naravnega materiala, polepšani s krep papirjem in z ročno pletenimi dodatki. Razstava bo odprta do 10. aprila.
PB, foto: POLONA BERCKO
FRANKOLOVO - Že nekaj let butaro velikanko izdelujejo tudi na Frankolovem. Pravzaprav so v nedeljo pred farno cerkev postavili dve, ki sta v višino merili kar 20 metrov in segali vse do roba cerkvenega zvonika. Na vsaki je bilo obešenih po 20 kilogramov pomaranč, za okrasitev je bilo 80 metrov spletenih kit in zato ni čudno, da je izdelavi in kasneje nošnji butar sodelovalo kar 50 prostovoljcev.
IS, foto: JURE VOVK
VOJNIK - Skupina Vojničanov je minuli konec tedna že peto leto zapored preživljala pred farno cerkvijo sv. Jerneja. Izdelovali so butare, pobudnika Mirko Krašovec in Ivan Pušnik pa želita, da vojniške butare z ostalimi ne tekmujejo po dolžini, pač pa po lepoti in zlasti v tem, da so izdelane po starih običajih iz sedmih avtohtonih vrst lesa.
IS, foto: JURE VOVK
PETROVČE - V Drešinji vasi so tudi letos člani Prostovoljnega gasilskega Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče izdelali veliko butaro. Merila je nekaj manj kot 18 metrov, delali so jo dva dni, na cvetno nedeljsko jutro pa so jo fantje nesli k blagoslovu v petrovško baziliko.	TONE TAVČAR
Ko zadišijo potice
Na letošnjem Festivalu potic se je predstavilo 62 izdelkov gospodinj, društev in šol s Celjskega.
PREBOLD - Društvo podeželskih žena Prebold vsako leto pripravi Festival potic, na katerem gospodinje, različna društva in šole tekmujejo s svojimi prazničnimi dobrotami.
V soboto dopoldne se je v Aninem domu v Preboldu uspešno zaključil Festival potic, ki ga je že deveto leto zapored pripravilo Društvo podeželskih žena Prebold s predsednico Danico Upla-znik na čelu. Tradicionalno ga prirejajo vsak petek in soboto pred cvetno nedeljo. Gre za razstavo in tekmovanje, kjer gospodinje, različna društva in šole s Celjskega
predstavijo svoje izdelke - potice in kolače. Letos je bilo razstavljenih 62 dobrot, kar je sicer manj kot lani, ko se je predstavljalo kar 96 izdelkov. Strokovna komisija, ki je ocenjevala videz, barvo, prožnost testa, zvitje orehove in smetanove potice in tudi okus ter vonj, je tudi letos izbrala najboljše.
Priznanja so podelili na petkovi večerni prireditvi v Aninem domu, kjer so bile potice tudi razstavljene. Gospodinje Danica Turnšek, Anica Golavšek, Marija Vozlič, Jana Praprotnik in Anica Zupančič so si že tretje leto zapored prislužile zlata pri-
znanja, zato so letos prejele tudi posebne plakete v obliki deske za potico. Festival, ki je namenjen ohranjanju slovenskega ljudskega izročila, se je v soboto končal s kmečko tržnico, na kateri so predstavili ljudske običaje, ki so povezani z velikonočnim praznovanjem.
Obiskovalci so lahko izbirali med velikonočno ponudbo in opazovali prikaz izdelave butar. Vse potice so po končani prireditvi podelili domovom starejših občanov na Polzeli, Vranskem, v Grmovju in Preboldu.
ŠO
Foto: GrupA
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Najprej sestanek, potem soglasje
Občina Vojnik ne želi ovirati psihiatrične bolnišnice - Kot dober gospodar zahteva vsaj minimalno nadomestilo za zemljišče
VOJNIK - Vodstvo psihiatrične bolnišnice je občino zaprosilo za podelitev stavbne pravice, ki naj bi bila osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, da uredijo zdaj neizkoriščeno podstrešje. Po končani 1,2 milijona evrov vredni naložbi bi vanj preselili svojo delovno enoto iz Raven pri Šoštanju.
Občina je lastnica malo več kot 6 hektarov zemljišč, ki jih uporablja bolnišnica, in Vojničani si že sedem let prizadevajo, da bi se z državo dogovorili vsaj za minimalno nadomestilo za to zemljišče. Kot pravi podžupan Branko Petre, bi tržna cena zanjo dosegla okrog 3 milijone evrov, v občini pa bi bili zadovoljni s 500 tisočaki nadomestila. Ministrstvo za zdravje ne le, da na tak pobot ni pristalo, čeprav je sodišče na prvi stopnji vojniški občini že prisodilo 850 tisočakov, ampak je celo vložilo protitožbo za izbris lastninske pravice.
Postopki na sodišču so zdaj odprti, lokalna skupnost pa bolnišnici očita, da stoji ob strani in se za ureditev razmer ne angažira bolj.
Župan Beno Podergajs se je zato pred sejo občinskega sveta, na kateri so svetniki odločali o podelitvi stavbne pravice, pozanimal, ali obstaja še kakšna druga možnost, da bi bolnišnica vseeno izpeljala 1,2 milijona evrov vredno naložbo. In kot je izvedel na celjski upravni enoti, bi zadoščalo tudi soglasje, da občina naložbo dovoljuje. Ker se Vojničani državi ne nameravajo kar takoj
V Vojniku se je pred sejo občinskega sveta zvrstilo kar nekaj vmesnih zapletov in merjenja moči med občino in psihiatrično bolnišnico. Pobude sprva niso uvrstili na dnevni red, zato ker še niso končani zapleti z izplačilom nadomestila za dobrih šest hektarov zemljišč, ki ga Vojničanom dolguje država oziroma ministrstvo za zdravje. Ker pa so pobudo obravnavali člani odbora za finance in občinsko premoženje, so o njej zatem odločali tudi svetniki.
ukloniti, so svetniki podprli predlog predsednika odbora za okolje in komunalo Viktorja Štokojnika, da najprej zahtevajo skupen sestanek predstavnikov ministrstva, bolnišnice in občinskega vodstva, že dan zatem, ko bo prišlo do tega sestanka, pa lahko bolnišnici izdajo soglasje. Med občinskimi svetniki namreč ni niti enega, ki bi naložbi nasprotoval - vsi pa so poudarjali, da je treba z občinskim premoženjem čim bolj gospodarno ravnati. Dosedanje postopke občine v zvezi z uveljavljanjem vsaj minimalnega nadomestila za uporabo celotnega zemljiškega kompleksa so namreč zunanji revizorji ocenili kot pravilne in gospodarne.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Psihiatrična bolnišnica Vojnik bi z ureditvijo^ zdaj neizkoriščenega podstrešja pridobila dovolj prostora za preselitev svoje delovne enote iz Raven pri Šoštanju.
V času, odkar skuša občina urediti lastniška razmerja, se je na ministrstvu za zdravje zamenjalo pet ministrov, postopki pa se z vsako zamenjavo začenjajo praktično pri A. Bo tokratno napenjanje mišic v občini zaleglo in pristojne v državi pripravilo vsaj k poslušanju? Ali pa se bodo na ministrstvu zadovoljno oddahnili - češ, saj se niti v lokalnem okolju ne morejo dogovoriti - in se odrekli načrtovani naložbi?
Če bodo uspeli z vsemi spremembami in bo lokacija trgovcem zanimiva, si lahko v Laškem kmalu obetajo drugačen pogled na TIC in avtobusno postajo.
Kateri trgovec bo prišel?
LAŠKO - Občina pripravlja spremembe zazidalnega načrta za območje, kjer je turistič-no-informacijski center, to je na Trgu svobode. Načrt bi na to območje umestil trgovski objekt, saj ni skrivnost, da si v Laškem želijo še kakšnega trgovca.
Že jeseni je občina usklajevala načrte z zavodom za varstvo kulturne dediščine in s takratnima ministrstvoma za kulturo ter okolje in prostor glede umeščanja trgovskega objekta na Trg svobode. Decembra so napovedovali javno razpravo in razgrnitev v marcu oziroma aprilu. Zaenkrat v Laškem še niso tako daleč. Smo pa pri županu Francu Zdolšku preverili govorice, da naj bi si v občini prizadevali, da bi na to območje s svojo trgovino prišlo podjetje Spar. Zdolšek je dejal le, da mora o vseh spremembah odločati občinski svet, šele nato bi lahko objavili razpis o prodaji zemljišča, na katerega pa se lahko prijavi katero koli trgovsko podjetje. V Sparu so bili glede laške lokacije skrivnostni, saj so nam sporočili le, da nam teh podatkov ne morejo posredovati.
V Laškem vsekakor upajo, da bodo imeli s to lokacijo več sreče, kot so je imeli pri prodaji zemljišča v Debru, ki ga je kupil Mercator. Čeprav so začeli graditi, dlje od kopanja niso prišli in tako začeta gradnja že več let kazi podobo Laškega. Iz Mercatorja so občini pred časom odgovorili, da iščejo »primernega in zanesljivega zunanjega investitorja, ki bi realiziral trgovski objekt z dolgoročnim najemom. Zakasnitev in neaktivnost pri realizaciji postavitve objekta pa so povzročile spremenjene ekonomske razmere.«
ŠK
Foto: SHERPA
Pešpot in obnovljena cesta
CELJE - Lani poleti se je zaradi udora brežine ob cesti v Lisce začela nujna sanacija, saj je bilo cestišče nevarno in so ga zato zaprli za ves promet. V mestni občini pa so se odločili za celovitejšo obnovo, ki se končuje prav v teh dneh.
Že lani poleti se je tako začela sanacija ceste in čeprav je bil že prvoten poseg velik, so obseg del nato v mestni občini še razširili. Tako so podaljšali oporni zid proti Gričku in obnovili daljši odsek ceste, ki je zdaj ponekod tudi širša. Kot pojasnjuje vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo v mestni občini Ingrid Mastnak, je pred odcepom ceste na Griček novozgrajena tudi pešpot. Vrednost naložbe, za katero so z izvajalcem del, celjskim Nivojem, pogodbo podpisali lani v začetku julija, znaša malo manj kot
Dela so opravljena, te dni mora obnovljen del vozišča dobiti le še asfaltno prevleko.
415 tisoč evrov. Sanacija desne brežine Savinje na tem odseku vključuje tudi gradnjo podpornega zidu oziroma težkega kamnitega
zavarovanja za preprečitev nadaljnjih poškodb brežine in cestišča ter obnovo vozišča in novo pešpot.
IS, foto: GrupA
ZADNJA NOVICA
Konec za Radeče papir
Končana je dlje časa trajajoča agonija družbe Radeče papir. Potem, ko je uprava v četrtek vložila predlog za prekinitev prisilne poravnave, je Okrožno sodišče v Celju včeraj ustavilo prisilno poravnavo in objavilo sklep o začetku stečajnega postopka v radeški papirnici.
Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Boruta Sokliča, za zadnji dan za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, ki jih še niso prijavili v prisilni poravnavi, pa je sodišče določilo 2. julij.
Do stečaja je prišlo zato, ker v papirnici zaradi velikega izpada poslov in ustavitve proizvodnje niso mogli realizirati načrta finančnega prestrukturiranja. Kot je slišati, uprava menda razmišlja o ustanovitvi neke nove družbe, ki bi prevzela posle in delavce iz papirnice, vendar se morajo o tem dogovoriti s stečajnim upraviteljem. Za hčerinsko podjetje Muflon, v katerem je zaposlenih 120 ljudi in posluje pozitivno, vsaj zaenkrat naj ne bi predlagali stečaja.
US
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Vpis v vrtec pravičnejši
BRASLOVČE - V petek se je v občini Braslovče zaključil vpis v vrtce za prihajajoče šolsko leto. Ker se v občini vsako leto znova srečujejo s pomanjkanjem prostih mest, so se odločili dopolniti kriterije, ki bi staršem zagotovili večjo pravičnost pri vpisu njihovih otrok.
Svet zavoda Osnovne šole Braslovče je dosedanje kriterije dopolnil in jim dodal nekaj novih. Po novem imajo prednost za vpis v vrtec otroci, katerih starši imajo stalno prebivališče v občini Braslovče ali imajo v vrtcu predhodno vpisanega že kakšnega izmed otrok. Dodatne točke bodo dobili tudi tudi malčki, katerih starši so zaposleni. Največ pomislekov je med svetniki zbudil kriterij eno-star-ševske družine, saj naj bi bilo v občini
veliko družin, ki izkoriščajo ugodnosti mam samohranilk.
Župan občine Braslovče Branimir Stro-janšek meni, da v letošnjem šolskem letu ne pričakujejo velikih problemov s prostorsko stisko v vrtcu, a so se kljub temu nanjo že pripravili: »Narejena je idejna zasnova in vložen predlog za spremembo prostorskega reda na območju Osnovne šole Braslovče, kjer se predvideva prizidek za okrog pet učilnic. S tem bi se razbremenili prostori za vrtec, ki sedaj zaseda tudi del prostorov šole.« Kljub temu, da so nove kriterije svetniki na mizo dobili šele pred začetkom zadnje občinske seje, so se skoraj vsi strinjali, da so ti potrebni in so predlog potrdili.
ŠO
mL m	VH	iHVV	m ^
Na počivališču pazite
SLOVENSKE KONJICE - Vse kaže, da je treba biti na avtocestnem počivališču v Tepanju v zadnjem obdobju posebno previden. Na območju Policijske postaje Slovenske Konjice so zabeležili lani največji porast kaznivih dejanj prav na tepanjskem avtocestnem počivališču, kjer je veliko mednarodnega tranzitnega prometa.
Tam se je zgodilo več kot sto kaznivih dejanj, od tega polovica tatvin in goljufij, ki so povezane z bencinskim gorivom. Dogajale so se drzne in roparske tatvine, našli so tri vozila, ki so bila navedena v evidencah ukradenih vozil, vlomljeno je bilo celo v tamkajšnjo avtocestno restavracijo. Zato so policisti novembra lani začeli na tem območju izvajati poostren nadzor.
Policisti so na celotnem območju policijske postaje lani obravnavali uboj, lahkih telesnih poškodb je bilo za tretjino manj kot leto prej, skoraj polovico manj je kaznivih dejanj mladoletnikov, polovico manj je bilo kaznivih dejanj s prepovedanimi drogami, izjemno pa se je znižalo število primerov gospodarskega kriminala. Še vedno je neraziskan bančni rop v Vitanju.
Prometno varnost na cestah širšega konjiškega območja ocenjujejo policisti za lani kot ugodno. Smrtnih žrtev ni bilo, policisti so lani odredili več preizkusov alkoholiziranosti kot leto prej, etilometer pa so uporabili le enkrat, saj je na servisu že skoraj eno leto. Podobno je bilo z laserskim merilnikom hitrosti, ki je bil v popravilu kar dva meseca, zato je bilo lani na območju treh občin uradno manj kršitev hitrosti.
BJ
Grascaka se niso nasli
VOJNIK - Na spletni strani ministrstva za kulturo je do sredine aprila objavljena namera za neposredno sklenitev pogodbe za nakup graščine Socka.
Na ministrstvu namreč niso prejeli nobene ponudbe za nakup graščine v Socki ne na prvi ne na drugi javni razpis, od namere, da prodajo graščinski kompleks, pa vseeno ne odstopajo. Graščinski kompleks je bil prvič na prodaj že konec lanskega leta, ko so na ministrstvu zanj postavili ceno 300 tisoč evrov, drugič bi kupca stal 45 tisočakov manj. Zdaj je cena postavljena na 217 tisoč evrov. V vojniški občini
so že konec leta 2010 podprli odločitev države, da graščino proda. Odgovornega in dobrega gospodarja si za graščino v Socki želijo tudi zdaj, zato ne bodo uveljavljali predkupne pravice, ki jo občina za graščinski kompleks sicer ima. Kot so nam povedali na ministrstvu, od sredine marca, odkar je namera objavljena, še niso prejeli nobene ponudbe. Če je tudi do izteka 30-dnevnega roka ne bodo, bo postopek ustavljen. A prodajo bodo spet ponovili po sprejemu načrta razpolaganja s premoženjem za leto 2012.
IS
Vse večje socialne stiske
ŠMARJE PRI JELŠAH - Vladimir Ka-menšek ostaja na čelu območnega združenja Rdečega križa še naslednja štiri leta. Njegovo ponovno kandidaturo so potrdili na skupščini prejšnji četrtek. Sekretarka združenja prav tako ostaja Milka Dobravc.
Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah združuje 25 krajevnih organizacij Rdečega križa z območja šestih občin šmarske upravne enote. V vodstvu združenja se zavedajo, da je pred njimi težko obdobje, saj so socialne stiske občanov iz meseca v mesec večje. Po besedah sekretarke Milke Dobravc se je število prošenj za hrano, obleko in plačilo položnic v letu dni podvojilo. Napori šmarskega Rdečega križa bodo v prihodnjem obdobju tako usmerjeni predvsem v socialno dejavnost in zagotavljanje preživetja najbolj ranljivih skupin prebival-
stva. V preteklih štirih letih je skoraj 300 prostovoljcev opravilo približno 70 tisoč prostovoljnih ur, v novem mandatu pa bodo na terenu preživljali še več časa. Občanom bodo nudili psihosocialno pomoč, organizirali bodo srečanja in skupine za pomoč.
Območno združenje je v lanskem letu razdelilo več kot 70 ton hrane in za 27 tisoč evrov denarnih pomoči, ob neurju s točo, ki je prizadelo del Obsotelja in Kozjanskega, pa še dodatnih 45 tisoč evrov. Kako bo letos, ne vedo, saj država v sklopu varčevanja tudi njim krči sredstva. Večjih donatorjev pa dandanes, kot pravi Dobravčeva, ni. »Danes najpogosteje darujejo tisti, ki tudi sami nimajo prav veliko, zato dobivamo manjše zneske. A vsak evro še kako prav pride,« dodaja.
AD
Za tehniške poklice jim ni
ZREČE - V občini so zaskrbljeni, saj že več let ugotavljajo, da se premalo osnovnošolcev vključuje v nadaljnje izobraževanje za poklice, ki jih v tamkajšnji strojni industriji najbolj potrebujejo. V občini s šest tisoč prebivalci, ki je med največjimi zaposlitvenimi območji Slovenije, je od štiri tisoč delovnih mest večina v strojni industriji.
Po zadnjih podatkih nadaljuje tretjina zreških učencev šolanje na gimnaziji, približno polovica v štiriletnih strokovnih šolah ter petina v triletnih šolah. Med 64 učenci se jih je tako komaj sedem odločilo, da bi postali strojni tehniki, ter štirje,
da bi postali kovinarji. O tej problematiki so razpravljali na zadnji seji občinskega sveta, kjer je bilo na dnevnem redu letno poročilo o delu Osnovne šole Zreče, ki jo obiskuje približno šeststo učencev. In kje je rešitev? »Eden od ukrepov je zagotovo aktivna kadrovska politika. Oddelki za ravnanje s človeškimi viri v podjetjih bi morali posvetiti pozornost promociji perspektivnih poklicev, po drugi strani bi morale skrbeti za takšno promocijo šole,« vidi rešitev župan mag Boris Podvršnik, ki meni, da je nastali položaj lahko posledica gospodarske krize.
BRANE JERANKO
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko VI vprašate, ml najdemo odgovor oziroma na radlo@radlocelje.com.
Zanima me overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij. Ali so vaše overitve enakovredne notarskim?
V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku se lahko za potrebe upravnih postopkov pred katerokoli upravno enoto v Republiki Sloveniji opravi overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije. Takšna overitev je enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije, vendar zgolj v upravnih postopkih. Na upravnih enotah se lahko overjajo zadeve za potrebe upravnih postopkov. Pogodba, ki se nanaša na nepremičnino, pa je zadeva civilnopravne narave in ne upravne, saj služi tudi za zemljiško knjigo. Z overitvijo lastnoročnega podpisa se potrdi njegova pristnost, z overitvijo prepisa ali kopije pa istovetnost prepisa ali kopije z izvirno listino. V nobenem primeru se s tovrstnimi overitvami ne potrjuje resničnosti podatkov v listini. Na upravni enoti lahko overja predlagatelj overitve, ki želi overiti lastnoročni podpis, prepis ali kopijo za potrebe upravnih postopkov. Predlagatelj lahko overi lastnoročni podpis, prepis ali kopijo na vsaki upravni enoti v Republiki Sloveniji ne glede na kraj svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča vsak delavnik med poslovnim časom. Overitev opravi uradna oseba, ki ima za takšno upravno dejanje pooblastilo predstojnika. Pred overitvijo mora predlagatelj z osebnim dokumentom, opremljenim s fotografijo, izkazati svojo istovetnost. Overitev lastnoročnega podpisa poteka tako, da predlagatelj overitve lastnoročnega podpisa listino podpiše pred uradno osebo oziroma prizna podpis na listini kot svoj. Uradna oseba po ugotovitvi pristnosti podpisa s potrdilom na listini overi podpis in to vpiše v evidenco overitev. Overitev prepisa ah kopije poteka tako, da uradna oseba skrbno preveri prepis ali kopijo dokumenta z izvirno listino. Če se prepis ali kopija v celoti ujemata z izvirnikom, s potrdilom overi prepis oziroma kopijo in overitev vpiše v evidenco overitev.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Ali je mogoče v okviru zaščitene kmetije izločiti kakšno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše? Prevzemnik kmetije s tem soglaša, zato me zanima, kakšen je postopek.
Zaščitene kmetije opredeljuje Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Pravni promet je po veljavni zakonodaji omejen pri zaščitenih kmetijah, za katere je bilo z odločbo upravnega organa pravnomočno ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo po določbah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in je posledično to pravno dejstvo vpisano tudi v zemljiški knjigi. Zaščitena kmetija se v prometu tako ne sme deliti, razen v primerih, navedenih v 18. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer je med drugim navedeno, da se od zaščitene kmetije lahko odtujijo stavbna zemljišča. Postopek odpisa določene parcele od zaščitene kmetije je sledeč: lastnik zaščitene kmetije na upravni enoti vloži vlogo za odpis določene parcele z navedenim razlogom za odpis. Vloga ni oblična. Upravni organ izda odločbo o odpisu določene parcele od zaščitene kmetije in po pravnomočnosti odločbe sam izvede vpis novega dejstva v zemljiško knjigo. Plačilo takse za to
odločbo se računa po tar. št. 1 in 3 ZUT.	„ .. , , j..
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Plačevanje računov »na čakanju«
ŠTORE - Ob obravnavi predloga zaključnega računa za lanski občinski proračun so se občinski svetniki seznanili tudi s poslovanjem občine in s težavami, ki jih ima s plačevanjem računov.
Občinski svetniki so sprejeli zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto. Ta je bil skoraj v celoti skladen z drugim rebalansom proračuna, ki so ga v občini sprejeli novembra, zato svetnikov ni
presenetil. Je pa bilo lansko - in seveda bo tudi letošnje leto - za občino izjemno zahtevno, kar se finančnega poslovanja tiče. Tako župan Miran Jurkošek poudarja, da občina sproti in redno poravnava vse obveznosti, ki jih ima do bank z odplačilom obveznosti iz preteklosti - torej posojil in poroštev, ki jih je prevzela občina po zlomu podjetja Hudournik. Številke so v Štorah takšne, kakršne pač so. Ker za naložbe v obči-
ni ni denarja, se zavestno odločajo zanje le, če je projekt večinsko financiran z evropskim in državnim denarjem. Takšni sta tudi zadnji - gradnja povezovalnega kanala za kanalizacijsko omrežje med obrtnima conama Štore vzhod in zahod, ki je že končana, ter gradnja vrtca.
Oteženo javnofinančno poslovanje zaradi grehov iz preteklosti, ki jih je zdaj treba odplačevati, je seveda krivo za to, da v Štorah iz-
vajalcem del plačujejo račune tako, kot sami dobivajo državni in evropski denar. Župan Jurkošek pojasnjuje, da se sproti dogovarjajo za zamike, a kot kažejo številke, je zaenkrat najbolj problematično plačevanje računov za gradnjo vrtca. »Zadnje račune smo skladno s pogodbenimi določili poravnali oktobra,« pravi in dodaja, da se je do konca leta za vrtec nabralo malo več kot 370 tisoč evrov dolga. A računi so se nabirali tudi po tem dnevu.
»Da bo naložba povsem pod streho, se jih bo nabralo še za kakšnih 200 do 300 tisočakov,« ocenjuje župan Jurkošek, ki pričakuje, da bodo vendar uspeli vse izvajalce poplačati do konca junija. To pa je najbolj odvisno od rebalansa državnega proračuna in od tega, kdaj in koliko denarja bodo prejeli v Štorah.
IVANA STAMEJČIČ
Pomoč se občini izplača
ŠMARJE PRI JELŠAH - Ekonomska cena ure storitve pomoč na domu v tej občini bo od začetka aprila za 2,3 odstotka nižja ter bo znašala ob delavnikih dobrih 15 evrov. Uporabniki, ki jih je okoli petdeset bodo zaradi razlike, ki jo doplačuje občina, plačevali letos ob delavnikih pet evrov na uro.
Ekonomska cena ter cena za uporabnike je ob nedeljah, ponoči in praznikih seveda precej višja (takrat je ekonomska cena celo do nad 23 evrov ter za uporabnika do 7,5 evra). Nove nekoliko nižje cene, ki bodo veljala od 1. aprila, so posledica spremenjenega državnega pravilnika o oblikovanju cene, ki plačilo nekaterih stroškov po novem zapoveduje občinam, med njimi stroške strokovne priprave.
Zaradi ukinitve državne subvencije za pomoč na domu, ki je od lani ni več, bo šmarska občina morala za stroške pomoči na domu letos nameniti kar 15 odstotkov denarja več, kar pomeni 24 tisoč evrov na leto, čeprav je letos nekaj uporabnikov manj. V primeru, če pomoči na domu ne bi bilo, bi kar devetnajst občanov potrebovalo takojšnjo namestitev v domu upokojencev, od katerih jih za plačilo doma večina nima dovolj denarja, zato bi jim drago oskrbo morala plačati občina. V domovih za starejše je vsega skupaj več kot sto občanov Šmarja pri Jelšah, občina pa naj bi za njihovo oskrbo letos plačala v celoti nad tristo tisoč evrov. V šmarski občini izvaja pomoč na domu center za socialno delo.	BJ
Malica povod za anonimko
ZREČE - Občinski svet in vodstvo občine so delo v domači osnovni šoli in vodenje le-te na splošno zelo pohvalili. Poudarili so, da na uspešnost zreških šolarjev kaže tudi dejstvo, da so bili lani državni prvaki v malem nogometu.
Toda v povezavi z zreško šolo v javnosti trenutno kroži tudi anonimno pismo, v katerem je pisec zapisal, da posamezne dejavnosti v tem šolskem kolektivu niso dobro vodene, med njimi naj bi bila šola v naravi. Anonimnež prav tako ocenjuje, da naj bi bila malica v podružnični šoli Stranice okusnejša od malice v centralni šoli v Zrečah. V občinskem svetu so na zadnji seji ocenili, da gre za osebno oceno anonimne osebe, ki njihovega mnenja ne spreminja. Zato so posamezniki ravnatelja, Ivana Olupa vzpodbujali naj znova kandidira na to funkcijo. Olup je ravnatelj peti mandat ter že nekaj časa razmišlja, da za šesti mandat ne bi več kandidiral tako, da anonimno pismo ni glavni vzrok. Razmišljal naj bi o tem, da bi se poslovil od ravnateljevanja in rajši poučeval športno vzgojo.
BJ
Vonj po morju
CELJE - Kljub temu, da nas do poletja loči še kar nekaj časa, je v soboto dopoldne v središču mesta marsikoga zamikalo, da bi začel pripravljati prtljago.
V mestnem središču je namreč za vonj po morju poskrbela delegacija iz prijateljskega hrvaškega mesta Baška. Baščani so namreč na mestni zvezdi v središču mesta predstavljali svojo turistično ponudbo, v okviru obiska pa sta se srečala tudi celjski župan Bojan Šrot in načelnik Baške Toni Juranic in se pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju.
IS
Foto: SHERPA
V soboto je v središču Celja zadišalo po morju.
Tomaž Benčina
Ob petkih boste lahko brali obširne intervjuje z ljudmi, ki sooblikujejo podobo Slovenije. Ta se sicer kroji v Ljubljani, a želimo ostati na Celjskem. Zato bomo izbirali ljudi, ki so doma tu. Tokrat bomo predstavili predsednika uprave in generalnega direktorja Cinkar-
ne Celje Tomaža Benčino, univ. dipl. inž. metalurgije in univ. dipl. ekonomista. Z njim smo se pogovarjali o poslovanju podjetja, vprašanju lastništva, nadaljnjem razvoju in s tem povezanimi ekološkimi problemi.
Uredništvo
»Brez cinkarne bi bilo v Celju slabše«
Cinkarna Celje bi lahko marsikaj povedala o svoji skoraj 150-letni zgodovini. Seveda zidovi molčijo, itak pa zgodbe in zgodovino pišejo ljudje. In teh, ki so ustvarjali cinkar-nine vzpone in padce, se je v preteklih desetletjih zvrstilo ogromno, celjska cinkarna je trenutno zagotovo na vrhuncu uspeha, vsaj kar se dela in rezultatov tiče. Seveda pa se v celjskem gigantu ukvarjajo z drugimi težavami.
Če začnemo pri manjši, je to vzame cinkarnino ime, njen
zagotovo vprašanje lastništva. »Verjamem, da se velika večina Celjanov zaveda, da je cinkarna pozitiven faktor v tem okolju,« je daljši pogovor, ki ga bomo v celoti objavili v petkovi številki Novega tednika, začel Tomaž Benčina. »Trenutno je nemogoče napovedati, kaj bi storil morebitni prevzemnik. Sicer se proizvodnje ne da fizično seliti, lahko pa se, če pride do črnega scenarija, od-
položaj na trgu ter položaj pri kupcih in dobaviteljih. To so poleg zaposlenih in znanja, ki so skoncentrirani na tem območju, največje bogastvo celjske cinkarne. Dejstvo pa je, da cinkarna dolgoročno potrebuje strateškega lastnika, ki bo omogočil nadaljnji obstoj in razvoj podjetja. Cinkarna je trenutno v vmesnem obdobju: imamo nekaj formalnih zadržkov za razvoj, ker še ni
sprejet prostorski načrt, ni pa tudi jasno opredeljeno, kaj bo z našimi trenutnimi lastniki, ki dodatnega kapitala niso sposobni zagotoviti.«
Veliko večja težava je gotovo ekologija. Z njo so povezane takorekoč vse njihove naložbe, pa tudi številne kritike in razprave v javnosti. »Letno vlagamo med 8 in 13 milijoni evrov, od tega je velik del povezan z ekologijo. Težko je reči, kaj je samo ekologija in kaj ni. Poleg tega že samo vzdrževanje proizvodnje zahteva velike stroške vlaganja. Zato je težko razumeti, da si nekateri želijo, da podjetje ne bi delovalo, saj bi bilo to za mesto bistveno slabše,« meni Benčina. Na
očitke civilnih iniciativ, da tovarna nenehno onesnažuje tako iz proizvodnje kot z deponije Za travnikom, je cinkarna pred kratkim ponudila roko sprave s predlogom o neodvisnem arbitru (sestanek bodo imeli v petek). Sicer pa bo po mnenju Benčine posameznike iz civilnih iniciativ težko prepričati z rezultati arbitra, tudi zato, ker ni jasno, kaj je tisto, kar bi cinkarna še morala narediti. »Najlažje je priti z nekimi alarmantnimi obtožbami, ki se izkažejo za morda ne ravno čisto takšne, ugled in delovanje podjetja pa ob tem trpita.«
US, TC Foto: SHERPA
Uspeh zborov s Celjskega
S tekmovanja v Zagorju s sedmimi zlatimi priznanji in kopico posebnih priznanj
Dvodnevno tradicionalno državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bilo prejšnji torek in sredo v Zagorju pri Savi, se je končalo z velikimi uspehi za zbore s Celjskega. Že 23. najpomembnejše državno tekmovanje v otroških in mladinskih pevskih kategorijah in v organizaciji republiškega javnega sklada kulturnih dejavnosti je na Celjsko prineslo tri zlata priznanja z odliko, štiri zlata in kar sedem (od skupaj 12) posebnih priznanj.
Veliki zmagovalec festivala je bil Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, ki je s svojo zborovodkinjo Katjo Gruber postal najboljši zbor festivala, dirigentka je dobila še priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo celotnega nastopa in priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske skladbe. Gruberjeva je zbirki odličij s tekmovanja dodala še zlato priznanje z odliko za otroški zbor šole Nazarje. Zlato priznanje z odliko si je pripel tudi Otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega
Veliki zmagovalec državnega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi je bil Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber.
Velenje, ki ga vodi Manja Gošnik Vovk.
Zlata priznanja so prejeli Otroški pevski zbor osnovne šole Ljubno ob Savinji z zborovodjem Mitjo Venišnikom, Mešani mladinski pevski zbor 1. gimnazije v Celju z zboro-
vodjem Tomažem Marčičem (prejel je tudi priznanje za najboljši debitantski nastop), Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerste-in (na tekmovanju je zboru dirigiral David Preložnik) in
Otroški pevski zbor osnovne šole Gorica Velenje. Priznanje za najboljšega korepetitorja je prejel Toni Acman kot ko-repetitor obeh nazarskih in zbora z Ljubnega.
BRST
Foto: JANEZ ERŽEN
Dota ljubezni do petja
»To je največ, kar lahko dobijo otroci v šolskih zborih,« pravi Katja Gruber
Katja Gruber je s svojima zboroma iz nazarske osnovne šole gotovo prvo ime državnega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju. Oba zbora - otroški in mladinski - sta osvojila zlato priznanje z odliko, v domače Nazarje pa je zborovodkinja prinesla še kopico posebnih priznanj.
»V Nazarjah poučujem že osmo leto, izbori za državna tekmovanja pa so na vrsti že vsaj dve leti pred tekmovanjem. Takrat, ko se zbori predstavijo na regijskih in območnih revijah in tekmujejo za vstopnice za državno tekmovanje. Kdor pozna delo s šolskimi zbori, ve, da se vsak september vsa zgodba začenja znova. Vsako leto zbor zapustijo deveto-šolci, ki so najbolj pripravljeni in vzgojeni pevci _ Vsako leto torej začenjamo znova in naštudiramo nov program,« na vprašanje, kako dolgo je pripravljala oba zbora na tekmovanje, odgovarja Katja Gruber.
»Vaš« mladinski zbor je veliki zmagovalec festivala. Gotovo je delo s temi pevci, ki prihajajo pretežno iz otroškega zbora, lažje, saj so že opravili osnovno pevsko izobraževanje ^
Današnji osmošolci so tisti, ki so začeli s petjem v zboru že pri meni in to se nekako pozna. Sicer pa ni res, da je z mladinskimi zbori lažje. Doslej so v Zagorju vedno zmagovali otroški zbori. Delo z mladinskimi zbori, že malo najstniškimi, je povsem drugačno od dela z otroškimi. Prehod v mladinski zbor je namreč njihovo prvo srečanje z večglas-jem. V časih, ko izginja družinsko petje, ko vsi poslušajo le še zabavno glasbo, je večglasje za pevce nekaj novega. Zato je treba za ustvarjanje neke harmonije v večglasnem zboru veliko več načrtnega dela, ob tem pa je treba intenzivno
Katja Gruber
razvijati pevsko tehniko. Za to res lahko rečem, da se pevci z večletnim delom res naučijo, kako se poje tako, da se dosegajo tudi višji razponi in da lahko posegamo po zahtevnejšem programu. Sicer pa sem še bolj kot uspeha mladinskega zbora vesela uspeha otroškega, saj je bil letos sploh prvič na takšnem tekmovanju in se je uvrstil tik za mladinskim. To napredovanje je še veliko pomembnejše, saj smo bili z mladinskim zborom že pred dvema letoma tudi absolutni zmagovalci tega tekmovanja in smo letos le potrdili dosežke.
V Nazarje ste prinesli tudi kup posebnih priznanj. Kaj vam pomenijo?
Posebna priznanja so dodatna potrditev, da žirija opazi strokovnost dela, da opazi, kako veliko časa posvetim izboru
kakovostnega pevskega programa. Pri drugih zborih je bilo namreč opaziti, da si zborovodje nekako ne upajo poseči po zahtevnejših skladbah, a prav ob njih lahko zbor še bolj napreduje. Vesela sem tudi posebnega priznanja za našega ko-repetitorja Tonija Acmana, ki nas že vrsto let zvesto spremlja. 1n ne samo nas. Tenkočutno spremlja te otroke, ob naših še zbor iz OŠ Ljubno, ki je tudi prejel zlato priznanje. Kakovostni sodelavci pomagajo do takšnih uspehov.
Ob tako odmevnem uspehu načrtov najbrž ne manjka. Kakšni so?
Načrti šolskega zbora trajajo le do konca vsakega šolskega leta. Drugo leto bom videla, kakšni bodo novi pevci. Slutim, da bo delo prijetno. Posebnih načrtov nimamo, četudi vsi sprašujejo, kdaj bomo šli na kakšno mednarodno tekmovanje. Naravnost povem, da je šolski zbor nekaj drugega kot zbor kakšnega društva, ki si lahko privošči tudi kup dodatnih vaj. Šolski zbor je obsojen na redne vaje, ki pogosto trpijo zaradi drugih šolskih obveznosti. Sama ne vidim možnosti, da bi lahko v program dali kaj tako izrednega, kot je mednarodno tekmovanje. Osebno se mi zdi, da je dosežek na domačem terenu lep in pomeni, da imajo otroci pred sabo po tem še lepo prihodnost. Peli bodo v srednješolskih zborih in morda bodo takrat odtavali v svet. Dota, da postanejo pevci z ljubeznijo do zborovskega petja, je velika. Poleg tega aktivno sodelujemo na šolskih in drugih prireditvah v kraju, večkrat tudi s kakšno glasbeno pravljico ali z muzikalom. Morda bomo že drugo leto z zborom odšli v kakšne takšne, bolj sproščene vode.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: JANEZ ERŽEN
Neko celjsko otroštvo
Idealizirana podoba doma kot varnega pribežališča otroka žal ni vedno takšna. »Za ograje zasebnosti ne moremo videti. Nekakšen molk prekrije marsikaj, tudi surovost, sovraštvo, nepoštenost, laž ^ Pekel.« Tako je po branju knjige Imela sem temen in hladen dom, ki jo je napisala Celjanka Amalija Škro-bar, med drugim zapisal Marjan Pungartnik.
Knjiga opisuje mladost Škrobarjeve, razpeto med rodno okolico Šmarja pri Jelšah ter Celjem, kjer se je takrat veliko bolje živelo. 1mela je več bratov in sester, zato sta starša malo Malčko najprej napotila k starim staršem v bližnje Stranje, kjer je bilo zanjo »rajsko življenje«. »Čutil je zadoščenje, ko je videl, da je Malčka v Stranju bolj srečna, kot bi bila doma,« opisuje Škrobarjeva svojega očeta po tistem, ko jo je obiskal pri starih starših Petriče-vih. Tam je celo dobila v dar punčko, imela svojo ovčko Mekico, tam se je sankala, naredili so ji gugalnico, deležna je bila tudi tistega, kar otrok najbolj potrebuje - ljubezni.
Za Malčko je bila usodna njena botra, ki je živela v Celju brez otrok, a jih niti ni marala. Preračunljiva ženska je živela v Celju v prevelikem stanovanju in je zato s pretvezo vzela k sebi malo Malčko, s čimer ji je uspelo obdržati stanovanje. V Celju naj bi, kot so natvezili Malčki in Petričevim, ostala le nekaj dni, vendar se je to spremenilo v dolga leta pekla pri hudobni botri. »Nočem v Celje!« je odločno rekla Malčka, vendar je niso poslušali, le tolažili so jo. Odhod v Celje naj bi bili dovolili Malčkini starši, kar ni bilo res. Ko je prišel Malčkin oče po svojo predšolsko deklico v Celje, jo je botra pred njim skrila, očetu pa obljubila, da ji bo nekoč podarila posestvo, ki ga je imela v Mestinju. To je delno prepričalo tudi očeta, čeprav je posestvo bilo namenjeno že drugi osebi.
1z raja je Malčka prišla v pekel. Botra je imela pri svoji drvarnici v Celju kokoši, ki jih je Malčka morala pasti ter pri tem paziti, da ji ne bi ušle za drvarnico, kjer bi se najedle človeškega blata. Med igranjem s punčko se je otroku to res zgodilo, zato jo
je hudobna botra pretepla s »prakerjem« za preproge ter njeno ljubljeno punčko skuri-la v štedilniku. Toda za vsako »rit raste šiba« in Malčka se je hudobni botri čez čas maščevala tako, da ji je dva od razsutih risalnih žebljičkov nastavila na stol, kamor se je usedla s svojo težko zadnjico. Zadnjico so nato z arniko mazali še nekaj dni _
Botra, ki je bila visoka mestna gospa, je iz Malčke želela ustvariti imenitnejšo Celjanko, zato so jo spodbujali, da bi svoje domače šmarsko narečje opustila. »Malčka, to je kmečko ime, Jelka boš,« je nekega dne proti volji deklice odločila botra, deklica pa je nato za vse življenje res ostala Jelka. Z botro sta si vse življenje ostali tujki, Jelka in njeni starši so si prav tako vse bolj postajali tujci. Neprijetnosti pri botri pa so se za deklico kar vrstile, med drugim boj s hudobnim botrinim petelinom, ki ga je deklica v samoobrambi pokončala ter bila še okregana. Prav tako je bila v razredu edina, ki ni imela plačane malice v šoli. Pri štirinajstih letih se je umaknila v prvo službo, kjer je nosila težke zaboje, prav tako je spoznala fanta, ki mu je botra nasprotovala, zato je prišlo celo do Jelkinega poskusa samomora. Kmalu se je iz botrinega pekla odselila in ko je botra umrla, Jelke na pogreb ni bilo.
»Bržkone je knjiga nastajala z namenom, ki ga nakazuje tudi besedilo - gre za zaobljubo in obljubo, da bo o svojem življenju napisala knjigo. Kot resnico, ki je onkraj zamer in maščevanja,« je še o knjigi Škrobarjeve zapisal Marjan Pungartnik.
BRANE JERANKO
O AVTORICI
^eljanka Amalija Škrobar je v knjigi Imela sem temen in hladen dom opisala svojo življenjsko zgodbo. Starša sta jo s hribovske kmetije pri Šentvidu pri Grobelnem poslala k starim staršem v Stranje, od koder je predšolsko deklico v Celje samovoljno odpeljala njena botra. Tam je živela v težkih razmerah, v različnih pogledih. Pozneje je bila v Celju do upokojitve zaposlena v tovarni Emo, v prostem času je pisala pesmi in prozo ter vodila dramsko skupino.
Tek v dežju je za otroke najbolj zabaven _
Na maratonu državnosti si kljub temu želijo lepega vremena
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo tudi letošnji dan državnosti, kot že dvajsetkrat doslej, počastilo z maratonom državnosti. Ljubitelji teka bodo lahko izbirali med 21- in 10,5-kilometrskima progama, pri čemer v okviru športnega dogodka, ki bo na sporedu 22. junija, tudi letos niso pozabili na najmlajše.
Glavna pri organizaciji otroškega maratona je nekdanja uspešna celjska maratonka, danes trenerka teka Anica Živko.
Korenine otroškega maratona segajo v leto 2000. Ne le, da ste že vsa ta leta organizatorka, prav vi ste bili pobudnica.
Tisto obdobje je bilo zame psihično izjemno težko, saj se zaradi poškodbe nisem mogla udeležiti olimpijskih iger v Sydneyju. Ni mi preostalo drugega, kot da poiščem nove izzive, nove priložnosti. Našli smo se z društvom maratoncev in utrnila se nam je ideja, da bi maraton državnosti popestrili še z otroškim tekom. V prvih letih je bilo tekmovanje še v mestnem jedru, zdaj ko smo ga prestavili na obrobje mesta, pa sta priložnost za sodelovanje in zanimanje za udeležbo še večja. Do 140 otrok se ponavadi zbere na teku, a je udeležba precej odvisna tudi od vremena.
Tekači se bodo zbrali pred dvorano Zlatorog v Celju, kjer
bo tudi cilj vseh prog. Jih čaka zahtevna proga?
Tečemo v okolici dvorane Zlato-rog, dolžina proge pa je odvisna od starosti otrok. Najmlajši pre tečejo slabih 300 metrov, nekoliko starejši malo več, najdaljša otroška proga pa meri 1050 metrov. Najbolj množičen odziv je sicer v najmlajši kategoriji in medse sprejmemo že tudi tiste otroke, ki šele kobacajo, saj se z njimi na progo podajo tudi starši.
Tekmovalnost je verjetno v ozadju dogodka ^
Otroški tek nima tekmovalnega značaja, zato tudi časa ne merimo. Vsi otroci so zmagovalci, vsak dobi medaljo in priznanje. Posebej nagradimo le tistega otroka v vsaki kategoriji, ki prvi prečka ciljno črto. Sicer pa sta bistvo druženje in preživljanje časa v naravi.
Tek bo junija in lahko se zgodi, da bo zelo vroče. Je vročina ovira za tek najmlajših?
Seveda je lahko ovira. Že nekajkrat sva se z dežurnim zdravnikom na maratonu pogovarjala o tem, ali otroški tek zaradi vročine sploh izvesti. Otroci namreč nimajo tiste varovalke, vedno tečejo »na polno«. Na našem teku je varnost sicer vedno na prvem mestu.
In dež?
Tek v dežju je najlepši. Vem, da otroci v njem uživajo, še po-
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
Pred tekom se je treba dobro ogreti, pravi Anica Živko. Na junijskem otroškem maratonu bosta za ogrevanje poskrbela zabavna Spidi in Gogi.
sebej radi tečejo po lužah, ko vse »šprica« okoli njih, in to sta zanje velik užitek in zabava. Problem je v starših, saj imajo na to svoje poglede, je pa res, da je vedno več takšnih staršev, ki kljub dežju otroka pripeljejo na tek.
Na kaj morajo biti pozorni starši pri nakupu tekaške opreme za otroke?
Tako kot za tek odraslih je tudi za tek otrok najpomembnejši del športne opreme primerna obutev. Danes je obutev za otroke zelo kakovostna in tudi cenovno precej dostopna. Tudi svetovanja je dovolj.
Koliko teka priporočate otrokom? Verjetno sta količina in intenzivnost odvisni od starosti.
Precej je odvisno od starosti, najpomembnejša pa je razvojna stopnja posameznika, od tega je namreč odvisno, česa je otrok sposoben. Starši in vaditelji moramo poskrbeti, da otrok ne preceni svojih sposobnosti.
Zakaj prav tek?
Tek je že po definiciji naravna oblika gibanja. Sama sem že kot otrok rada tekla in tudi dandanes vidim, da otroci radi tečejo, samo dovolj dobro motivacijo
potrebujejo. Je pa pomembno, da otrokom tek približamo skozi igro, tako ga resnično vzljubijo. Vlečejo jih tudi zgledi staršev.
Do 22. junija in maratona državnosti so sicer še skoraj trije meseci, a kljub temu ni odveč že zdaj načrtovati sodelovanja.
V teh dneh bomo začeli sprejemati prijave, starši pa lahko več informacij najdejo na spletu. Možne so tudi prijave na dan prireditve, je pa udeležba za otroke brezplačna. Priporočam, da otroci in starši že kar v teh dneh začnejo teči, da se bodo čim bolje pripravili.
Po otroškem teku se bodo z daljšima progama spopadli še ostali ljubitelji teka. Se jim boste pridružili tudi vi?
Zaradi številnih organizacijskih obveznosti se že nekaj let sama ne podam na progo. Je pa v meni že od nekdaj tekmovalni duh in če sodelujem, želim zmagati. Trenutno za kaj takšnega nisem dovolj dobro pripravljena. Z veseljem pa na maratonu opazujem vse sodelujoče in navijam zanje.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Moč japonskega mečevanja
Iaido klub Celje zagnano v prihodnost
Iaido klub Celje je prvi klub na Celjskem, ki se ukvarja z vadbo tradicionalnega japonskega mečevanja. Z vadbo so pričeli lani septembra, trenirajo veščini iaido in kenjutsu. Glavna pobudnika in člana kluba sta predsednik Matej Novak in Danijel Vombek, ki svoje znanje iaida že približno tri leta nadgrajuje na Akademiji za borilne veščine na Ptuju.
Za razliko od drugih športov, kjer lahko preprosto ustanoviš klub in začneš vaditi, je pri starodavnem japonskem mečevanju prisotna stroga japonska hierarhija. Vlada namreč izredno spoštovanje med učencem in učiteljem.
»Tako sem moral svojega učitelja zaprositi za dovoljenje, ali lahko veščine, ki jih vadimo na Ptuju, vadimo tudi v Celju,« opisuje prve zametke kluba Danijel Vombek, ki z mojstrom japonskega mečevanja Silvestrom Vogrincem s Ptuja še vedo sodeluje. Vo-grinec enkrat mesečno vodi vadbo v Celju, pod njegovim vodstvom se opravljajo tudi izpiti za napredovanje.
Dobrodošel vsakdo
Član laido kluba Celje je lahko vsak, saj ni spolne ne starostne omejitve. Na začetku člani ne potrebujejo posebne opreme, saj so lahko v trenirki in športni majici, pas
Namen in cilj iaida in kenjutsa je v premagovanju samega sebe, hitro prilagajanje na novonastale situacije in poudarjanje vrednot, kot so čast, poštenje in spoštovanje. Vse, ki jih navedene veščine zanimajo, člani društva vabijo, da se jim pridružijo na vadbah, ki so vsak ponedeljek med 16. in 18. uro v telovadnici Osnovne šole Frana Roša v Celju.
in lesen meč - bokken si lahko izposodijo v klubu. »Izkušnje kažejo, da si vsak novi član hitro nabavi opremo, v kateri potem lažje vadi,« pove Vombek. Opremo, ki skupaj stane dobrih 200 evrov, sestavljajo široko hlačno krilo - hakama, neoprijet zgornji del - kekogi, komplet lesenih mečev in kovinski meč - iaito z nožnico - sayo. Člani ne potrebujejo predznanja kakšne druge borilne veščine, saj se lahko vse, kar je za vadbo pomembno, naučijo v klubu.
Državno
prvenstvo v Celju
Vadbe so podobne treningom pri ostalih borilnih veščinah. Začnejo s segrevanjem telesa, pri katerem še posebno dobro ogrejejo zapestja, komolce in ramena, ki so pri vadbi najbolj obremenjeni, kakor tudi hrbtenico. Po ogrevanju preidejo na vadbo posameznih položajev in zasekov z mečem, sledi še vadba kat in
V dvobojih uporabljajo lesene meče. Glavna pobudnika japonskega mečevanja v Celju sta predsednik Iaido kluba Celje Matej Novak (levo) in Danijel Vombek.
bunkaiev. Poseben poudarek dajejo ritualnemu medsebojnemu spoštovanju, kakor tudi spoštovanju vadbenega prostora in meča. »Na urah vadbe vlada sproščeno vzdušje in medsebojno učenje,« razloži Vombek, ki skupaj s klubom načrtuje organizacijo seminarja mečevanja, ki bi se ga udeležili vsi klubi v Sloveniji. ladio klub Celje je eden izmed petih klubov, ki so včlanjeni v laido zvezo Slovenije. Na letošnji februarski skupščini so se dogovorili, da bodo vsako leto organizirali državno
prvenstvo. Ambicije članov celjskega kluba so velike, saj se tudi organizacije državnega prvenstva ne branijo. Celo
potrudili se bodo, da bo pod njihovo taktirko.
ŠPELA OŽlR Foto: TimE
laido je veščina, ki obsega bliskovit izvlek meča iz nožnice, nevtralizacijo nasprotnika in ritualno vračanje meča v nožnico. S poglobitvijo posameznik spozna, da je vadba veliko zahtevnejša, kot se zdi na prvi pogled, saj je v izvajanje vključen tudi duhovni vidik. Za pravilno izvajanje je ključno umirjanje telesa in duha. V prvih mesecih vadbe se veščina izvaja z lesenim mečem, kasneje s kovinskim. laido se vadi skozi vezane tehnične sklope zoper namišljenega nasprotnika in skozi njihovo praktično uporabo. Za razliko od iaida, kjer se tehnike začnejo z mečem v nožnici, se kenjutsu izvaja, ko se mečevalca spopadeta z že izvlečenimi meči.
REKREACIJA
Vitanje prisega na odbojko
Od aerobike do družinske odbojke - Po rekreaciji ne ostanejo žejni in lačni
Za mlajše osnovnošolce pripravlja ŠD Vitanje pozimi smučarski tečaj na Rogli. Poleti je zanje ter za predšolske otroke na voljo še plavalni tečaj, ki ga izvajajo v Zrečah. V Vitanju seveda ni bazena ali druge vodne površine, kjer bi se otroci lahko naučili plavati, tam, kjer je bila pred desetletji vitanjska smučarska vlečnica na Štajnhofu, pa je danes območje pozidano.
»Pri zanimanju za rekreacijo se pozna, da pritegne zlasti tiste, ki so se s športno dejavnostjo ukvarjali že v najstniških letih. Takšnih, ki bi se na rekreacijo prvič oglasili pri svojih štiridesetih letih, skoraj ni,« ugotavlja vedno znova predsednik Športnega društva Vitanje Božidar Pesjak.
V društvu, ki ima sedemdeset članov, posamezniki obiskujejo celo po dve rekreativni skupini, nekateri prihajajo le občasno. V Športnem društvu Vitanje imajo kar sedem različnih rekreativnih skupin, od nogometnih veteranov in članov, odbojkarskih in košarkarskih veteranov, ženskih odbojkaric in družinskih odbojkarjev do skupine, ki se posveča jogi in aerobiki. »Najbolj priljubljen je še vedno nogomet, takoj za njim je odbojka,« pripominja predsednik športnega društva. In zakaj odbojka? Precej je »kriv« nekdanji učitelj telovadbe v osnovni šoli, današnji upokojenec Oto Ma-rinčič, ki je vitanjsko mladež posebej spodbujal k odbojki. Posebej razveseljivo je, da so se med rekreativnimi odboj-
»Pri zanimanju za rekreacijo se pozna, da pritegne zlasti tiste, ki so se s športom ukvarjali že v najstniških letih,« vedno znova ugotavlja predsednik ŠD Vitanje Božidar Pesjak.
karicami skoraj vse že srečale z abrahamom. Posebno poglavje je družinska odbojka kamor prihajajo celotne
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
TEK
7. april ob 11.00
Tek celjskih knezov, od Knežjega dvorca do Starega gradu, info: AD Kladivar Celje, www.ad-kladivar.si, info: Projektna pisarna Celje Zdravo mesto
PORODNIŠTVO 6. april ob 14.00
Medgeneracijski pohod do visečega mostu, zbor na Glavnem trgu, pri odru pred Marijinim znamenjem, info: Projektna pisarna Celje Zdravo mesto 9. april ob 6.00
Pohod na Plešivec, 1801 m, ki se nahaja med Tržiško bistrico na zahodu, Kokro na vzhodu, med Košuto na severu ter Strožičem na jugu. Zbirno mesto na postajališču ob Ljubljanski cesti, info: PD Celje Matica, www.planinsko-drustvo-celje.si
vitanjske družine. »Ženske igrajo fenomenalno, tako dobro, da so kos moškim tekmecem, čeprav je delno
13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev
Verjamem v svoje življenje po življenju. Prepričan sem, da se bo uresničilo preko mojih otrok. Poleg tega lahko moje življenje živi preko misli ljudi, ki poznajo moje misli. Če bo ob moji smrti del mojega telesa pomagal nekomu, da preživi ali živi bolj polno, si rečem, naj živi z radostjo naprej.
res, da so moški do rekrea-tivk uvidevnejši,« ugotavlja predsednik društva. Skupina družinske odbojke, ki obstaja že dolga leta, po srečanju nikoli ne ostane lačna, saj vedno sledi zakuska, vselej pri drugi družini. Tudi druge rekreativne skupine niso ravno žejne in lačne, saj ne manjka niti kakšno pivo.
Teden športa
Vse skupine se v zimskih mesecih rekreirajo v šolski telovadnici, v toplejših mesecih igrajo nogomet na igrišču pri kulturnem domu, ki je zaradi gradnje vesoljskega središča trenutno zaprto. Med vitanjskimi športnimi prireditvami je treba posebej opozoriti na teden športa med junijskim občinskim praznikom, ko je turnir vitanjskih ekip v malem nogometu ter tam veliko navijačev, ki navijajo za svoje sorodnike, prijatelje in domači kraj.
Športno društvo Vitanje je v občini največji, vendar ne edini »skrbnik« za rekreacijo, saj se občani povezujejo še v manjše društvo Vit šport, ki se ukvarja z rekreativno košarko, ter v Planinsko društvo Vitanje. »Mislim, da bi se občani glede na možnosti, ki so na voljo, lahko še bolj zanimali za rekreacijo, saj se zdaj rekreirajo predvsem isti obrazi,« komentira vitanjske razmere Božidar Pesjak, prvi človek vitanjske rekreacije.
BRANE JERANKO
V Vitanju je rekreacija, ki jo ima na skrbi Športno društvo Vitanje, vsak delovni dan. V ponedeljek je na programu mali nogomet in potem dejavnosti potekajo vse do petka, ko je na sporedu mali nogomet veteranov in družinska odbojka.
Majda Somrak iz Vitanja:
»Rekreacije se udeležujem, odkar je v Vitanju nova telovadnica, že tri desetletja. Skoraj vse rekreativke, s katerimi igramo odbojko, so stare več kot petdeset let, najstarejša, ki je obiskovala žensko rekreacijo do nedavnega, ima sedemdeset let. Rekreativke prav tako praznujemo vse rojstne dneve ter še kaj vmes, vsi »uržuhi« morajo biti obeleženi, na primer ko katera postane babica.«
V
Franc Naveršnik iz Do-liča:
»Nogomet igram že 45 let, igral sem za ekipo Doliča, ki je bila v malem nogometu občinski prvak, ter igral veliki nogomet za Rudar. Nikoli nisem popustil, že zaradi boljšega počutja, ohranjanja zdravja ter druženja ga zdaj igram rekreativno. Tudi druženje mi seveda veliko pomeni.«

Miha Pesjak iz Slovenskih Konjic:
»Na rekreaciji to zimo nisem manjkal niti enkrat, v službi sem celo vzel dopust, da ne bi zamudil popoldanske rekreacije takrat, ko sem delal popoldne. Sicer sem Vi-tanjčan ter se v domač kraj zelo rad vračam, saj se rekre-iram tudi skupaj z nekaterimi sorodniki. Rekreacija mi nasploh pomeni veliko.«
m

Miran Podkoritnik iz Vitanja:
»Vitanjčani se precej razgi-bavamo, čeprav bi se lahko še bolj. Z rekreacijo v okviru Športnega društva Vitanje sem zelo zadovoljen, saj se tam srečujem s prijatelji ter ohranjam lastno kondicijo. Tudi domači se rekreirajo, saj oče igra nogomet, oba starša se tudi rada odpravita na sprehod, če le imata dovolj časa.«

v cen, se Pa
Počuti najbolj
e?
Ir-T
m
taa«
KE'
ism JUBIZOL
Fasadni sistemi po meri
www.jub.eu
Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL -40 % prihranek energije in 10-letna garancija
V JUBIZOL toplotnoizolacijskem sistemu se vaša hiša počuti najbolje. S tehnološko dovršenimi materiali, dolgoletnimi izkušnjami ter strokovno vgradnjo zagotavlja dolgo obstojnost in zaščito, odlično izolacijo, dovršen estetski videz, 10 let garancije in tisto, kar največ šteje - do 40 % prihranka energije zaradi odlične izolacije.
JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi Standard, Natur, Comfort, Premium in Strong imajo evropsko tehnično soglasje ETA. ETA tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti komponent JUBIZOL toplotnoizolacijskega sistema. Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Strong je novost v našem prodajnem programu; priporočamo
ga za objekte s potrebo po povečani upogibni in natezni trdnosti nosilnih slojev. To dosežemo z odebelitvijo in dvojnim armiranjem osnovnega ometa, kar omogoča visoko varnost sistema predvsem pred poškodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov (toča, ekstremne deževne padavine z močnim vetrom) in vandalizma, pred poškodbami, ki jih na fasadi lahko povzročijo razne živali, pa tudi pred poškodbami zaradi velikih toplotnih raztezkov in skrčkov, ki so lahko posledica vgradnje zaključnih ometov temnih barvnih tonov.
Pri naročilu toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL vam nudimo brezplačno barvno študijo!
Tehnično informativna služba - izvedba fasade - 080 15 56 (vsak delovni dan med 8. in 18. uro), e-pošta: info@jub.si; www.jub.si
Še vedno najboljša ekipa na svetu
Kegljačice Lanteksa obranile naslov v Celju - Gobec: »Ne odloča vselej denar, srce je važno!«
Celjanke so zmagale v ligi prvakinj tudi v svoji dvorani. S tem so obranile naslov, skupno imajo zdaj štiri tovrstne lovorike. Lani so slavile v Nemčiji, ko je bilo težje v polfinalu. Nedeljski finale proti izjemno motiviranemu Bambergu, petkratnemu evropskemu prvaku, pa je bil le za tiste z dobrimi
živci.
Po veliki bitki se je končalo s 5:3.
Izpolnjena dva cilja
Po prvih treh dvobojih so gostje povedle z 2:1 in imele skupno 24 kegljev naskoka, uspešna je bila le Anja Koz-mus. Barbara Fidel je bila manj razpoložena, potem ko je v soboto v polfinalu postavila najboljši dosežek zaključnega turnirja (626). Zato pa se je nato odprlo Strelčevi (609), dvoboj je dobila tudi Nada Sa-vič, bilo je napeto do zadnjih lučajev. Brigita Strelec je bila zelo temperamentna na stezi: »Padla sem v trans in to je vse, kar lahko povem o svoji igri. Vse smo se trudile. Začelo se sicer ni dobro, toda nadaljevanje je bilo odlično. Ni preprosto, ko zaostajaš.« Presrečen je bil Lado Gobec, skrbel je pravzaprav za vse. Najtežje mu je bilo ob ste-
Čeprav je precej navijačev že zapustilo dvorano, je bila pol ure po zaključku finala še vedno lepo zasedena. Z leve stojijo Eva Sajko, Rada Savič, Lucija Zalar, Srečko Fidel, Saša Črep, Brigita Strelec in Dalibor Iveljič, čepijo pa Lado Gobec, Anja Kozmus, Nada Savič, Polona Rogina, Patricija Bizjak in Barbara Fidel.
zah, zaradi bolečin v kolku je prejel injekcijo. Po koncu je dejal: »Zelo sem vesel, zaradi uspešne organizacije in še posebej zaradi zmage mojih varovank. Cilja sta izpolnjena. Res ni sprva kazalo najbolje, toda Bamberg je veliko stavil na prvo serijo tekmovalk. Sam sem spet postavil po dve
zanesljivi kegljačici v obe trojki. Obema ekipama se je zelo poznal pritisk. Vzdušje je bilo enkratno. Želel bi si kmalu ponovitve.« Gobec je moral imeti pod nadzorom pravzaprav vse. »Vajen sem, da kontroliram vse tri steze, skupni rezultat, in še seštevam sete. Pred zadnjimi 30
Vrhunske kegljaške tekme slovijo po odličnem vzdušju.
lučaji smo imeli dovolj setov, toda tesno je bilo s skupnim seštevkom kegljev. Nada se je na zadnji stezi le sprostila in odigrala zelo dobro.« Ključ do uspeha? »Lastnik Bamber-ga, moške in ženske ekipe, je privatnik. Ima štiri nemške reprezentantke in štiri tujke, ki živijo od kegljanja. Toda ni vse denar, tudi srce je važno. Mi smo prava druščina. >Kla-pa< dostikrat odloča v usodnih trenutkih. Morate vedeti, da bi mnogi vse skupaj ocenili kot naš neuspeh, če ne bi zmagali
Čvrste hrbtenice
Med zmagovalkami ke-gljaške evrolige je tudi Rada Savič: »Doma je najslajše zmagati. S takšno podporo lahko premagamo vsakogar.« Barbara Fidel v nedeljo ni bila tako razpoložena kot dan prej, oktobra bo na Poljskem branila naslov svetovne prvakinje: »Fenomenalno, zelo sem vesela, čeprav je bil moj finalni nastop daleč od zmožnosti.« Eva Sajko je priznala: »Pred drugo rundo sem vedela le, da zaostajamo, več nisem
spraševala, kajti osredotočila sem se le na svoj nastop. Zdaj so občutki fenomenal-ni.« Podpora s tribun je bila vrhunska, bivša igralka Mira Grobelnik je vodila navijanje. Zraven je bila tudi šampionka v konkurenci slepih in slabovidnih Marija Fras: »Prvič sem bila na takšni tekmi, to je enkratno.« Biserka Petak je dejala: »Čudovito, dvoboj je bil za publiko idealen.« Še posebej je trpela Tanja Gobec: »Odleglo mi je še posebej zaradi moža Lada, ki je bolan in vem, da mu ni bilo lahko. Krasno se je izteklo.« Svoje je dodala še ena izmed odličnih bivših celjskih kegljačic Metka Lesjak: »Super finale, tak, kot mora biti. Pravi trening za živce, ko upaš in obenem veš, da bodo naše zmagale.« Podobnih športnih vojn je največ doživela Marika Kardinar: »Čestitam dekletom. Ni kazalo najbolje, toda vedeli smo, da imajo naše igralke čvrste hrbtenice. Zdržale so, bile so izvrstne.«
Pravi kegljaški praznik v polni dvorani se je zaključil z moškim finalom, kjer je evropski prvak spet postalo moštvo slovaške Podbrezo-
ve.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Brigita Strelec
Rada Savič
Nada Savič
Barbara Fidel
Eva Sajko Št. 27 - 3. april 2012
Anja Kozmus
»Izkaz
V 27. krogu 1. SNL je v Areni Petrol mariborski sodnik Vinčič oškodoval Celjane, nato pa so izjemno nešportno reagirali še nogometaši Mure. Rudar je izenačil v Lendavi in si priigral točko, Celjanom pa pravzaprav »zagotovil dve« v primerjavi z Nafto.
Vsi drugoligaši s Celjskega so izgubili in ostajajo na repu razpredelnice.
Karton. Toda komu?
Celjani so še tretjič v tej sezoni izgubili z Muro. Zlepa ne bodo pozabili 71. minute, ko je bilo 1:1. Klemen Medved je celil poškodbo izven igrišča in obrambi je pomagal Roman Bezjak. Uspel je odvzeti žogo gostom in jo popeljal v napadalno polovico, nato pa ga je s komolcem v predel vratu udaril Kouter. Bezjakovim besedam stoodstotno pritrjuje tudi televizijski posnetek. Sodnik Slavko Vinčič se začuda ni oglasil, Bezjak je obležal. Trener Šimundža je svoje fante pognal v napad, slišali so ga, ko je vpil, da Bezjak »simulira«. Mura je izpeljala protinapad, čeprav so Celjani krilili z rokami, zadel pa je Jelič. Navijači so bili razkačeni, tudi celjsko strokovno vodstvo. Kaj takega! Toda to še ni vse. Glede spornega dogodka je Ante Šimundža,
Elekti Nove
Košarkarji so v ligi za prvaka odigrali tekme 3. kroga. Največje presenečenje so pripravili košarkarji šoštanjske Elektre, ki so na gostovanju v Novem mestu z 82:80 ugnali državne prvake.
Zlatorog je za točko dobil lokalni derbi proti Šentjurju.
Senzacija »električarjev«
Šoštanjčani tako kot
Vse ni
Košarkarice Athletea so v kot tednu dni dvakrat prem kranjski Triglav. Po slavju v pokalnega tekmovanja so slav v tekmi 5. kroga lige za prva gostovanju v Kranju.
Celjanke so povedle z 12:2, o času vodile s prepričljivih 44:2
Nenadoma popustil«
V uvodu tretje četrtine je s povsem druga zgodba, ko so mačinke dvakrat približale na pet točk zaostanka (43:48, 5 Popoln preobrat sta prepreči Oblak in Tina Trebec, ki sta v ključnih trenutkih. Slabe tri te pred koncem tekme se je ' znova približal, na 65:70, ven
:ala« sta se sodnik in Mura!
bivši pomočnik trenerja pri Celju, po dobro obveščenih pa stari znanec sodnika Vin-čiča, poudaril: »Morda bo kdo pomislil, da sem subjektiven. Po mojem mnenju ni šlo za prekršek in če ga igralec želi izsiliti ter s tem preprečiti tekmecem protinapad, to ni
športno. Če torej namerava prelisičiti sodnika, mora tudi prejeti rumen karton. Mi smo nadaljevali povsem normalno.«
Trije rezervisti!
Za goste je spretno enajstmetrovko v 13. minuti ob
ra tresla v m mestu
Šentjurčani v ligi za prvaka igrajo sproščeno, saj nimajo česa izgubiti. Moštvo Gašperja Potočnika je bilo že proti Unionu Olimpiji blizu presenečenja, zdaj so na gostovanju pri Krki igro dokončno povezali in z zmago z 82:80 so presenetili prav vse. Z 18 točkami je bil proti državnim prvakom najučinkovitejši Tadej Horvat. Elektra bo vnovično presenečenje iskala že jutri v svoji dvorani
proti ekipi Zlatoroga, ko se bo delno že odločalo o četrtem mestu oziroma polfinalu končnice DP.
Premagali sami sebe
Laščani so po dveh porazih prišli do prve zmage v ligi za prvaka, a pot do nje ni bila lahka. Bili so že na robu prepada, a so se uspeli rešiti. Če bi gostje slavili, to nikakor ne bi bilo nezaslu-
izajo zmage
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	27	19	5 3 61:30 62
OUMPIJA	27	13	7 7 45:30 46
MURAOS	27	13	5 9 37:35 44
HITGORICA 27		12	7 8 41:29 43
LUKAKOPER 27		10	8 9 37:31 38
RUDAR	27	9	8 10 42:38 35
DOMŽAlf	27	9	5 13 3243 32
CEUE	27	8	7 12 35:41 31
NAFA	27	5	9 13 29:46 24
TRIGIAV	27	4	5 18 11:47 17
Roman Bezjak se je v prvem delu veselil svojega desetega gola, v drugem pa se je njegov prodor takole zaključil.
Vidmajerju priigral Jelič, izkoristil pa Horvat. V 26. minuti je izenačil Bezjak, ko si je po Močičevi podaji na rob kazenskega prostora, žogo prisebno potisnil predse in matiral nemočnega vratarja. »Dinamično in zanimivo tekmo smo izgubili zaradi treh
ženo. Šentjurčani, ki so skupno zadeli kar 13 trojk, so v prvem polčasu vodili že za 14 točk, v izdihljajih tekme s 76:70. Laščani so se rešili v zadnjih dveh minutah, ko so dosegli 10 zaporednih točk. Ključna je bila trojka Mihe Lapornika in zatem še zadeta prosta meta Vla-dimirja Panica. Sekundo do konca je za Šentjur trojko zadel Ivica Jurkovič, ko je le znižal zaostanek na točko in zmanjkalo je časa. Trener Zlatoroga Ivan Sunara meni: »Razigrali smo gostujočo ekipo, ki je ena najboljših glede meta. V prvem polčasu smo imeli težave, potem pa v nadaljevanju pokazali pravo energijo. Potrebovali smo tako stresno tekmo, da smo
manj lagale finalu vile še ika na
jb pol-2.
sledila se do-vsega i1:56). li Teja zadeli minu-rriglav dar so
Celjanke ohranile mirno roko in zbranost ter zasluženo slavile. Trener Da-mir Grgič je po zmagi dejal: »To je bila težka tekma v težkem trenutku ob vseh zaključnih turnirjih. Tokrat smo prelahko prišli do visokega vodstva do polčasa in vedel sem, da se ne more tako končati, ko ekipa Triglava ni uspevala zadevati. Sledila je manjša panika, ko so se gostiteljice približale. Potem smo strnili vrste in zasluženo zmagali. Pričakujem pa, da bomo s Triglavom znova igrali v finalu. Kranjčanke so kvalitetne, zato bo vsaka tekma nova zgodba.« Tina Trebec je dosegla 23 točk, še eno več Teja Oblak: »Prvi polčas smo odigrale veliko bolje kot drugega. V tretji četrtini smo dobile preveliko število točk in
to se ne sme več zgoditi. Domačinke so se nevarno približale, z več izkušnjami smo odigrale bolj pametno in varno zaključile tekmo.«
Slavijo tudi kadetinje
Po naslovu mladinskih državnih prvakinj in naslovu članic v pokalnem tekmovanju imajo v taboru At-hletea še kadetski naslov. Celjanke so v finalu z 81:67 ugnale Grosuplje ter se še tretjič v zadnjih štirih letih razveselile najboljših v državi. Znova je blestela izjemna Marica Gajic, ki je 25 točkam dodala 21 skokov in bila izbrana za najkoristnejšo igralko zaključnega turnirja v Celju. 18 točk je prispevala Maja Bošnjak, poleg Gajičeve je bila v najboljši
Celje (4-2-3-1): Mujči-novič - Vidmajer, Krajcer, Centrih, Medved - Gobec, Krljanovič - Bezjak, Močič, Verbič - Žurej. Igrala sta še Gaber in T. Kotnik.
razlogov. Prvi je naša nezbranost v ključnih trenutkih, tako pri zaključkih akcij kot pri podajah. Drug razlog je neposredno vplival na izid. Ko je obležal naš igralec, bi gostujoče moštvo lahko v duhu fair-playa prekinilo akcijo, a je za nameček celo povedlo. Tretji razlog pa so kazni zaradi kartonov in poškodbe, zaradi katerih smo imeli na klopi za rezerve poleg vratarja le še dva igralca,« je po sedmem domačem porazu dejal trener Damjan Romih. Njegovi varovanci so pri 1:2 valili napade in za seboj puščali precej prostora. Pred sodnikovim podaljškom je kapetan Mure Cipot s tal brcnil Bezjaka in je bil izključen. V izdihljajih tekme so Sobo-
jo obrnili v našo stran. Zdaj nam bo lažje.« Gostujoči strateg Damjan Novakovič ni skrival razočaranja: »Bili smo najmanj enakovreden nasprotnik. Imeli smo vse v svojih rokah, a premagali sami sebe. Bržkone je odločila peta osebna napaka Nelsona. Zamenjal ga je Primorac, ki se ni znašel. Zgrešil je >mrtvi zicer<, zatem še dva prosta meta. Na koncu je zmagala srečnejša ekipa.« Pri domačih je bil z 21 točkami najučinkovitejši Panič, ki se počasi, a uspešno vrača po poškodbi. Na drugi strani jih je Ivan Dr-žic vknjižil 17. Šentjur bo danes gostoval pri Unionu Olimpiji.
MITJA KNEZ
peterki turnirja tudi Živa Macura. Kadetinje vodi Boštjan Kočar: »Čestitke puncam, ki so pokazale pravi karakter. Nekatere so kar v treh programih, saj trenirajo in igrajo tudi z mladinkami in s članicami. Zato smo skupaj vadili le pred tem turnirjem, prej pa skupaj odigrali zgolj nekaj tekem. Na trenutke se je videla neuigranost, a želja, borbenost, odločnost in individualna kvaliteta naših igralk so prevesile tehtnico na našo stran. Pred dekleti je svetla prihodnost. Vesel sem za vse letošnje uspehe kluba, ostaja le še želja, da osvojimo poker vseh lovorik z naslovom državnih prvakinj pri članicah.«
MITJA KNEZ Št. 27 - 3. april 2012 -
čani blokirali strel, oddrveli preko sredine igrišča in Fajič je zadel v prazna vrata.
Že danes se začenja zadnja četrtina prvenstva. Celjani bodo doma skušali osvojiti točko proti Olimpiji (18) in obenem privoščili zmago Triglavu proti Nafti, pred katero imajo (le) sedem točk prednosti. Klubsko vodstvo je oddalo dokumentacijo za licenciranje, prepričano, da težav ne bo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
fANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 27. krog: Celje - Mura 1:3 (1:1); Bezjak (26); Horvat (14-11 m), Jelič (71), Fajič (93), Nafta - Rudar 1:1 (1:0); Bizjak (88), Koper - Maribor 2:2 (1:1), Olimpija - Domžale 2:0 (2:0), Hit Gorica - Triglav 1:1 (1:1).
2.	SL, 19. krog: Dob - Šmartno 1928 4:2 (1:2); Kolenc (26), Rahmanovič (40), Aluminij
-	Dravinja 1:0 (1:0), Šenčur
-	Šampion 2:0 (0:0). Vrstni red: Aluminij 48, Dob 34, Šenčur 32, Krško 26, Interblock 24, Radomlje 23, Bela krajina 21, Šampion, Šmartno 19, Dravinja 13.
3.	SL - vzhod, 16. krog: Kovinar - Zavrč 1:2 (1:1); Hodžič (26), Zreče - Čarda 2:2 (2:0); Marinšek (16), Močič (27). Vrstni red: Zavrč 43, Čarda 28, Malečnik, Dravograd 27, Stojnci 25, Kovinar 23, Tro-mejnik 22, Zreče 21, Bistrica 19, Odranci 18, Paloma 17, Rakičan 15,^ Grad 13.
Štajerska liga, 16. krog: Šentjur - Poljčane 1:2 (1:2); Hladin (22-11 m), Šoštanj - Kovinar Tezno 5:0 (2:0); Muratovič (36-11 m, 87), Mešič (40, 73), Koca (70). Vrstni red: Šmarje, Pesnica 36, Podvinci 32, Drava, Pohorje 31, Peca 26, Marles hiše 25, Tezno 19, Šoštanj 16, Krško B, Koroške gradnje, Šentjur 13, Ormož 10, Poljčane 9.
MČL MNZ Celje, 12. krog: Kozje - Rogaška 1:1 (1:1), Vojnik - Pivovar 1:0 (0:0), Radeče - Mons Claudius 0:1 (0:0). Vrstni red: Žalec, Rogaška 27, Mons Claudius 19, Radeče 16, Vojnik, Vransko 10, Kozje 8, Pivovar 6.
MALI NOGOMET
1.	SL, 21. krog: Casino Safir
-	Nazarje 10:10 (7:7); Metulj (8, 11, 13, 14, 15-10 m, 30, 32, 39), Hren (14), Bombač (20-ag), Litija - Dobovec 2:8 (0:4); Pavič (9), Vojsk (12, 39), Bra-čun (17), Adrinjek (19, 30, 36), Vrabel (27). Vrstni red: Litija 53, Dobovec 46, Oplast 38, Puntar 31, Bronx 24, Nazarje 17, Ajdovščina 16, Casino Sa-fir 13.
2.	SL, 21. krog: Velenje
-	Vuko 4:6 (1:4); Špacapan (6, 36), Ljojič (36), Čretnik (38). Vrstni red: Vuko 46, Slovenske Gorice 40, Sevnica 32, Velenje 31, Fragmat 29, Brezje 28, Ve-
like Lašče, Stripy 25, Kebelj 19, Benedikt 11, Tomaž 9.
ROKOMET
1. SL, liga za prvaka, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor 35:21 (17:12); Mačkovšek 9, Žvižej 7, Marguč 5, Žabič 3, Potočnik 2, Ranevski, Poklar, Poteko, Metličič, Zelenovič 1; Tarabochia, Šoštarič 4, Cimos
-	Gorenje 29:31 (10:18); Bru-men 11, Krivokapič 5; Medved 5, Bezjak, Manojlovič, Dolenec
4,	Gaber, Melič 3, Pucelj, Mi-klavčič, Šimič 1. Vrstni red: Gorenje 45-1, Celje 39-7, Cimos 31-13, Trimo 24-12, Maribor 17-27, Krško 17-29.
1. SL (ž), za razvrstitev od
5.	do 8. mesta: Velenje - Ajdovščina 34:23, Celje Celjske mesnine - Piran 26:31. Vrstni red: Velenje 30, Celje 24, Piran 22, Ajdovščina 18.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 3. krog: Krka - Elektra 80:82; Balažič 15, Pavič 11; Horvat 19, Lelič 17, Julevič 13, Bajramlič, Nu-hanovič, Zagorc 11, Zlatorog
-	Šentjur 80:79; Panič 21, Ški-fič 14, Vujasinovič, Omič 13, M. Lapornik 9, L. Lapornik 6, L. Dimec 4; Držič 17, Ferme 15, Nelson, Marič, Rembert 14, Jurkovič 3, Primorac 2. Vrstni red: Union Olimpija 6, Krka, Helios 5, Elektra, Zlatorog 4, Šentjur 3.
1. SL, za obstanek, 5. krog: Hopsi - Maribor 106:84; Hohler 19, Podvršnik 17, Vašl 14, Sebič 13, Kobale 12, Sviridov 11, Ja-sonn, Tepič 7, Perger 6; Pelko 22, Gavrič 17, Geoplin Slovan
-	Rogaška 72:86; Rupnik 26, Buda 12; Milašinovič 22, Petrovič 18, Miljkovič 17, Pešič 9, Jotič 3, Smajlovič 2. Vrstni red: Hopsi 37, Maribor 36, Rogaška 34, Geoplin Slovan 32, Merca-tor 27, Parklji 24.
1. SL (ž), za prvaka, 5. krog: Triglav - Athl^ete Celje 72:79; Zdolšek 16, Durič 13; Oblak 24, Trebec 23, Orozovič 9, Klavžar, Abramovič 7, Jagodič 5, Gajič 4. Vrstni red: Athlete 45, Triglav 44, Ilirija, AJM 37, Grosuplje 36, Ježica 31.
ODBOJKA
1. DL, za 3. mesto, 2. tekma: Aliansa - Luka Koper 3:0, v zmagah 2:0. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 3. 4.
NOGOMET
1. SL, 28. krog: Celje - Olimpija (18),
KOŠARKA
1. SL (ž), za prvaka, 6. krog, Celje: Athlete - Ilirija (19).
Sreda, 4. 4.
NOGOMET
1. SL, 27. krog: Domžale
-	Rudar (17).
ROKOMET
1. SL (ž), za razvrstitev od 5. do 8. mesta, 2. krog: Velenje - Celje Celjske mesnine (19).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 4. krog, Ljubljana: Union Olimpija
-	Šentjur (19), Šoštanj: Elek-tra - Zlatorog (20).
14
RI:ll>ORTA;ieA
NOVI TEDNIK
■ ■ V V ■ ■
Dediščini pridih novega
Med lastniki starih stavb je več zanimanja za obnovo, kadar se pojavi možnost, da jo financirata država ali občina. Največ zanimanja je z območja Kozjanskega ter Zgornje Savinjske doline, iz pohorskih občin ga skoraj ni.
V celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine navajajo kot zgleden primer obnovo Svetelškove domačije v Svetelki pri Dramljah, kjer so lastniki zelo zavzeti ter ostalim za zgled. »Tako se lahko v kulturnem spomeniku živi in tudi poveže z dopolnilno turistično dejavnostjo,« pravi Tanja Hohnjec, vodja celjske enote zavoda,
ki omenja med drugim zgleden primer obnove domačije v Dobriču nad Polzelo. V zavodu poudarjajo, da sta izjemno pomembna sodelovanje in odnos z lokalno skupnostjo. Občino Šmarje pri Jelšah, kjer so razglasili nov kulturni spomenik, omenjajo nasploh kot zgledno. Kaj čaka trgovčevo hišo nam razkriva Branko Jeranko.
Ne le kulturne, v marsikaterem kraju se lotevajo tudi ohranjanja in oživljanja zgodovinske dediščine. V Šentjurju so se k svojim koreninam zazrli mladi, ki verjamejo, da je zgodovina lahko prava zakladnica idej in tudi podjetniških možnosti. Kaj se bo dogajalo okrog rifniške zvezde piše Saška T. Ocvirk.
BPT
Pogled na nekoč bogato Sedovško domačijo na Kozjanskem. Zanjo v celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine omenjajo, da je med najlepšimi domačijami Slovenije, v njej pa je skoraj vse tako, kot je bilo pred dvema stoletjema. Foto: BJ
Med najlepšimi v Sloveniji
V širši okolici Svetega Štefana, v Strtenici nad Zibiko, je izjemno zanimiv kulturni spomenik, malo znana Sedovška domačija. Tam je v celoti ohranjena domačija s sedmimi stavbami, ki je ostala popolnoma nespremenjena od opisa v franciscejskem katastru v letu 1825 vse do leta 1975.
»To je ena najlepših domačij v Sloveniji, ki ji bo treba nameniti še veliko časa, predvsem za dobro upravljanje z njo in redno vzdrževanje,« omenja Tanja Hohnjec iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je odgovorna konservatorka Sedovške domačije.
Od sedmih stavb vrhunskega kulturnega spomenika so obnovljeni stanovanjska hiša bogatega kmeta s črno kuhinjo, nekdanja gostilna, kovačija, kapelica in gospodarsko poslopje, na vrsti sta še dva gospodarska objekta. Sedovška domačija, ki priča o življenju kmeta in obrtni-
ka v 19. stoletju, potrebuje še primerno turistično kulturno vsebino ter naj bi postala nekakšen muzej na prostem. Kmetija se je ohranila takšna, kot je, ker Rodeževi sestri in brat, ki so tam nazadnje skupaj živeli in gospodarili, na sodobne novosti niso ravno prisegali.
Prijetno zatočišče pred ponorelim svetom Kako se nosi staro platno?
Trgovčeva hiša je nov kozjanski kulturni spomenik	Mladi razkrivajo skrivnost rifniške zvezde
»Vsa leta mojega dela v spomeniškovarstveni službi opažam, kako puščajo nekateri lastniki stare hiše propadati. Te jim ne pomenijo nič, vendar mi iz stroke na to gledamo drugače ter se temu čudimo,« ugotavlja vedno znova Saša Lavrinc iz Kamnika, ki se pripravlja na obnovo stare kozjanske domačije.
»Nato sem se dobro zavedla, da imamo domačini na Kozjanskem podobno hišo, ki kliče po obnovi,« dodaja arhitektka Lavrinčeva, ki je pred letom podedovala hišo v središču idilične vasi Sveti Štefan, sredi kozjanskega gričevja. Hišo, v kateri je bila nekoč tudi trgovina, po ugotovitvah spomeniške stroke pa predstavlja kulturo bivanja in način dela trgovca na podeželju v 20. stoletju. Prav tako pomembna je z zgodovinsko-socialnega kot z gradbenorazvojnega vidika.
Hišo, ki je bila po vsej verjetnosti zgrajena leta 1869, je pred drugo svetovno vojno kupil ter delno preuredil ded Lavrinčeve, ki se je tja z družino vrnil iz Beograda. »Tu sem v mladosti preživela prijetne trenutke, z mamo in domačimi smo se iz Ljubljane zelo radi vračali k babici in dedku,« se spominja sedanja lastnica, ki je hišo z ohišnico podedovala po svoji mami. »Ugotovila sem, da je hiša pravi biser, ki ga je treba ohraniti,« pravi za hišo njena sedanja lastnica. V notranjosti je še vedno stanovanjska oprema iz časa med svetovnima vojnama.
»V neokrnjeni obliki so ohranjeni spalni prostori, jedilnica, pisarna, vse lončene peči, ki še delujejo, in stavbno pohištvo,« je zadovoljna Lavrinčeva. Posebnost je prav tako ohranjen cvetlično-zelenjavni vrt, ki je še vedno ograjen z lesenim plotom in v katerem so značilne
rastline kot so potonika, šmarnica, beli nageljni in ognjič, .
Na željo lastnice ter po ugotovitvah celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je občinski svet Šmarja pri Jelšah na svoji zadnji seji hišo v Svetem Štefanu razglasil za kulturni spomenik. Lastniki seveda
tako lahko pridobijo državna sredstva za sofinanciranje obnove. In kaj bo Kamničanka s hišo v Svetem Štefanu? »Moj cilj je nekakšen bivalni muzej, da gost hiše uporablja tisto, kar lahko v muzejih zgolj opazuje. Tudi sama sem bila zadovoljna, če sem kje srečala takšno staro obliko,« ugotavlja Saša Lavrinc ter dodaja, da so časi takšni, da ljudje vse to resnično iščejo. Tudi zanjo je Sveti Štefan prijetno zatočišče pred ponorelim svetom.
Mladinska skupina pod okriljem Zavoda Etno-eko je navdih za svojo mladinsko pobudo našla na Rifniku. Verjamejo, da je s svojo zgodovino prava zakladnica idej in različnih možnosti.
Mentorica projekta je etnologinja Janja Sivec. Mladi, ki jih posebej zanima ohranjanje slovenske dediščine, so že začeli delati, bodo pa veseli še koga, ki bi se jim želel pridružiti. »Pri vsem skupaj je najbolj dragoceno, da so mladi vzeli stvari v svoje roke
Nov kulturni spomenik na Kozjanskem, nekdanja trgovčeva hiša v središču vasi Sveti Štefan. V notranjosti je še vedno stara oprema. Foto: BJ
Glinene uteži, kakršne so nekoč uporabljali tudi prvi prebivalci Rifnika, bodo v sodobnem času služile kot držalo za fotografije. Foto: DK
in se odločili, da izkoristijo možnosti in priložnosti, ki jih imajo,« pravi Sivčeva. Tako so zasnovali mladinsko pobudo, ki jo kot manjši projekt financira Evropska unija. Na ta način želijo predvsem spodbuditi aktivnost mladih v lokalnih, perspektivnih dejavnostih. Šentjurčani so se namenili razkriti skrivnost rifniške zvezde. Če bodo pod njo odkrili možnost osebnega in poklicnega razvoja ali mimogrede po-
brali še kakšno podjetniško idejo, bo projekt v celoti dosegel namen.
Okrog rifniške zvezde bo vrvelo vse do novembra letos. Za projekt bodo poskusili navdušiti čim več mladih, a hkrati bodo prav mladi tisti, ki bodo aktivnosti vodili od začetka do konca. Pod naslovom Skrivnost rifniške zvezde želijo v celoti povedati zgodbo o Rifniku in jo predstaviti čim širši javnosti. Do konca aprila se bodo zvrstile različne delavnice na temo prostovoljstva, podjetniških priložnosti v kulturi in projektnega dela. Maja in junija se bodo posvetili interpretaciji dediščine, zgodovini Rifnika kot arheološkega parka ter načinu življenja na tej šentjurski gori skozi čas.
»V tem času bomo raziskovali, kako so pridobivali glino, tkali, se borili, gradili hiše, nabirali hrano. Mislim, da bo to izvrsten način, kako preživeti poletje, zato resnično vabim vse mlade, ki jih to zanima, da se nam pridružijo,« je povabilo ponovila Janja Sivec. Avgusta bodo svoje delo predstavili ter interpretirali skozi lastno izkušnjo. Ob tem se bodo pustili poučiti tudi različnim strokovnjakom s področja arheologije, podjetništva in drugih na prvi pogled včasih nezdružljivih ved.
Čeprav je Rifnik zelo znano arheološko najdišče, si danes kljub dobro restavriranim izkopaninam in zgledno postavljeni muzejski zbirki v šentjurskem Zgornjem trgu, človek le redko v resnici predstavlja, kako so prvi naseljenci na Rifniku v resnici živeli.
SEVER i
NASTJA BREZOVŠEK
Začenja se tretji krog glasovanja
Glasujte
za svojega naj maturanta, naj maturantko!
Pravila glasovanja in soderlova^nja v čiluciji:
Nifia eenecm o^igjinalnem laufronu oranžne? Ibiii-vi;? (n^ Icofpiji) lahlk.o glasujete 2:a enega naij n^ai turan ta £iii eno naj maturantko. Z£i udeleižencme marčevsk:!!^ naaturaiiitsliili plesov, Ici sodelujejo v akciji NTc&RC^Niij míituríintkís, r^aj maturant, Ido glasovartjef jpio-tekalo ves mesec april. \( torkovih in petkovih šatevOillaah ISfovega teadniOf^ beo olijavdljen spise?k. vsehe »civeilncito« fotografij. Pos;topno bomo ves; mosec objavljali tudi »maturaritllko« lotog;;rafije kan-didaltov, kt s; e poteja;ujejo za vestoo v i^nale.
V torelo, 8. maja, bomo obajovili naij moturž^nOain n^aj r»aOoo£intko, lo[ bnosta ca ločaenent aprilskem g;I£lsovarcju projelai n£ijvelč gltsoa.Oba se l:)ost^ uvrstila vt sklepni krog; iil,aso'»^nja, loi bbo trajalo 2 iedna. Finalnio gita^o\tanje, v katoteneboste izbirali l^ mo^^d 6 uvrt(čenimi dandi(e£iti,se bo začelo o ttcreclc, 8. maja, in koočalo v torelo, 2a2.maja 2a012íi'V potltovi;;teviIiki Noviega todnika, ki bo izala 25. majo, biomo objavili zmr^o^goval:^^, toaej naj m^iicranto ^n n^j maturantko.
Kupone poši]jjaijte n^a Novi tednik in Radio Celje, Prešernovra 19, 3000 Celje.
0i¡m mwu
Glasujem ZA naj maturanta /naj matu
ood ooootedno eaooilkd: ime in otiimek:....................................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in otiimok.....................................................
nooloo............................................................................
konaokani aolofdn/o-odeao.....................
K
V akciji Naj maturantka, naj maturant sta se nam v aprilskem glasovanju pridružili:
Gimnazija Celje - Center Srednja zdravstvena šola Celje
URŠKA SEVER 4. A GCC
I
TADEJA AMON 4. B GCC
GREGOR
2KOLAR 4. B GCC
3
NASTJA BREZOVŠEK 4. C GCC
4
MATJAŽ	NINA TOVORNIK ALJAŽ	ANDREJA
JEVŠNI^ I- JURGELJ q ČAKŠ	JURHAR Q
4. C GCC 5 4. Č GCC 6 4. Č GCC I 4. D GCC O
VID	TAJA
KARNER n PLEVNIK .m 4. D GCC 9 4. E GCC I0
SIMON PODJAVERŠEI
^"ll
EVA
HUŠ
4. E GCC II 4. H GCC IL 4. I GCC
TAJDA SENIČ
I3
JAN BARIČ 4. I GCC
EVA CUGMAS
JERNEJ JAGER
CUGMAS	JAGER
I4 4. A SZŠ I5 4. A SZŠ I6
KELLY	SEBASTIAN	MAŠA	DAVID	KATJA
KUZMA^ ^ BEC	.fo ZAVOLOVŠE^^ OKANOVI^ AA JECL
4. B SZŠ 1' 4. B SZŠ IO 4. C SZŠ l9 4. C SZŠ 20 4. E SZŠ
LUKA BREČKO
LI 4. E SZŠ 22
MARIJA BELE
4. D SZŠ 23
KLEMEN SALMIČ 4. D SZŠ
ALEKSANDRA SVETLANA	MIHA	ALJA
MPOBEŽI^ Q|- OBRADOVI^ ^ OŽEK	nm KOSTAJNŠEKqq
4. KTA SZŠ 25 4 KTB SZŠ 26 3. GB SZŠ 2I 2. PTI SZŠ 2O
KRONIKA
Obtoženi prekupčevalec drog izginil
Ponovnega sojenja še ni
Na sodišče so prišli skoraj vsi.
Združbo so celjski kriminalisti razkrinkali skupaj z ljubljanskimi in murskosoboškimi kolegi. V večmesečni preiskavi so članom združbe tajno sledili, jim tudi prisluškovali in jim podtaknili tajne sodelavce, ki naj bi od skupine uspeli kupiti drogo za več kot 40 tisoč evrov. Obtoženci so državljani Slovenije, Bosne, Srbije, Kosova in celo Alžirije, stari od 22 do 52 let. Prvoobtoženi Fadil Omic, ki je iz Velenja, naj bi se največkrat dogovarjal za dobavo, prodajo in ceno droge, mu očitajo v obtožnici. Ostali naj bi mu pomagali predvsem pri dobavi, prevozu in izročitvi droge kupcem, a tudi pri varovanju med predajo droge. Kupčije z drogo naj bi bile izvedene v Celju, Ljubljani in tudi Lendavi.
Včeraj bi se moralo na celjskem sodišču začeti sojenje dva-najsterici, ki ji očitajo prekupčevanje z mamili. Kriminalisti so članom kriminalne združbe v preiskavi zasegli tri kilograme heroina, 150 gramov kokaina in pet kilogramov konoplje. Potek postopkov gre očitno obtoženim v prid. Zatem ko se je sojenje lani ustavilo zaradi preiskave odvetnice Maksimilijane Kincl Mlakar, ki je zastopala prvoobtoženega Fadila Omica, je vseh dvanajst obtoženih iz pripora lani odkorakalo na prostost. Ponovno sojenje pa se včeraj sploh ni začelo.
Razlog za izpust pripornikov izza rešetk, kamor so jih poslali po aretacijah leta 2009, je bil sklep višjega sodišča. V njem je bilo mogoče prebrati, da se sojenje po letu ni premaknilo z mrtve točke, da so bili med obravnavami preveliki časovni razmiki in ni šlo za sojenje v razumnem roku za priprte obtožence. Lani decembra so odvetnici Kincl - Mlakarjevi, o čemer smo že pisali, celo za nekaj ur na policiji odvzeli prostost. Preiskovali so jo, ker naj bi vplivala na ključno pričo v tem postopku, ki naj bi obremenila Omica. Samo na dan ene od obravnav naj bi moškega, ki je pričal, klicala celo 25-krat. Postopek zoper njo so nato ustavili, saj preiskovalci niso ugotovili utemeljenega suma, da naj bi to odvetnica tudi storila.
Ker se sojenje od decembra ni nadaljevalo, vmes pa so minili trije meseci brez razpisane obravnave, bi se sodni postopek moral včeraj začeti znova. A se ni. Omica menda nikjer ni. »Kje je prvoobtoženi Omic,« je vprašal sodnik Martin Jančar. »Nimam pojma, že dva meseca ne morem z njim navezati stika,« mu je kratko in jedrnato odgovorila Omiceva odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar. »Potem pa moram preložiti obravnavo,« je nadaljeval dialog Jančar. In tako se je zgodilo. Sojenje naj bi se tako začelo maja. Če bodo izsledili Omica. Iz tega sodnega postopka ga namreč ne morejo izločiti, ker naj bi bil povezan z očitki, ki letijo na vse obtožene. Je torej ključni člen, brez katerega se sojenje ne more začeti _
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Kdo sploh preiskuje Vegrad?
Vse ovadbe za Vegradovo vodstvo še zdaleč niso spisane, do zdaj jih je »le« 7
Kot je znano, so Hildo Tovšak v petek na ljubljanskem okrožnem sodišču v zadevi Čista lopata, poleg ostale sedmerice obtoženih, obsodili na leto dni in dva meseca zapora. Plačati bo morala tudi 10 tisoč evrov. Kazen so ji izrekli zaradi vpletenosti v prejemanje in dajanje podkupnin v postopku zbiranja ponudb pri gradnji kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika.
Kriminalisti, preiskovalci in tožilci pa po dveh letih še vedno niso končali vseh preiskav nepravilnosti v Ve-gradu. Razlogov za pripor nekdanje prve dame tega gradbenega velikana Hilde Tovšak že od začetka ni, so nam že pred meseci razlagali tožilci. V nekaterih primerih je bila že zaslišana v sodni preiskavi, vendar sodnih obravnav še vedno ni. Skoraj vsak teden na celjski policijski upravi preverimo, ali je zoper njo morda že kakšna nova kazenska ovadba glede na število kaznivih dejanj, ki ji jih očitajo, vendar nam vedno znova povedo, da »preiskave še vedno trajajo«. »V zadevi Vegrad smo do zdaj podali 7 kazenskih ovadb za skupaj 15 kaznivih dejanj. Ovadbe smo podali zoper več različnih odgovornih oseb. Preiskava še intenzivno poteka,« je eden izmed zadnjih odgovorov celjske policije.
Je pa zanimivo, da kazniva dejanja, storjena v Vegradu preiskujejo celjski krimina-
Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15!
KUPON
ra^ocelje
Ime in priimek:
Naslov: _
Telefon: _
Hilda Tovšak
listi in ne preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada, ki naj bi preiskovali največje primere gospodarskega kriminala. Zakaj torej NPU ni vključen v preiskavo v Vegradu? Na celjski policiji so nam povedali, da je Ve-grad res v njihovi »domeni« in da je ustanovljena posebna delovna skupina, v kateri sodelujejo tudi kriminalisti drugih policijskih uprav in Generalne policijske upra-

Ste naročnik Novega tetdn^ka Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: _
Kupon pošljite na naslov: Novitadnik in Radio Celje^^ešernova 19, 3000 Celje.
»NPU je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije«, je zapisano na strani notranjega ministrstva. Z Generalne policijske uprave pa so nam na naše vprašanje zakaj zadeve Vegrad ne preiskuje NPU odgovorili, da so pogoji za prevzem preiskave s strani NPU navedeni v Zakonu o policiji. Ob preučitvi teh razlogov pa so sestavni del vsake odločitve o obravnavi zadev tudi posebnosti posameznih obravnavanih primerov. In navedeni zadevi je bila skupna odločitev Uprave kriminalistične policije in znotraj nje NPU, da bo zaradi spe-cifike navedenega primera mogoče najuspešnejše preiskovati v okviru posebne delovne skupine.
ve, ne pa tudi preiskovalci NPU.
Zgodovina
Naj spomnimo. Novembra predlani je na plan prišla prva spisana ovadba Tovša-kove, poleg nje so ovadili tudi Branko Gabrijel iz Ve-grada, ker naj bi v podjetju nezakonito zadrževali denar, ki so ga zbrali zaposleni za družini dveh umrlih sodelavcev. Šlo naj bi za več kot 30 tisoč evrov. V tem primeru naj bi Tovšakovo v sodni preiskavi že zaslišali. Lansko poletje so padle nove ovadbe zaradi oškodovanja upnikov. Nato se je govorilo o večmi-lijonski škodi, ki naj bi jo Vegrad povzročil v poslih z Rimskimi termami. Vegrad naj bi izdal za 12 milijonov lažnih računov, na podlagi česar so Rimske terme dobile lahko evropski denar.
Vodstvo Vegrada naj bi za tem ovadili, ker naj bi ogoljufalo svoje poslovne partnerje za 240 tisočakov. Vegradova odgovorna oseba naj bi z različnimi izvajalci sklepala več pogodb za izvedbo del ter jih spravljala v zmoto in jim prikrivala okoliščine. Na celjsko okrožno tožilstvo so pisali še inšpektorji za delo in proti Vegradu in dvema njegovima hčerinskima podjetjema vlagali ovadbe zaradi kršitev temeljnih pravic iz dela. To-všakova naj bi bila ovadena tudi zaradi davčne zatajitve in ponarejanja listin. Leta 2010 naj bi ji uspelo zavesti davkarijo s ponarejenim dokumentom pri poslovanju z nekim mariborskim podjetjem, s čimer naj bi državo oškodovala za 100 tisoč evrov. Sumov kaznivih dejanj v nekdaj gradbenem velikanu je še ogromno, kdaj bodo vse preiskave končane, še ni mogoče reči, še bolj pomembno vprašanje pa je, kdaj se bodo začela sojenja.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
NOVI TEDNIK
0TR05KI ČA50PI5
Mednarodni uspeh mladih pianistov
17
V	nedeljo, 18. marca, sta v italijanski Trbiž odpotovala mlada devetletna pianista Neža Pogačar iz Šempetra in Vitomir Janez Zagode iz Celja. Ponovno sta se v kategoriji klavir solo pomerila z odličnimi glasbeniki iz različnih držav: Italije, Slovenije, Litve, Francije, Japonske in Kazahstana.
V	njuni kategoriji, kjer sta se pomerila s starejšimi (do 11 let), je nastopilo kar 21 tekmovalcev. Oba sta se tudi tokrat izvrstno odrezala - osvojila sta prvo nagrado z diplomo in medaljo, za katero si je bilo potrebno priigrati od 95 do 100 točk in na tekmovanju, kjer niso ravno radodarni z nagradami, saj so podelili največ priznanj za sodelovanje, osvojila enako število točk (96) in se tako skupaj zavihtela na zavidljivo tretje mesto.
Odličen uspeh sta v istem popoldnevu dopolnila še s tekmovanjem komornih zasedb, kjer sta se v kategoriji do 10 glasbil in do 11 let predstavila skupaj s klavirskim duom in prav tako dosegla prvo nagrado z di-
Neža Pogačar, Vitomir Janez Zagode in mentor mag. Primož Mavrič
plomo in medaljo - dosegla sta drugo mesto (96 točk) in tokrat predse spustila le eno
Povezanost hrane in vode
izmed italijanskih komornih zasedb (97 točk).
MJP
Učenci in učenke Osnovne šole Vojnik so si v okviru projekta Moja reka si skupaj z raperjem Zlatkom ob svetovnem dnevu voda ogledali več kot 700 let star in še zmeraj delujoči Soržev mlin v vasi Polže v občini Vojnik.
Oton Samec na kmetiji ohranja izročilo etnološke in kulturne dediščine ter starega načina kmetovanja. S pomočjo vodnega mlina ob reki Hudinji prideluje polnovredne moke iz rži, ajde, koruze, pire ter peče domač kruh.
Moja reka si je projekt, ki ga že tretje leto zapored organizirata Coca-Cola Slovenija
ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju s programom Ekošola. Letos poteka nagradni natečaj Časopis za mojo reko o povezanosti hrane in vode. Ambasador projekta je tudi letos znani slovenski raper Zlatko, ki bo ustvaril svoj unikaten časopis.
MS
Oratorijski dan Cofko Cof
V soboto, 17. marca, je bil v SMC oratorijski dan, na katerem nam je o materinskem dnevu v risanki pripovedovala mala koala Cofko Cof.
Po risanki so otroci v delavnicah na temo materinskega dneva izdelovali rože in čestitke za svoje mamice, babice _ V veliki igri so se pomerili v vožnji polen s samokolnico, obešanju perila, igranju hokeja s tenis žogico in z metlo, stepanju snega iz beljakov, na koncu pa so se igrali še človek, ne jezi se. Bilo je prijetno in veselo in kar prehitro smo se poslovili. Kmalu spet na svidenje!	ANA IVANOVIČ
Prvi narodnozabavni ansambel Glasbene šole Rista Savina Žalec: z leve Blaž Šoba (trobenta), Aljaž Jazbin-šek (klarinet), Miha Plevčak (harmonika), Anže Podgorski (kitara) in Matevž Rebevšek (bariton)
Pihamo in trobimo po slovensko
Udeleženci oratorijskega dne
V	okviru javnih nastopov v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec so v pozdrav pomladi pripravili zanimiv koncert učencev, ki so se predstavili s pihali in trobili z izvajanjem izključno slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe z naslovom Pihamo in trobimo po slovensko.
V	devetnajstih točkah je sta Savina Žalec. Nastopajoče
nastopilo šestnajst posameznikov ter štiri skupine, orkester flavt, dva kvarteta in prvič tudi narodnozabavni ansambel Glasbene šole Ri-
so spremljali Damjana Avšič, Tjaša Gorišek in Irena Kralj, točke pa so pripravili mentorji Agata Gojkošek, Dejan Pod-bregar, Januš Rasiewicz, Ed-
vard Rebernik, Mojca Slokan in Diana Štih. Poslušali smo skladbe slovenskih mojstrov Jožeta Privška, Mojmirja Sepeta, Jureta Robežnika in drugih ter za zaključek celo dve skladbi Vilka in Slavka Avsenika Spomin in Na Golici, kar je bilo za vse poslušalce še posebno presenečenje.
TONE VRABL
©eciOM
CJ
,--spoiig!fatliiKel|e.wm
e
Zlati glasbeniki
Marca je bilo že 41. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Tekmovali so v disciplinah violina, viola, violončelo, kontrabas, harfa, kitara, komorne skupine s pihali, citre, orgle, solfeggio. Tudi na Celjsko so mladi prinesli številna priznanja.
Glasbena šola Celje je prejela 5 zlatih priznanj, 10 srebrnih priznanj, 6 bronastih priznanj in 6 priznanj za udeležbo. Zlata priznanja so prejeli učenci: Nina Lilija, violina (mentorica Petra Arlati
Kovačič, korepetitorka Tamara Povh), Nika Pušnik, kitara (mentor Matjaž Brežnik), Ana Kovačič, harfa (mentorica Erika Gričar), pihalni trio Luka Vereš, Tinkara Žnidar, Petri-sa Čanji (mentor doc. Slavko Kovačič) in dijakinja Lara Hrastnik, harfa, prva nagrada (mentor Dalibor Bernatovic).
Glasbena šola Laško - Radeče: zlato plaketo na citrah je prejela Monika Stefanciosa (mentorica Janja Brlec).
Glasbena šola Rista Sa-vina Žalec: zlate plakete so osvojile citrarke Vanessa
Vrečič (prvo mesto) in Sara Gabrovec (drugo mesto) in Živa Grobelnik (četrto mesto). Mentorica vseh je Irena Glušič. Kitaristka Maša Rajh je osvojila zlato plaketo in drugo mesto (mentorica Maruša Mirnik).

www.zabavazaotroke.si
18
BRALCI POROCEVALCI
NOVI TEDNIK
Glej, lušno je pr' nas!
S prireditvijo Glej, lušno je pr' nas/ so pestro dogajanje v mesecu kulture končali v Zgornjesavinjski dolini.
Na prvi etno večer v Gornjem Gradu s srečanjem folklornih skupin, ki so ga organizirali člani KD Gornji Grad, smo bili povabljeni tudi člani KD Celjska folklorna skupina. V prvem delu prireditve smo zaplesali kozjanski splet plesov, v drugem delu pa štajerske pustne plese. Na etno večeru, za katerega upamo, da ni bil zadnji, so poleg KD Celjska folklorna skupina nastopile še skupina Tamburice od Murice iz Prlekije, ki je med drugim že sodelovala tudi z Vladom Kreslinom, Folklorna skupina MKD sv. Cirila in Metoda iz Kranja, Folklorna skupina Kamnik ter Oljka iz Šmartnega ob Paki.
TATJANA PEVEC
h


Nastop Celjske folklorne skupine
Vojniški vinogradniki pregledali svoje delo
V prijetnem okolju gostišča Medved v Škofji vasi so vojniški vinogradniki v rekordnem številu opravili 9. občni zbor. Posebej so bili veseli prisotnosti najstarejšega člana društva Silvestra Krofliča. Kljub 84 letom še vedno živahno dela v vinogradu in kleti in se redno udeležuje vseh predavanj in prireditev.
Izkazali so se na društvenem ocenjevanju vin letnika 2010, pri prerezu letnika vinorodne dežele Podravje, ocenjevanju na sejmu Agria ter 11. festivalu predikatov v Metliki. Ponosni so lahko, da so njihova vina dosegla najvišja
priznanja. S sprejemom programa dela za leto 2012 vinogradniki želijo nadaljevati lansko res uspešno delo. Po občnem zboru so izvedli prvo društveno pokušino svojih najboljših vin. Vse prisotne je najbolj prepričalo društveno vino Vojničan. Za vse prisotne dame pa je za dan žena in materinski dan presenečenje pripravil stalni neutrudni sponzor Vrtnarstvo Krašovec iz Arclina. Ob lepi narodni pesmi Arclinskih fantov in harmonike Hermana Fe-licijana so si udeleženci zaželeli dobrega dela in dobre vinske letine v letu 2012.
PAVLE LESKOVAR
Citrarke Marjanke
Druži jih vsebina
V dvorani velenjskega kulturnega doma so obeležili 25 let uspešnega delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje s koncertom Kam le čas beži. Na slovesnosti so se zahvalili ustanoviteljem in vsem predsednicam tega velikega društva v Šaleški dolini, praznični program pa so izvedli s koncertom lastnih glasbenih in kulturniških skupin.
Nastopili so krožki Frajtonarica zaigraj s folklornimi plesalkami, Petje v skupini, Kitara, Citrarke Marjanke, Plesni krožek, Električne klaviature ter Godba veteranov.
Zbranim v prenapolnjeni dvorani so spregovorile predsednice dr. Nena Mijoč, Valči Žohar, Slavka Mijoč, Erika Veršec in Marija Vrtačnik, slavnostni nagovor pa je imel velenjski župan Bojan Kontič, ki s »tretjo univerzo«, kot je dejal, že dolga leta odlično sodeluje. V društvo je vseskozi vključenih med petsto in tudi do osemsto članic in članov in je med najaktivnejšimi v Sloveniji.
Ob zaključku vesele prireditve, ki jo je vodila aktivna članica tretje univerze Aca Poles, so zaigrali in zapeli naslovno pesem Kam le čas beži.	JOŽE M1KLAVC
Pozabljen korenček
Zdaj je pravi čas za opravila na vrtu po dolgi zimi. Tako smo v soboto pri lopatanju grede naleteli na korenček, ki smo ga jeseni spregledali. Čeprav je bila zima zelo mrzla, se je ohranil lep in zdrav, za nameček pa je postal še zelo velik in debel. Tehta
kar 450 gramov, v dolžino pa meri 26 centimetrov - ni slabo za lanski pridelek. Tako smo si lahko sredi marca
privoščili nedeljsko juho s svežim korenjem z domačega vrta.
MON1KA PODKOR1TN1K
Glasbeni spektakel Eroike v Celju
Vrhunskimi slovenskimi glasbeniki, trio Eroika, so v soboto, 24. marca, nastopili v dvorani Golovec v Celju z velikim, 60-članskim simfoničnim orkestrom pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla. Gost na koncertu je bil Mešani mladinski pevski zbor 1. gimnazije v Celju z zborovodjo Tomažem Mar-
NOVI TEDNIK
BRALCI POROCEVALCI
19
Na koncertu v Kulturnem centru Laško
Prepevanje in druženje
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Laško je sekcija, ki deluje že štiri leta. Smo komorni zbor, ki ga sestavljajo ljubiteljski pevci. Pojemo za užitek in zabavo, imamo pa to srečo, da nas vodi znana pevovodkinja z veliko strokovnega znanja in izkušnjami gospa Jožica Soko.
Naše pevsko znanje kljub trudu nikoli ne bo na tekmovalni ravni. Med upokojenskimi zbori pa dosegamo lepe rezultate in predlani smo bili od 154 zborov med 14 izbranimi nastopajočimi v Cankarjevem domu. Ponosni smo na to, vadimo redno vsako sredo in računamo še na kakšen uspeh.
Za nami je dokaj plodno leto 2011. Maja smo sodelovali na pevski reviji odraslih zborov občine Laško v Radečah. V začetku junija smo se udeležili revije upokojenskih zborov celjske regije v Narodnem domu v Celju. Žirija nas je uvrstila med prve tri, ki so bili predlagani za državno revijo v Cankarjevem domu. Žal tokrat nismo potovali, izbrana sta bila samo dva zbora. V septembru smo v Kulturnem centru Laško organizirali zabaven večer in povabili nekaj gostov, upokojencev. Koncert smo posvetili praznovanju tretjega življenjskega obdobja. Po mnenju gledalcev, ki jih ni bilo malo, smo pripravili dober spored in zelo lep večer. Pri organizaciji nas je finančno delno podprla Občina Laško. V novembru smo pripravili koncert v Zdravilišču Laško. Posvečen je bil praznovanju občinskega praznika in bližnjemu martinovanju. Zaključili smo v decembru ponovno v zdravilišču, ki vsako leto pripravi polnočnico na božični večer.
Veseli smo povečanja števila članov našega zbora (25 članov), predvsem pa bi poudaril strokovno, požrtvovalno in skoraj prostovoljno delo naše zborovodkinje. Nikakor pa ne gre tudi brez zahvale DU, pod okriljem katerega delujemo in nam nudi streho in vso ostalo podporo.
JOŽE BLAGOTINŠEK
Trinajst izletov planincev PD Zabukovica
Sešili bodo Larisino obleko
Pred dobrim letom je Franci Naraks tretji četrtek v mesecu popeljal prvo skupino ljubiteljev gora na izlet. Na prvem in drugem izletu je bilo »četrtkovih« planincev, ki so v glavnem srednje in starejše generacije, le za manjši avtobus, potem so se začeli polniti veliki avtobusi.
Lani so pohodniki »obdelovali« Krkino planinsko pot. Ker so bili izleti zelo dobro organizirani, je razumljivo, da se je vedno znova pridružil kakšen član. V poletnih mesecih so se pridružili tudi otroci. Tako se je lani vseh desetih izletov udeležilo več kot 400 planincev, a tudi letošnji prvi izleti so bili glede na začetek sezone zelo dobro obiskani. Januarja so
bili planinci na Kumu, februarja na Paškem Kozjaku in Špiku ter marca na Primorskem na manj znanem hribu Kokoš.
Letos si planinci izbirajo vrhove, ki so v knjižici 60 vrhov nad 600 m za 60 let Planinskega društva Zabukovica. Tretji četrtek v aprilu se bodo predvidoma odpravili na Uršljo goro. Pisana druščina pravih ljubiteljev gora je v tem času postala skupina prijateljev, ki ob pripovedovanju različnih osebnih zgodb tudi radi zapojejo. Veselijo se petnajstega izleta v maju, ko bodo dobili tudi svoje pohodne majice in kape, obljubljajo pa tudi prijeten program.
TONE VRABL
V Šolskem centru Celje, Srednji šoli za storitvene dejavnost in logistiko, si prizadevamo izobraziti vedno več inovativnih mladih strokovnjakov na področju mode. Tako smo tudi letos razpisali natečaj Nariši obleko. Udeležilo se ga je 150 učencev iz 34 osnovnih šol. Zmagovalcu bomo oblačilo tudi sešili.
Razglasitve rezultatov so se udeležili ustvarjalci z mentorji. Pripravili smo jim kulturni program, v katerem so sodelovali
tudi drsalci Drsalnega kluba Celje, da so zaplesali v dresih, ki so jih so zašile naše modne ustvarjalke.
Odločitev, kdo so finalisti, je bila zelo težka, ker je bila več kot tretjina risb odličnih. Finalisti so Neža Kroflič iz OŠ Štore, Jona Veber iz III. OŠ Celje, Ema Štarkl iz OŠ Lava, Katja Brilej iz OŠ Dobje, Arljind Bytyci iz I. OŠ Celje, Clavdin Chirmoiv iz III. OŠ Celje. Zmagovalka natečaja je Larisa Lenart iz OŠ Dramlje, ki ji bomo sešili njeno obleko.
METKA HOJNIK VERDEV
Pesem staršem
V dvorani Prebold je bil v nedeljo, 18. marca, 6. dobrodelni koncert Pesem staršem. Zbrana sredstva bodo namenjena za delovanje Župnijske karitas Sv. Pavel - Prebold.
Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so uživali ob nastopu gostov, ki so se odpovedali honorarju. Pesem in glasbo so podarili ansambel Donačka, ansambel Savinjski kvintet, Sanja Poljšak Pesan, Mateja Beuc, Komorni pevski zbor Glas srca, Mladinski pevski zbor Šempavske iskrice in Otroški pevski zbor Sončki. Na tokratnem koncertu, medijski pokrovitelj je bila medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, so zbrali 2.520 evrov.
AP
Ansambel Donačka
Godbeniki iz Nove Cerkve so presenetili abrahamovca.
Abraham z Nado in Rudijem
V začetku marca sta v veselo družbo abrahamovcev stopila dvojčka Nada Majcen iz Nove Cerkve in Rudi Vrenko iz Šmarjete pri Celju.
Pred 50 leti sta se rodila v Novi Cerkvi, kjer v njuni rojstni hiši še vedno domuje Nada, Rudi pa se je priženil na kmetijo v Šmarjeti pri Celju. Prijatelji, znanci in sovaščani so dan pred rojstnim dnem obema postavili smrečico z znakom, kjer je zapisana številka 50, ki že na daleč naznanja, da oba vstopata v najlepša leta. Veliko praznovanje sta pripravila skupaj, kot se za prava dvojčka tudi spodobi. Nada, ki je lastnica gostilne, je odstopila prostore, kjer sta na praznovanju gostila več kot sto povabljenih, ki so se skupaj z njima zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Med številnimi presenečenji so ju z obiskom razveselili tudi godbeniki iz Nove Cerkve in ju z odigrano koračnico pospremili v novo življenjsko obdobje.
SČ
Foto: URŠKA LANDEKAR
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Sladkor hrani in krvi
Vprašanje: Ali tudi za huj-šanje priporočate hrano z nizkim glikemičnim indeksom? Kaj pravzaprav pomeni glikemični ideks? Katero sladilo lahko kot sladkorni bolnik sploh še uporabim?
Odgovor: Nova spoznanja o varovalni prehrani priporočajo, da se vsak dan uživa hrana, ki vsebuje veliko vlaknin, katerih poreklo so semena in plodovi žit in stročnic. In če želimo hujšati, je priporočljivo, da se držimo nekaterih navodil pri uživanju hrane in pripravljamo takšno, ki omogoča le majhna nihanja sladkorja v krvi. To je enostavno z uživanjem semen, ki vsebujejo veliko polisahari-dov, malo enostavnih sladkorjev, a so bogata z beljakovinami, minerali in mikroelementi. Semena imajo le malo maščob, a še te so ponavadi nenasičene in varovalne.
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
Glikemični indeks
Lastnosti, ki jo ima posamezna oblika sladkorja ali mešanica posameznih živil, ki omogočajo različen dvig sladkorja v krvi, pravimo glikemični indeks (Gl). Glikemični indeks 100 ima enostavni sladkor glukoza, nizek pa beljakovine, maščobe iz mleka, sadje, stročnice, polnovredna žita, jabolka, češnje, sadni sladkor,
čokolada sladkana le z naravnimi sirupi. Nizek Gl zmanjša izločanje hormona inzulina, podaljša se občutek sitosti in količinsko se tako zmanjšajo obroki hrane. To ugodno vpliva tudi na telesno težo. Povečana teža, povišan holesterol in krvni sladkor so tesno povezani in pomembno omejujejo kvaliteto in zdravje vse večjega števila ljudi po celem svetu. To ni posledica le preobilice hrane, bolj je to rezultat oziroma posledica nepravilne sestave zaužite hrane in premajhne fizične aktivnosti.
Umetna sladila
Ogljikovi hidrati predstavljajo glavni vir energije. Ponavadi so v hrani, ki jo najdemo v naravi, te snovi premešane. S tehnološko obdelavo pa jih pogosto prečistimo, tako da dobimo čiste sladkorje, ki hitro dvignejo sladkor v krvi. Namesto sladkorja se danes pogosto uporabljajo umetna sladila (sorbitol) in sladila iz zelišč (stevija).
V zadnjem letu pa je svet in tudi naše strokovne kroge presenetilo staro na novo odkrito sladilo xylitol, ki lahko nadomesti sladkor v vsakdanji pripravi, a ima za skoraj polovico nižjo kalorično vrednost in izredno nizek glikemični indeks. Gl je pod 10, kar pomeni, da praktično ne dviguje sladkorja v krvi, da je primeren pri huj-šanju in za sladkorne bolnike. Pravzaprav to ni sladkor. Gre za petvalentni kristaliziran alkohol, ki ima okus po grozdnem sladkorju in se ga pridobiva iz brezovega soka. Je prijetnega okusa, ni osladen kot stevija, ki jo pogosto predoziramo in se
Danes je pomembno, da preprečujemo naraščanje epidemije sladkorne bolezni in povečevanje telesne teže predvsem med mladini, ki postajajo predebeli. Premalo aktivni zaužijemo hrano s preveč kalorijami, ki vsebuje veliko sladkorjev, maščob, beljakovin in malo balastnih snovi. Postajamo vse bolj okorni in zasedeni. Res je, da vse te snovi organizem potrebuje, prav tako kot potrebuje vodo, minerale, mikroelemente, vitamine in bioaktivne snovi. Vendar naj ogljikovi hidrati predstavljajo 50-60 odstotkov dnevno vnesene energije, maščobe 20-30, beljakovine pa le približno 10 odstotkov. Polovica beljakovin naj bo živalskega porekla predvsem zaradi esencialnih aminokislin, polovica pa iz rastlin predvsem iz semen (leča, soja, fižol, žita
Glikemični indeksi (GI) posameznih živil
Visok GI
Srednji GI
beli kruh, kruh iz polnovredne moke, riž, koruzni kosmiči, kosmiči iz amaran-ta, 20 minut kuhani špageti, bela moka, instant riž, sladka koruza, pire krompir, pomfri, njoki, zrele banane, rozine, med, glukoza, koruzni sirup, pokovka _
bolje prenaša kot znano umetno sladilo sorbitol. Xylitol je prijazen za zobe, preprečuje nastanek kariesa, zmanjšu-
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 9. aprila do 23. ure in od 25. aprila od 9. ure do 30. aprila do 24. ure.
3.	TO
4.	SR
5.	ČE
6.	PE
7.	SO
8.	NE
9.	PO
plod
od 11. ure korenina
Polna Luna ob 22. uri
od 8. ure cvet
cvet do 12. ure, od 13. ure list
TERAPEVT SVETUJE
Nočne more
Dostikrat je mogoče slišati, da smo, kadar sanjamo, v stiku s svojo podzavestjo, tistim najglobljim, kar je v nas in niti sami tega dobro ne poznamo. Sanje naj nam bi na simbolični način pokazale, kaj v resnici smo, česa se moramo bati, kaj nas čaka, če bomo živeli z enakim tempom dalje, kaj moramo nujno spremeniti. Ne bi mogla reči, da je vse to res, se pa strinjam, da po napornem dnevu včasih v sanjah podoživimo najbolj
čustvene trenutke tistega
dne, tedna.
Sanje so v večini primerov lepe, a se včasih zgodi, da so prava grozljivka, ki v nas prebudi samo strah in stisko. Prepričana sem, da je vsakdo kdaj sanjal kaj groznega, a ko so grozne sanje del človekovega vsakdanjika, govorimo o motnji spanja.
Motnje spanja se navezujejo na težave z vedenjem v spanju, ne pa s spanjem samim. 20 odstotkov otrok in 5 do 10 odstotkov odraslih
doživlja t. i. nočne more. Vzroki za nastanek niso jasni, kajti večinoma mor je kratkotrajnih in so v večini primerov posledica dogodkov v življenju posameznika. Minejo, ko posameznik oviro, problem razreši. Občasne more nastanejo tudi zaradi previsoke temperature, preutrujenosti ali branja pred spanjem.
Ne glede na to, ali je mora motnja ali zgolj občasna mora, je za človeka stresna, saj se v večini primerov v paniki zbudi, nekateri kričijo in ne vedo, kje so. So napol v spanju in še podoživljajo sanje in napol zbujeni, ter ne vedo, kje in zakaj so. S tem prekinejo ritem spanja, ki človeka na nek način napolni, da lahko normalno funkcionira. Odrasli se s takšnimi trenutki lažje spopadejo, saj si znajo razumsko razložiti, da so to le sanje in ne resnični svet. Napaka je zgolj v tem, da nekateri jemljejo uspavalne tablete, kar stanje še poslabša, saj more niso težave s spanjem,
iWJiilüJi
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dí.Pirn.Ujj.Bi!l.govi2a.Miíil»í
Nizek GI
do 5 minut kuhane testenine, polnozrnati rže-ni kruh, ovseni kosmiči, basmati riž, med, sladki krompir, čips, banane, suši, pomarančni sok in pomaranče, grozdje _
je nastajanje zobnih oblog, paradentozo, preprečuje razmnoževanje bakterij v ustih in v grlu, a tudi streptokoka,
paraboloidni riž, kvino-ja, kruh Glyx, leča, fižol, grah, čičerika, korenček, ribe, belo in rdeče meso, mleko, jogurt, grenivke, češnje, paradižnik, kumarice, xylitol
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
ki povzroča pljučnice. Alkalna slina pa omogoča vlaganje kalcija in fosforja v dele, kjer ga primanjkuje, kar je koristno za sklenino, a tudi pri preventivi ostreoporoze, saj povečuje gostoto kosti. Poveča se aktivnost belih obrambnih krvničk in zmanjšajo razmnoževanje in škodljivi vpliv glivic, zlasti kan-dide. Zaenkrat je dokazano, da nima stranskih učinkov. Danes se ga že uporablja kot sladilo pri izdelavi tablet, sirupov, nekaterih zobnih past, žvečilnih gumijev, za ustno higieno in zdaj tudi kot naravno sladilo in sladkor z manj energije z nizkim glikemičnim indeksom. Priporočam, da preizkusite to moč narave, za katero je bila podeljena tudi Nobelova nagrada že leta 1960, a je v praktični uporabi dostopna šele sedaj, ko posvečamo ob finančnih težavah družbe, pomanjkanju sredstev v zdravstvu in ZZZS vse več pozornosti preventivi in preprečevanju nastanka bolezni.
ampak z vedenjem v spanju. Bolj smiselno je, da obiščejo osebnega zdravnika ali terapevta.
Velike težave z morami imajo otroci. Žal jih doživijo veliko pogosteje kot odrasli. Vsaka sprememba, težave v šoli, vrtcu, z brati in sestrami, s prijatelji, s starši vpliva na njihovo psihično stanje, ki se dostikrat kaže v nočnih morah. Ko se otrok sredi noči zbudi ves prepoten, kriči in mogoče klati okoli sebe, ker še vedno doživlja sanje, ga je potrebno najprej pomiriti
Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka
in če je mogoče o sanjah pogovoriti in mu na njegov način razložiti, da to, kar je sanjal, ni resnično. Če se more ponavljajo dlje časa, je potrebno ugotoviti vzrok. Če je možno, je potrebno vzrok oz. težavo urediti. Če ne gre in če se otrok zbuja ob enakem času, naj ga starši sami zbudijo malo pred tem. Če tudi to ne pomaga, ostaja še samo obisk pri osebnem zdravniku ali terapevtu.
^TRADICIONAirN^ •7 KITAJSKA MEDIC
21^li
Maribor,Zelena ulica 17,040417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
Tudi letos reševali žabe ob Slivniškem jezeru
Člani Športnega društva Drobinsko so postavljanje varovalnih ograj za dvoživke združili s pomladansko čistilno akcijo.
Mnogi se še dobro spomnijo vsakoletnega ma-sakra žab, ki so spomladi končale pod avtomobilskimi kolesi. Zato je bila akcija Športnega društva Drobinsko ponovno toplo sprejeta. Večino dvoživk so na poti do drstišča tudi letos še pravočasno obvarovali pred smrtjo.
Vsako pomlad se namreč žabe iz gozda selijo proti drstišču ob jezeru. Vmes je zelo prometna cesta Gorica pri Slivnici-Drobinsko ob jezeru, kjer je pred leti končalo ogromno sicer zaščitenih dvoživk. Ob rekonstrukciji ceste so sicer uredili tudi podhode za žabe, ki so težave omilili, ne pa tudi odpravili. Izkazalo se je, da bodo delovne akcije potrebne tudi v prihodnje in tako
se člani Športnega društva Drobinsko tega lotevajo že tradicionalno. Tudi letos so postavili premične varovalne ograje, ki ustavijo žabe in jih preusmerijo k podhodom. V času največjih selitev pa po potrebi živali tudi ročno prenašajo čez cesto. Kot ponavadi so tudi tokratno akcijo združili s pomladanskim čiščenjem okolice jezera in javnih poti.
StO
Torek, 3. april: V dopoldanskem času bosta Luna in Satrun v sektilu prinesla kakšno rešitev, lahko tudi uradnega značaja, kasnejši kvadrat Lune in Venere pa opozarja na previdnost, predvsem pri vseh zadevah, vezanih na finančno in čustveno področje. Luna ob 15.54 preide v znamenje device, zato bo občutljivost povečana, prav tako potreba po vzpostavitvi reda in discipline. Ob 17.19 vstopa Venera v znamenje dvojčka, v katerem ostaja vse do 7. avgusta. Komunikacija bo v tem času igrala pomembno vlogo, marsikatero razmerje se bo porušilo. V večernih urah bosta Luna in Neptun v opoziciji prinašala povečano domišljijo, zato si lahko večer pričarate kot nekaj zares posebnega. Malce previdnosti tik pred polnočjo, ko se bosta srečala Luna in Mars!
Sreda, 4. april: V jutranjih urah bosta Luna in Pluton v trigonu predstavljala resen odnos do vsega, še posebno do uradnih zadev, uredite lahko kakšne zaplete. Malo po dvanajsti uri preide Merkur v direktno gibanje. Čas bo za nove začetke, nove akcije. V popoldanskem času bosta Luna in Jupiter v trigo-nu prinašala dobro počutje, harmonijo.
Četrtek, 5. april: Luna bo v jutranjih urah v opoziciji z Merkurjem izpostavljala intelektualno energijo, ki pa je lahko ob določenih trenutkih napeta, zato velja nekoliko več previdnosti in v komunikacijo je treba vnesti
taktiko. Luna ob 17.30 vstopa v znamenje tehtnice, v kateri bo izrazila željo po harmoničnih odnosih, nekoliko je lahko izpostavljena neodločnost. V večernih urah bo Luna v tigonu z Venero poskrbela za ljubezen in topla čustva.
Petek, 6. april: Kmalu po polnoči bo Luna v opoziciji z Uranom, kar predstavlja napeto energijo, zato pazite na nepredvidljive okoliščine. Kmalu za tem aspektom bo Venera v napetem kvadratu z Neptunom, noč ne bo najlažje preživeta. Pojavijo se lahko težave s spanjem, moraste sanje _ V jutranjih urah bo Luna v napetem kvadratu s Plutonom, zato se bojte negativne avtoritete. Bodite previdni pri vsem, kar počnete. Ob 21.20 nastopi polna Luna v znamenju tehtnice. Napetosti bodo povečane, povečan bo notranji nemir, zato je treba previdnost usmerjati na vsa področja, še posebej v prometu poskrbite za svojo varnost.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV,
In na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dalares.si
Sobota, 7. april: Po dvanajsti uri se bosta srečala Luna in Saturn, kar predstavlja napetosti in lahko se pojavijo težave. Še vedno je prisoten vpliv polne Lune, zato je treba delovati še toliko bolj previdno. Moč misli je treba usmerjati v pozitivno delovanje. Luna malo po 17. uri vstopi v znamenje škorpijona, kar bo v delovanje vneslo veliko strastnosti in dinamike. Pozitivna aspekta med Luno in Neptunom in Marsom bosta prinesla povečano romantiko, strast in čustva.
Nedelja, 8. april: V nočnih urah bo Venera v kvadratu z Marsom prinašala nemir in razgreta čustva, nemir lahko moti tudi spanje. V jutranjih urah pa bo Luna v sekstilu s Plutonom prinašala dinamiko dogajanja, zato boste poskrbeli, da se bodo določene zadeve postavile na pravo mesto. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Jupitrom poskrbela za napeto energijo, prežeto z akcijo, zato se lahko zadeve pozitivno razpletejo.
Ponedeljek, 9. april: V zgodnjem dopoldanskem času bosta Luna in Merkur v trigonu prinesla uravnoteženo energijo duhovnega in fizičnega telesa. Mimogrede lahko napredujete ali uredite kakšne težave v komunikaciji. Luna malo po 17. uri prestopa v ognjenega strelca in bo v delovanje prinesla nekoliko več nemira. Venera bo v prijetnem sekstilu s Plutonom, zato uredite, kar je treba, kajti po 21. uri bo Luna v napetem aspektu z Neptunom in Marsom prinašala težave, slabo počutje in velik nemir.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ISCEMO TOPEL DOM
Tokrat se predstavljajo štiri temne pasje dame, ki na skrbne gospodarje čakajo v zavetišču Zonzani.
Lima je mešanka iz Mozirja, stara leto dni. Je srednje rasti in prijazna.
Tudi Rea je stara 5 mesecev in iz Laškega. Je manjše rasti in prijazna.
Biba je stara 5 mesecev, manjše rasti in prijazna. Našli so jo v Laškem.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Gea je 10 mesecev stara mešanka srednje rasti, ki so jo našli v občini Tabor.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
AVTOKAROSERIST
AVTOKLEPAR ■ M/Ž; AVTOKLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, L2 MESECEV, L4.4.20L2; AVTOHIŠA ŠKORJANEC 0.0.0. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMODILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIRORSKA 115, CELJE, MARIROR-SKACESTA 115,3000 CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK ■ M/Ž; DELO POTEKA NA POODLAŠČE-NEM SERVISD KIA V CELJD. OPRAVLJA SE SERVISE,DIAGNOSTIKO, MONTAŽA IN PREMONTAŽA GDM, OPTIČNE NASTAVITVE PODVOZJA. NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2012; AVTOHIŠA ŠKORJANEC 0.0.0. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMODILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIRORSKA 115, CELJE, MARIRORSKA CESTA 115,3000 CELJE KERAMIK
POLAGALEC KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC IN DROGA ZAKLJDČNA DELA V GRADDENIŠTVD, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.4.2012; KERA-ROŠTI, ODLAGANJE TAL IN STEN, DOŠTJAN GRDŠOVNIK, S.P., KOŠNICAPRICELJD40,3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR, TESAR,SLIKOPLESKAR, PEČAR-KERAMIK ■ M/Ž; VSA GRADDENA DELA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.4.2012; DK GRADNJE, GRADDENIŠTVD, D.O.O., STARA CESTA2,3000 CELJE MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER SOLARNIH SISTEMOV - M/Ž; MONTAŽA SOLARNIH SISTEMOV ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN ZA OGREVANJE HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV Z VAKDDMSKIMI KOLEKTORJI HEAT PIPE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2012; KRAMAR 6 DRDŽRENIK PODJETJE ZA GOSTINSTVO IN TRGOVINO NA DEDELO IN ORODNO D.N.O.,ZADODROVA101,3211ŠKOFJAVAS SREDNJA POKLICNAIZOBRAZBA ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROIN-ŠTALACIJ NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012; FIDON, DRDŽRA ZA INFORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN FINANČNE STORITVE, D.O.O., IPAVČEVA DLICA 32,3000 CELJE
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012; FIDON, DRDŽRA ZA INFORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN FINANČNE STORITVE, D.O.O., IPAVČEVA DLICA 32,3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZASTOPNIK NA TEREND - ODMOČJE CELJE - M/Ž; SVETOVANJE - PRODAJA NA TEREND OZ. NA DOMD ZNANIH STRANK, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 7.4.2012; S 6 K COMPANY DRDŽRA ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., DLICA MARJANA NEMCA O A, 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJD
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA STORITEV IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.4.2012; KAPITOL NEPREMIČNINE AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PROMETD Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., DEŽIGRAJSKACESTA7,3000 CELJE FRIZER
DELO V FRIZERSKEM SALOND - FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALOND, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012; KOZMO, FRIZERSKI STDDIO, D.O.O., JAKČEVA DLICA40,1000LJDDLJANA
FRIZER - M/Ž; DREJANJE PRIČESK, NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2012; FRIZERSTVO NIVES NIVES MAK S.P., IPAVČE-VADLICA22,3000 CELJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; ROČNA IN STROJNA DELA V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.4.2012; MIG NOTRANJA OPREMA, MIZARSTVO, INŽENIRING, D.O.O., VIŠNJAVAS15D,3212V0JNIK SLAŠČIČAR
SLAŠČIČARSKA DELA - M/Ž; PROIZVODNJA SLADOLEDA IN SLAŠČIČ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.4.2012; MEDIAN, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAZLAGOVA DLICA 3, 3000 CELJE
BOLNIČAR-NEGOVALEC
DOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRRI IN DNEVNIH AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, TRANSFER MATERIALA, SPREMSTVO, VODENJE EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 4.4.2012; DOM LIPA, DRDŽRA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11,3000 CELJE TEHNIKZDRAVSTVENENEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA, SREDNJI ZDRAVSTVE-NIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE IN VARSTVA V DOMD STAREJŠIH, NDDENJE MEDICINSKE POMOČI, PRIPRAVA IN DELITEV PREDPISANE TERAPIJE IN DREJANJE PRIPOMOČKOV, IZVAJANJE MEDICINSKIH TEHNIČNIH POSEGOV, RAZDELJEVANJE ZDRAVIL IN NADZOR PRI JEMANJD, VODENJE DOKD-MENTACIJE. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 4.4.2012; DOM LIPA, DRDŽRA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.0.0.,LAVA11,3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTRONIK-ELEKTROTEHNIK - DELO V CELJD - M/Ž; ODPRAVLJANJE NAPAK NA OSR SISTEMD (RODOT), SKRR ZA ZALOGO REZERVNIH DELOV, PREVENTIVNI MESEČNI PREGLEDI OSR SISTEMA, KOMDNIKACIJA S TDJINO (NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK. OPRAVLJANJE MANŠIH VZDRŽEVALNIH DEL V PRETOVORNEM SKLADIŠČD. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2012; SKDPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., TIVOLSKA CESTA40,1000LJDDLJANA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA SKDPINSKI HADILITATOR - M/Ž; INDIVIDDALNO IN SKDPINSKO DELO Z DPORARNIKI, ODRASLIMI OSEDANI Z MOTNJO V ODŠEVNEM IN TELESNEM RAZVOJD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.4.2012; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCD 2,3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)
VODJA GRADDENIH INVESTICIJ - M/Z; STROKOVNO SVETOVANJE INVESTITORJD GLEDE GRADNJE NA PODLAGI VELJAVNE ZAKONODAJE (PRAVILNIK O PROJEKTNI 00-KDMENTACIJII. PRIPRAVA IZHODIŠČ IDEJNE ZASNOVE,
KATERE NAMEN JE PRIDODITEV PROJEKTNIH POGOJEV OZIROMA SOGLASIJ PRISTOJNIH SOGLASODAJALCEV. PRIPRAVA IZHODIŠČ ZA VADLJENI NATEČAJ Z NAMENOM PRIDODITVE DSTREZNEGA IDEJNEGA PROJEKTA ZA INVESTITORJA. SODELOVANJE PRI IZRORD - IDEJNI PROJECT (lOP), NAJDSTREZNEJŠE VARIANTE NAMERAVANEGA ODJEKTA, OZIROMA NAČINA IZVEDDE DEL (V SOGLASJD Z INVESTITORJEM). NADZOR IN VODENJE POSTOPKOV ZA IZVEDDO (PZI) KATEREGA NAMEN JE IZ-VEDDA GRADNJE, NADZOR IN VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDODITEV PROJEKTA IZVEDENIH DEL (PID), KATEREGA NAMEN JE PRIDODITEV DPORARNEGA DOVOLJENJA. SODELOVANJE PRI IZDELAVI MODELA FINANCIRANJA IN IZRORD RANČNIH STORITEV - PRIPRAVA POGODD. FINANČNO MODELIRANJE IN OPTIMIRANJE PONDOD IZVAJALCEV ZIZDOROM NAJDGODNEJŠEGA IZVAJALCA. ORGANIZACIJA GRADNJE IN GRADDENO TEHNIČNEGA NADZORA. VODENJE PROJEKTA GRADNJE. VODENJE PREVZEMA, PRIDODITVE DPORARNEGA DOVOLJENJA, VSELITVE IN VZDRŽEVANJA. NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2012; EMA 0.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST VINDDSTRI-Jl IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR LABORATORIJSKE BIOMEDICINE(VS) SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; TRŽENJE IVO DIAGNOSTIČNIH MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV, TEHNIČNA PODPORA IN SVETOVANJE DPORARNIKOM. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2012; PRODO, TRGOVINSKA DRDŽRA ZA PROMET Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI, D.O.O., PREKORJE 40,3211 ŠKOFJA VAS
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRDKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGINIH IN KOMDNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. SIMDLACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PROTOTIPOV, IZVAJANJE MERITEV. SODELOVANJE NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2012; EMA 0.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST VINDDSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA 1C,3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODILNI TEHNOLOG V PROIZVODNJI TELEMATIKE - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE. ANALIZA IZVEDDE PLANOV PROIZVODNJE. RAZPISOVANJE IN ZAKLJDČEVANJE PROIZVODNJE. NADZOR NAD MATERIALNIM POSLOVANJEM PROIZVODNJE TELEMATIKE. RAZPORED IN NADZOR NAD PROIZVODNIMI DELAVCI. SODELOVANJE PRI KADROVANJD ZA PROIZVODNJO TELEMATIKE. ARGDMENTIRANJE IN VREDNOTENJE VARIARILNIH DELOV STIMDLACIJE DELAVCEV. ANALIZA KAKOVOSTI V RAZLIČNIH FAZAH PROIZVODNJE S POD-DARKOM NA DPORARLJENIHINDDSTRIJSKIH STANDARDIH. KOREKTIVNO DKREPANJE NA PODLAGI ANALIZ. KOMDNIKACIJA Z ODDELKOM RAZVOJA ZA PODROČJE TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH VPRAŠANJ. DREJEVANJE OSEDNE ODGOVORNOSTI ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TELEMATIKE. KOORDINACIJA POSTOPKOV V ZVEZI S STANDARDI IN CERTIFIKATI Z RAZVOJEM TELEMATIKE. PRIPRAVA KONTROLNIH POSTOPKOV. ODČASNO DELO NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2012; EMA 0.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDDSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA1C,3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
PROJEKTNI INŽENIR NA PROGRAMD OZNAČEVANJA, PAKIRANJA IN LEPLJENJA - M/Ž; OPRAVLJANJE S PROJEKTI s PODROČJA "OZNAČEVANJA, PAKIRANJA IN LEPLJENJA". PRODAJA SISTEMOV OZNAČEVANJA DOMINO IN TELESIS TER OSTALIH. OPRAVLJANJE Z NARAVO ZA POTRERE PROJEKTOV IZ DELOVNEGA PODROČJA. KOORDINACIJA PRODAJNIH S SERVISNIMI AKTIVNOSTMI. ORGANIZACIJA IZODRAŽEVANJ ZA KDPCE V PROJEKTNI PRODAJI - ŠOLANJA, SEJMI. STROKOVNA PODPORA MARKETINGD. DELO IN PODPORA PROJEKTNIM NALOGAM OZIROMA PROJEKTNIM SKDPINAM. DELO NA RAZVOJNO 6 RAZISKOVALNIH PROJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2012; EMA 0.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDDSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA1C,3000 CELJE
UE LASKO ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKARICA - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2012; 3CAM TDRIZEM IN TRGOVINA D.O.O., TRDRARJEVA DLICA 5,3270 LAŠKO
UE MOZIRJE ~
SREDNJAPOKLICNAIZOBRAZBA
VODJA ORODJARNE - M/Ž; POZNAVANJE ORODJARSKIH PROCESOV, POZNAVANJE KONSTRDIRANJA ORODIJ IN NAPRAV, VODENJE MANJŠE SKDPINE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.4.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZADETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P.,RADEGDNDA54,3330MOZIRJE GOSTINSKITEHNIK
KDHAR - M/Ž; DELO V KDHINJI, PRIPRAVA JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 0.4.2012; HOTEL PLANINKA, GOSTINSKE IN NASTANITVENE STORITVE, D.O.O., PLAC 7, 3333 LJDDNOODSAVINJI
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽRI, NEDOLOČEN ČAS, 0.4.2012; HOTEL PLANINKA, GOSTINSKE IN NASTANITVENE STORITVE, D.O.O., PLAC 7, 3333 LJDDNO OD SAVINJI
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO
VODJA KONTROLE KAKOVOSTI V PROIZVODNJI - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV, IZDELAVA KONTROLNO-TEHNICNE DOKDMENTACIJE,REŠEVANJE OPERATIVNIH, TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH IN KAKOVOSTNIH PRODLEMOV ZNOTRAJ SLDŽRE IN V POVEZAVI Z VSEMI SLDŽDAMIV PODJETJD
IN POSLOVNIMI PARTNERJI, SPREMLJANJE DOSEŽENIH REZDLTATOV IN NIVOJA KAKOVOSTI V PROIZVODNJI Z IZDELAVO ANALIZ IN PRIPRAVO DKREPOV REŠITVE, SODELOVANJE PRI PREIZKDSIH IN PREVZEMANJIH ORODIJ, IZDELAVA MERITEV IN ANALIZA VZROKOV ODSTOPANJ, DOLOČEN ČAS, 0.4.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZADETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P.,RADEGDNDA54,3330MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJIcE"
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREODLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREODLIKO-VALNIH STROJIH, DELO NA PEČEH ZA PREODLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA DTOPNIH ORODIJ IN ODRE-ZILNIH ORODIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O.,STRANICE55,320eSTRANICE MIZAR
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA POHIŠTVA IN NOTRANJIH VRAT PO NAROČILO, MONTAŽA NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2012; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLO-VENSKEKONJICE
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
KAKOVOST IN KONTROLA V PODJETJD - M/Z; IZVAJANJE VMESNE KONTROLE,IZVAJANJE MERITEV NA 30 MERILNEM STROJD, IZVAJANJE VHODNE IN IZHODNE KONTROLE, IZVAJANJE KONTROLE PROIZVODOV,REŠEVANJE NESKLADIJ IN REKLAMACIJ,NADZOR NAD KAKOVOSTJO
V	PODJETJD, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 7.4.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O.,STRANICE55,320eSTRANICE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
TEHNOLOG - M/Z; IZDELAVA TEHNOLOŠKE DOKDMEN-TACIJE (INTERNI NAČRTI, NAČRTI ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV), IZDELAVA FMEA, IZDELAVA KONTROLNIH PLANOV IN KONTROLNIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 7.4.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3200 STRANICE
UE Sentjur pri celjJU"
VARILEC
VARILEC- M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREROJEV IN DROGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DROGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJDRJD O A, 3230ŠENTJDR
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTRIKAH - M/Ž; INŠTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH ELEKTROINŠTALACIJ IN VARNOSTNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.4.2012; EDICOM IZVOZ-DVOZ, TRGOVINA IN STORITVE 0.0.0. ŠENTJDR, PRIJATELJEVADLICA 12,3230ŠENTJDR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; GRADDENE SANACIJE ODJEKTOV, RAZPOKE, VLAGA, POSEDANJE, INJEKTIRANJE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.4.2012; HIDROSANIR, GRADDENIŠTVD, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15, 3232P0NIKVA
GRADDENA DELA - M/Ž; IZDELAVA FASAD, ZIDANJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 0.4.2012; KOVIGRAD VINKO KODELA S.P. GRADDENIŠTVD, LOKA PRI ŽDSMD 123, 3223L0KAPRIŽDSMD VOZNIK
"VOZNIK, DPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; -OPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRDGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRR ZA TEHNIČNO DREZHIRNOST IN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, OPRAVLJANJE KAMIONSKEGA DVIGALA, VZDRŽEVANJE DVIGALA, VODENJE PREDPISANIH EVIDNEC, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DROGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL.", DOLOČEN ČAS, O MESECEV, 20.4.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJDRJDOA, 3230 ŠENTJDR GRADBENITEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADDIŠČD - DELOVIŠČD; DSKLAJEVANJE DELA NA GRADDIŠČD Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRDGIMI IZVAJALCI; SKRR ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH DKREPOV IN NADZIRANJE DPORARE ZAŠČITNIH SREDSTEV; SKRR ZA TEHNIČNO DREZHIRNOST DELOVNIH STROJEV IN NAPRAV TER OPREMLJENOSTI
V	SKLADD Z PREDPISI; TEHNOLOŠKA IN OPERATIVNA PRIPRAVA DELA; POMOČ ZAPOSLENIM NA GRADDIŠČD; TERENSKO DELO, ČE JE POTRERNO TDDI OPRAVLJANJE s STROJI; PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKDMENTACIJE; VODENJE PREDPISANIH EVIDENC; NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV; DROGE NALOGE PO ODREDDI DELODAJALCA. DOLOČEN ČAS, O MESECEV, 20.4.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATE-ČEPRI ŠENTJDRJD0A,3230ŠENTJDR
UE SMARJE PRI JELSAH~
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 4.4.2012; JAN STIK GOSTINSTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., VRENSKA GORCA 20,3255 RDČE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 4.4.2012; PANLES KDHINJE, PODJETJE ZA MIZARSKE, TRGOVSKE IN STORITVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., TEKA-ČEVOe2D,3250ROGAŠKASLATINA VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA (DEL. MESTO V RATAN-SKI VASI, ROGAŠKA SLATINA) - M/Ž; RAZVOZ PERILA STRANKAM S POMOČJO TOV. VOZILA IN OSTALA DELA IZ DELOVNEGA PODROČJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.4.2012; SALE-SIANER MIETTEX PERITEKS, NEGOVANJE IN IZPOSOJA TEKSTILA, D.0.0.,DLATNICA2,123eTRZIN ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK MONTER/SERVISER LARORATORIJSKE TEHNIKE - M/Ž; DELO NA TEREND V LARORATORIJIH PRI ZNANIH STRANKAH. MONTAŽA, VDRŽEVANJE, SERVISIRANJE AVTOMATIZIRANIH LARORATORIJSKIH IN DIAGNOSTIČNIH SISTEMOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2012; ORIANA DIAG, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CELJSKA CESTA15,3252R0GATEC
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2012; GOSTIŠČE HARTL, MARINA OSTRO-VRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52,3320 VELENJE VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA DOMA IN V TDJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2012; SKAZA TRANS, AVTOPREVOZNIŠTVO - OKREPČEVALNICA - TRGOVINSKE STORITVE, PETER SKAZAS.P.,ŠKALE 111,3320VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2012; DASS-GRAD, GRADDENE STORITVE, D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 55 A, 3320 VELENJE
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2012; DASS-GRAD, GRADDENE STORITVE, D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 55 A, 3320 VELENJE NEZNAN NAZIV
VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTD - M/Ž; VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETD, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.4.2012; KOVATRANS MEDNARODNI TRANSPORT TADEJ KOVAČEVIČ S.P., POD-GORJE34,3320VELENJE STRUGAR
STRDGAR - M/Ž; STRDŽENJE, REZKANJE NA STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2012; RASTIM-IPS, INŽENIRING, PROIZVODNJA, STORITVE, D.O.O., KOROŠKA CESTA44,3325Š0ŠTANJ SREDNJAPOKLICNAIZOBRAZBA MIZAR-M/Ž;SPLOŠNAMIZARSKADELAVPROIZVODNJI IN TEREND, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. NEDOLOČEN ČAS, 4.4.2012; RAJLES, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JANŠKOVO SELO 24A, 3320 VELENJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA DARILNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2012; FERKOL MATJAŽ S.P. ORODJARSTVO, KOVINOPLASTIKA, IZDELOVA DR, OKRASNIH PREDMETOV, TRGOVINA NA DEDELO IN ORODNO, RDSJANOVA DLICA 5,1235 RADOMLJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTRO MONTER, MONTAŽER - M/Ž; MONTIRA, KARLIRA IN PRIKLAPLJA PO ELEKTRO DOKDMENTACIJI. PRIJAVLJA IN ODJAVLJA NAPAKE, KI SE POKAŽEJO PRI MONTAŽI. VODI ZAPISKE O IZVAJANJD DEL IN SPREMEMRAH. PRAVOČASNO NAROČA MATERIAL, VAROVALNA SREDSTVA IN ORODJA. OPRAVLJA DELO NA ODDELOVALNIH STROJIH PO POTRERAH PROIZVODNJE. PO DOKDMENTACIJI VARI, ZARISDJE, KRIVI, VRTA IN IZVAJA DROGA PODODNA DELA., NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2012; PROMEL, PROJEKTIRANJE IN IZVEDDA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, 0.0.0. VELENJE, KOROŠKA CESTA 40A,3320VELENJE KOMERCIALIST(VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI DOSTE ZA PRIDODI-VANJE NOVIH POSLOV NA DOMAČIH IN TDJIH TRGIH, SKRR ZA NARAVNE, PRODAJNE IN POPRODAJNE AKTIVNOSTI, PREGLED IN IZDELAVO PONDOD, POGODD, CENIKOV IN ODGOVARJANJE NA POVPRAŠEVANJA, 00-DRO POZNAVANJE POLITIKE CEN, IZVAJANJE RAZISKAV TRGA, SODELOVANJE PRI MARKETINŠKEM NAČRTD, SKRR ZA DSPEŠNO PRODAJO PROIZVODOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320VELENJE
INŽENIRSTROJNIŠTVA
RAZVOJNIK - KONSTRDKTER - M/Ž; DELOVNE NALOGE ZAJEMAJO: POMOČ VODJI RAZVOJA IN KONSTRDKCIJE PRI ORGANIZIRANJD IN VODENJD DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI, SNOVANJE RAZVOJA, NAČRTOVANJE, KONCIPIRANJE, SNOVANJE NOVIH IZDELKOV IN PRIPADAJOČE TEHNOLOGIJE, IZDELAVO SPREMNE DOKDMENTACIJE, ODPRAVO KONSTRDKCIJSKIH IN TEHNOLOŠKIH POMANJKLJIVOSTI V PROIZVODNJI, PRIPRAVO IN IZDELAVO TEHNOLOŠKIH IN KONTROLNIH POSTOPKOV ZA PROIZVODNJO IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE,D.O.O.,SEL020A,3320VELENJE TEHNOLOG - M/Ž; DELOVNE NALOGE ZAJEMAJO OPRAVLJANJE DEL NA TEHNIČNEM RAZVOJD POLIZDELKOV ALI IZDELKOV, IZDELAVO OSNOVNIH DRIZGALNIH PARAMETROV (PROGRAM RRIZGANJA), PRVEGA KOSA TER SAMOSTOJNO IZDELAVO KOSOVNICE, DOLOČANJE NORMATIVOV ČASA ZA IZDELAVO, PREDLOGE ZA IZDOLJŠA-NJE POSTOPKOV PROCESA DELA IN DKREPE ZA REŠEVANJE PRODLEMOV TER MOŽNE TEHNIČNE, TEHNOLOŠKE IN GOSPODARSKE IZDOLJŠAVE, DSPOSODITEV SODELAVCEV ZA PRAVILNO DPORARO IN ROKOVANJE Z NOVIMI ORODJI IN STROJI, IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE,D.O.O.,SEL020A,3320VELENJE INŽENIRELEKTROTEHNIKE ELEKTRO PROJEKTANT, ODDELOVALEC NAČRTOV - M/Ž; IZDELDJE PROJEKTE IN NAČRTE PO NAROČILIH VODJE PROJEKTA IN ODGOVORNEGA PROJEKTANTA. PO NAROČILO NADREJENIH FINANČNO OVREDNOTI PROJEKT, DEL PROJEKTA ALI NAČRT. DREJDJE IN ARHIVIRA TEHNIČNO DOKDMENTACIJO IN DANE PONDODE. KOMPLETIRA DOKDMENTACIJO ZA PRIMOPREDAJO ODJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2012; PROMEL, PROJEKTIRANJE IN IZVEDDA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, 0.0.0. VELENJE, KOROŠKA CESTA40A, 3320VELENJE PROFESORRAZREDNEGAPOUKA DČITELJ V ODDELKD PODAJLŠANEGA DIVANJA - M/Ž; VARSTVO OTROKV ODDELKD PODALJŠANEGA DIVANJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. 20. 0. 2012, 4.4.2012; OSNOVNA ŠOLA GDSTAVA ŠILIHA, VELENJE, VODNIKOVA CESTA3,3320VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIOLOG KADROVSKO-MENEDŽERSKE SMERI
KADROVIK - M/Ž; DELOVNE NALOGE ZAJEMAJO: SKRR ZA CILJNO DSMERJENO RAZVIJANJE KLJDČNIH KOM-PETENC PRI ZAPOSLENIH, ORGANIZACIJO SEMINARJEV, TEČAJEV IN DSPOSADLJANJ (OD DELO IN NA SAMEM DELOVNEM MESTO), KI SO NDJNI ZA RAZVOJ PODJETJA IN DOLJŠE DELO ZAPOSLENIH - GLEDE NA VREDNOTENJE TEH REZDLTATOV PRIPRAVLJA PRIHODNJE ODLIKE IZODRAŽEVANJA, OCENJEVANJE POTENCIALOV IN RAZVOJNIH PRILOŽNOSTI ZAPOSLENIH, PRIPRAVO METODOLOGIJE SPREMLJANJA IN IDENTIFICIRANJA POSAMEZNIKOV ZA VKLJDČITEV V POSTOPKE RAZVOJA TER SPREMLJANJE NJIHOVEGA NAPREDOVANJA, DEJAVNO SODELOVANJE PRI DVAJANJD SKDPINSKEGA DELA IN PRISPEVANJE K ROLJŠI ORGANIZACIJSKI KLIMI V PODJETJD, SODELOVANJE PRI PRIDODIVANJD NOVIH SODELAVCEV TAKO IZ ZDNANJIH VIROV PREKO JAVNIH RAZPISOV, ODJAV IN OGLASOV V DNEVNEM ČASOPISJD KOT TDDI IZ NOTRANJIH VIROVV PODJETJD, SODELOVANJE PRI INTERVJDJD IN KONČNI IZDIHI NOVEGA SODELAVCA, SODELOVANJE NA REDNIH LETNIH RAZGOVORIH IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.4.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SEL020A,3320VELENJE
UE Žalec
GRADBENITEHNIK
SERVISER - M/Ž; IZRRANI KANDIDAT DO PREDVSEM ZADOLŽEN ZA SERVISNA DELA IZ PROGRAMA DELODAJALCA, OPRAVLJANJE DIAGNOSTICIRANJA, NASTAVLJANJA, VZDRŽEVANJA IN ODPRAVLJANJA NAPAK NA DELIH IN SKLOPIH TER CELOTNEM SISTEMD, VODENJE DOKDMENTACIJE O SERVISNIH STORITVAH IN INTERVENCIJAH (DELOVNI NALOGI, PORARA MATERIALA IN OPRAVLJENE DELOVNE DRE) IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2012; MATJAŽ, MONTAŽA, ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE D.O.O., PETROVČE 115 D, PETROVČE, PETROVČE115D,3301 PETROVČE
VODNIK
TOREK, 3. 4.
18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje_
9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje
16.00 in 18.00 Glasbena šola Celje
17.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkova bralna značka
zaključek z ogledom gledališke predstave Pogumnega viteza je strah
17.00 Mestna knjižnica Velenje
17.00 Vila Mojca Velenje
18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
Aprilski knjižni jedilnik
resnična zgodba o Rdeči kapici, volčji sadni solati in še kaj (tudi v sredo in četrtek)
Javni nastop učencev od 4. do 8. razreda
V. Moderndorfer: Limonada slovenica
komedija v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje
Ura pravljic v angleškem jeziku
pripoveduje Romana Bonno
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
Večer z Manco Košir
pogovor z gostjo bo vodila Milena Pivec
18.00 Občinska knjižnica Braslovče
Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče
predstavitev knjige Franca Kralja; z njim se bo pogovarjala Karmen Jezernik
18.00 Anina galerija Rogaška Slatina
Retro
odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Alojza Konca
18.00 Knjižnica Velenje
Prva pomoč in defibrilator
predava Darinka Herman
19.00 Prostori KS Petrovče
Moje Petrovče
odprtje stalne razstave Tanje Predan Knez
19.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Ruben Dalibaltayan in Julija Gabaidulina
koncert pianistov
20.00 Stolna cerkev sv. Danijela Celje
Celjski godalni orkester
koncert
20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec
Ljubim te - spremeni se!
muzikal; za torkov abonma in izven
SREDA, 4. 4.
16.00 Knjižnica Velenje
Lahko branje
predstavitev knjig
16.30 in 19.00 Celjski dom
Pesemca
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih ter srednjih šol Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_
Velikonočna ustvarjalna delavnica z Nado Mlinarevic
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
Nina Novak Oiseau
predstavitev literarnega ustvarjanja pesnice, pisateljice in kantavtorice
18.00 Mladinska knjiga Mestna knjigarna Celje_
Fojbe
predstavitev knjige dr. Jožeta Pirjevca
19.00 Dom kulture Velenje
Aladin
mladinski muzikal
ČETRTEK, 5. 4.
9.00 Dvorana Gimnazijka na 1. gimnaziji v Celju_
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje_
Gledališko srečanje srednjih šol
nastopajo gledališke skupine iz Gimnazije Ravne na Koroškem, Srednje šole za storitvene dejavnosti Velenje in I. gimnazije v Celju
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
Toskana, Irska in London
odprtje fotografske razstave Draga Cerovška
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Slava vojvodine Kranjske
knjigo bosta predstavila Tomaž Čeč in Primož Debenjak
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Nevenka, Zoran in Matija Rajkovic
razstava akademskih slikarjev iz Kruševca
19.00 Osrednja knjižnica Celje Matjaž Kmecl: Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov
monodrama v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna
19.30 Dom 11. slovenskega tabora Žalec
Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec
koncert
21.00 Branibor club Celje
Stand up: Pedja Bajovic
predstava Stoje ali v izvirniku S nogu
KINO
Spored 3. in 4. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hudič v nas - grozljivka 21.05
Kupili smo živalski vrt - družinska komedija 17.15, 20.00
John Carter - akcijska pustolovščina, 3D 21.20
Odklop - komedija 16.30, 18.40, 20.50 Vse za denar - akcijska komedija 19.20
Masaker - komedija 17.00, 19.00, 21.00 Igre lakote: Arena smrti - akcijsko znanstveno-fantastična drama 17.30, 20.30
Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.20, 16.00, 17.20, 18.00 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.05, 17. 05. 19.05 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D 20.10
Bes Titanov - avanturistični spektakel
15.00, 17.10, 19.20, 21.30
wiiiniv.novileilnik.coin
MALI OGLASI / INFORMACIJE
iiicmiiNil
SREDA in ČETRTEK 20.00 Če želim žvižgati, žvižgam - drama
STROJI
popoldansko delo v KLiGNEM
centru (lahko tudi mlajši upokojenci). Info (dopoldan) Alenka 059 225 074,
Knjigarna PD, d. o. o., Igriška 5, Ljubljana.
PRODAM
OBRAČALNIK TO 160 Sip Šempeter prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 687-016.
1200
TRAKTOR Univerzal 45, letnik 1978, v voznem stanju, prodam. Telefon 051 425852.	1231
POSEST
PRODAM
PRODAM
NA lepi, sončni legi prodamo takoj vseljiv bivalni vikend s 17 ari zemljišča, 4 km od izvoza avtoceste Dramlje. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803. 1197 BIVALNI vikend z vinogradom prodam ali oddam v najem za stanovanje samski ženski. Telefon 031 851-867, zvečer.
1206
ODDAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Baška, Emila Gelstlicha 50
Celje, Kosovelova 14 T: 03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: lnfo@celela.si
RAZPIS
za vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baski
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
VZGOJITELJ
-	polnoletnost,
-	zaželena izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi),
-	izkušnje z delom z otroki,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti.
Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, kije objavljen na naši spletni strani wvvw.celeia.si, in priložiti naslednjo dokumentacijo:
-	program dela,
-	splošne osebne podatke,
-	dokazilo o izobrazbi (potrdilo o vpisu v šolo),
-	dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanjih -vaditelj plavanja ali učitelj plavanja ...
-	opis dosedanjih izkušenj na področju dela z otroki.
Vloge pošljite na naslov
CELEIA D.O.O., P.E. Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje,
najkasneje do 30.4.2012.
Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni.
PR
TELIČKO, težko od 200 do 300 kg, kupim. Telefon 031 559-820.	L 69
PRODAM
V BLIŽINI Šmarja pri Jelšah prodam posestvo na sončni legi, 5 ha, v enem kosu, gospodarsko poslopje in novejša hiša, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 145.000 EUR. Telefon 041 283-778, (03) 5740546.	1236 Š 34
STANOVANJE
TRI omare starejšega tipa in dve kredenci, ena primerna za krojaško, čevljarsko ali ključavničarsko obrt, prodam za simbolično ceno. Telefon (03) 5824-611.
1234
ŽIVALI
STANOVANJE v Novi vasi, 43 m^, z balkonom, prodam. Telefon 031 314-570. 1207 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Nušičevi ulici, zelo svetlo, lep razgled, v celoti opremljeno, KTV, klima, dvigalo, parkirišče, adaptirano pred štirimi leti, prodam. Telefon 031 636-656.	1217
MANJŠO garsonjero, nizko pritličje, v starem delu Celja, prodamo. Telefon 041 725119.	1235
V CELJU (Hudinja) oddam prenovljeno trisobno stanovanje, velikost 75 m^. Dejan Mauer, telefon 041 620-904; dejan.ma-uer@gmail.com.	1114
OPREMLJENO garsonjero v Novi vasi v Celju, mesečna najemnina znaša 250 EUR plus stroški, oddam. Prednost imajo študentje. Telefon 031 206-760. 12 3 3 STANOVANJE, 42 m^, v Celju, pritličje, oddamo. Telefon 041 725-119. 1235
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PUJSKE, od 25 do 80 kg, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 041 655-528.	1117
TELICO in teličko simentalki, pašni, prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 031 840-282.	1163
MLADO kravo za zakol prodam. Telefon (03) 5799-140.	Š 23
BIKCA simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 269-693. 1218 TELICO, težko 420 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 253-876. 1225 DVE telički, stari pet in šest mesecev, starejša je simentalka, mlajša belgijska plava, prodam. Telefon 041 332-267. Š 33 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, 3. teleta, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316.	1237
PRODAM
VINO cviček prodam, ugodna cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p SENO v rinfuzi, okolica Laškega, prodam.
Telefon 040 581-900.	1210
DOMAČO koruzo, cena 0,24 EUR, prodam.
Telefon 041 649-414.	Š 26
SENO, otavo, štirioglate bale sladkega sena, ročno sušeno, prodam. Telefon 041 903680. 1228 SENO in otavo v kockah prodam. Telefon 031 221-243.	Š 32
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p KORUZO v zrnju in zemljo za urejanje vrtov in okolice, prodam. Lokacija Babno pri Celju. Telefon 041 741-028. 1224 CEPANE kostanjeve kole za vinograd L 220, 530 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 332-267.	š 33
Vsa toplina njenega
dobrega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
ALOJZIJE MAROT
iz Olešč 37 nad Laškim (25. 6. 1938 - 13. 3. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej hvala osebju ZD Laško, še posebej dr. Niku Boriču za takojšnjo intervencijo, hvala župniku Borisu Tibautu za lepo opravljen obred, govorniku Jožetu Kaplju, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Darko, Ferdo in Franci z družinami ter vnukinja Danica
ZEMLJO za urejanje okolice in eno paleto strešnikov Bramac Donav, črne barve, prodam. Telefon 040 754-016. 123 9 ALUPLATIŠČA z gumami, 16 col, rabljena eno sezono in priklop za Megan Sedan ter koso s pogonom za multikultivator, okrogli priklop, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 858-725. 1240
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: varstvo otrok vseh starosti. Telefon 041 266-513.	1219
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 575
KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	947
BIKCA, starega 10 dni, 150 kg, mesni tip, kupim. Telefon 051 629-605. 1216
pogled z vseh strani
"Dgütí
58-letni direktor želi spoznati primerno žensko do svojih let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	1232
vsak četrtek ob 12.15
www.radioceije.com
95.1 95.» 100.3 90.6 MHz
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
NO
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
OBREZOVANJE žive meje, košnja in urejanje zelenic, urejanje grobov, hišniške storitve in čistilni servis za večstanovanjske hiše. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966.	1160
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih In petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJAQÓB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICM NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
L 68


Iz avta motor
Kriv je bil silvestrski poljub
»Samo rad jo imej,« mu je oče zabičal na poročni dan. In Pavel Šuhel je držal besedo vse do danes. Pred dobrim mesecem sta si z ženo Terezijo znova obljubila, da v prihodnje ne bo nič drugače. Zlatoporočni zaobljubi pa sta tokrat ob strani kot priči stala kar vnukinja in vnuk.
Domačija Šuhlovih stoji nekoliko odmaknjena nad Štorami. Urejena in lepa priča o več generacijah skrbnih in pridnih gospodarjev. Vseeno se Pavel ob spominih na tiste stare čase široko nasmeji. »Cesta je bila slaba in blatna, kraji odročni.« A tega se je zares zavedel, ko si je zaželel pripeljati svojo nevesto. »Bilo je na silvestrovo, ko so se s prijatelji odpravili na zabavo v šentjurski zadružni dom. In tam sva se spoznala.« Bila je ljubezen na prvi pogled in nedolgo zatem sta se - stara 24 in 26 let - poročila.
Oba sta kot mlada človeka
računala, da se bo življenje drugače obrnilo. Tako je Pavel kot mlad fant iskal prvi zaslužek v Rudniku Pečovnik. Pa je moral zaposlitev kmalu opustiti. Očetova nenadna smrt ga je namreč veliko prehitro postavila v vlogo hišnega gospodarja in življenje se je v hipu spremenilo. Terezija pa si je kot mlado dekle zelo želela v šole, a ji ni bilo dano. Zato danes svojim vnukom še toliko bolj vneto prigovarja, da je izobrazba pomembna in dragocena. »Ni nama bilo vedno lahko. Ampak človek zmore marsikaj. Pravzaprav te življenje utrdi in če si vajen skromnosti, kot sva bila midva, ti ni hudega,« povesta široko nasmejana Šuhlova.
Obe poroki imata v lepem spominu, seveda pa so vtisi z zadnje bistveno bolj živi. »Presenetili so naju. Pa obiski so prišli z vseh koncev Slovenije. Nekaterih sorodnikov nisva videla že celo večnost. Poročno potrditev je z mašo
Božidar Sorec iz Kompol, za prijatelje Darč, je štiri leta po malem predeloval »hrošča«, iskal dele po Avstriji, Italiji, Nemčiji, veliko ur presedel ob iskanju konstrukcijskih rešitev, razmišljal o oblikovanju in izdelal prav poseben motor. Vmes je seveda nekajkrat že skoraj obupal,
saj je menil, da mu nikoli ne bo uspelo, a ga je neka višja sila ves čas gnala naprej.
Po infarktu so mu zdravniki prepovedali aktivnosti v mizarstvu, kjer je lahko svoji domišljiji pustil prosto pot, zato je iskal kakšno aktivnost s katero bi se lahko
ukvarjal. Porodila se mu je ideja, da bi iz avta naredil motor, čeprav sam ni bil nikoli motorist. Zdaj pa je nad svojim izdelkom tako navdušen, da upam, da mu bo zdravje dopuščalo in si bo lahko dodobra ogledal veliko čudovitih kotičkov Slovenije. Konstrukcijske rešitve so v celoti njegove. Sam je naredil model za pokrov motorja, odbijač, prav tako je tudi vzmetenje njegova zamisel. Največ težav je imel z dvojnim dnom za inštalacije in z montažo rezervoarja za bencin pod pokrovom motorja. Sprednje kolo je z zadnjega kolesa honde, a ga je moral prilagoditi za disk
in zavore. Še veliko drugih rešitev je moral poiskati, da je nastal motor, ki ni za dirkanje. Najvišja hitrost, ki jo doseže, je 130 kilometrov na uro. Tako se z ženo veselita, da bosta uživala v panoramski vožnji. Motor je namreč primeren za dve osebi, prav tako je Darč mislil na vsako podrobnost, tako ima tudi kovček za prtljago, da bosta lahko kje tudi ostala kakšen dan.
Zdaj mora le še za homo-logacijo pripraviti vse potrebne papirje. Sicer pa ima doma še enega »hrošča« in morda se bo »rodil« še en motor.
SB
sklenil Jože Hrastnik, župnik z Lovrenca na Pohorju, ki je tudi sorodnik. Sva ga bila zato še bolj vesela.« V zakonu sta se jima rodili dve dekleti, Vera in Marjeta. Vsaj tako kot nanju pa sta ponosna na svoje štiri vnuke. Ob zlati poroki sta jima bila Katja in Rok priči, Marko in Janez pa sta poskrbela za glasbo.
Ker smo to pomlad v uredništvu gostili celo vrsto zlatoporočencev, je tokratna zgodba malo čakala na vrsto. A smo prepričani, da je zlata zakonca ne bosta zamudila. Naročniki Novega tednika so pri hiši že celih 60 let! Zadnjič jih je naša ekipa obiskala pred petimi leti, ko smo jim dostavili nov pralni stroj iz naše nagradne akcije. Šuhlova sta si edina, da je Novi tednik dobra družba. Mi pa jima vračamo poklon - tudi pri vas smo se izvrstno počutili.
StO
Foto: osebni arhiv
Božidar Sorec iz Kompol je enega zadnjih volkswagnov, ki so jih delali v Sarajevu, predelal v čudovit motor.
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
IMAMO DOJENČKA
Uvertura ansambla Butara v cvetno nedeljo
Zadnji zimski dan sta Šentjurčanka Katka Ketiš in Pon-kovljan Klemen Zdolšek prejela največje darilo. Na svet je pokukala njuna hčerkica Ajda, velika 51 centimetrov in težka dobre tri kilograme in pol. Kot pravita starša, je s svojim glasnim vzklikom že takoj po porodu odločno povedala, da bo odslej v središču pozornosti. In res je tako. Mlada družina si je dom uredila v Hruševcu, komaj pa že čakajo avgust, ko si bosta Katka in Klemen izmenjala poročna prstana.
AD