Dopisi. lz Dobrne (Dobrotaiki. Delo. Slabo orožje.) Pred aoviia letom so vč. gosp. dubovai svetovalec ia žapaik s pomočjo aekaterih dragib dobrotaikov nabrali 100 n. Od tega zneska so 55 fl. ubožaim užeacem aakupili zimske obleke ia oatalih šolskih. priprav, 45 fl. so razdelili med druge siromake. Nedavao je pa bivši lastaik aovogradski pred svojim odhodom za ubožce daroval 200 fl. Bog plačaj blagim dobrotaikom! -— Nov posestaik aovogradaki je zdatea del polja spremenil v hmeljišče. Našim revaim delavcem je to dobro došlo, služili so aamreč aa daa po 70 kr. ia više. Omeajeaa okoliščiaa je aekoje ubožaeje viaogradaike, ki si morajo pomagati z aajetimi težaki, za toliko zadela aeugodao, ker za slabši zaslvižek aiso o pravem časa dobili dovolj kopačev. Kdorkoli se je prikazal aa hmeljisči, ai ostal brez opravka. Prvi daa križevega tedaa se je tam zbralo le majheao število daiaarjev. Ko je gospodar kot iaoverec, vprašal po vzroka ia zvedel, da so delavci izostali vsled procesije, je sledeea daeva tudi svojo družiao poslal v cerkev a težakom aazaaail, aaj ae le po koačaaem cerkveaem opravilu prihajajo na aclo, plačilo bodo pa do^ bili, kakor o drugia daevih. To je lepo. — Še aekaj! S kakšaim orožjeai se vojskujejo aasprotaiki Cerkve ia Sloveacev, spričuje med ostalim zopet sledeči slučaj. Ekstraaemški časaik ,,D. Wacht", kateri v Celji od letošajega jaauarja izhaja, pa pravi, da je že v VIII. tečaji ali 8 let star, toti list svojiai bralcem aazaaaja, da je ,,Slov. Gospodar" baje ,,srdito aapadal aemške berače", med katere je bil prištevan tudi gosp. Leyritz, bivši naš župaa. Koliko besed, toliko aeresaic! Modri tukajšnji ,,aemški" dopisaik se sicer s svojim imeaom skriva, kakor kos po grmovji, veadar se mu vidi, da ljndske šole ni 8 let obiskoval. Celo poročilo je aarareč aapisal s koloin ia gaojaico. (Toti izraz, dragi bralec. prizanesi blagovoljao, ker bi iaače morali prestavljati vso aesnažao brozgo, ki jo celjska ,,Waeht" lahkovernim bralccm prodaja.) Resaici za ljubo bodi rečeao, da ,,S1. Gospodar" podtikaaega mu izraza aikdar ai rabil, tem maaje zoper katero ttikajšajo osebo ali celo bodisi aaravaost ali le posredoma zoper bivšega do Slovencev pravičaega občiaskega predstojaika ia sedajčastaega občana. Zatoraj, gospod dopisaik! Dokler brez zvijače ia po pravici ae aazaaaite, v katerej številki ,,S1. Gospodarja" se aahajajo besede ,,aemški berači" ia pomea, kakor se to predrzaete trditi, dokler tega ae spričate, ostanete s svojim časaikom vred V očeli pošteaih Ijiidij podobea hudobaemu obrekovalca, — ,,lmdbbaemu", ker ste eao ia tisto zadevo po svetu trobili trikrat, t. j. v štev. 20, 32 ia 34, a vkljub oporekaaju si aiste vzeli toliko truda, aaj bi *e bili o zmoti prepričali ter zvedeli, da je Vaša trditev aeresaičaa. Za drugič priporočamo vec previdaosti ia — pameti. Izposodite si sicer še katekizeai, lastaega gotovo nimate, ter prebirajte aauk glcde osme zapovedi Božje! Ce bo se vredao zdelo , bomo še več spregovorili, ker z izmišljeaimi poroeili ae pustimo čraiti vsega spoštovaaja vredaega ,,S1. Gospodarja" ia ajegovih miraih dopisaikov. Iz Noršinec pri Ljutomeru: (Župaa trstika, aemškutarja svetovalca, zakotai pisač.) V ,,Slov. Gospodarji" št. 13. t. 1. je aekdo iz Cvena poročal izid volitve v aaš sreajski odbor, ia pravil, da smo aa slabem. Žalibog! da je to resaica. Vriaol se aam je za župaaa ailad človek, ki je res trstika, za ktero držita ia z ajo majata dva aemškatarska odboraika. Svojo aezmožaost kot župaa je pokazal kmalu po volitvi prve tedae. Podpisal je aeko pogodbo ia ž ajim drugi štirje aarodai odboruiki — toraj večiaa, ia jo potrdil s sreajskim peratom. Pogodba je bila poslaaa za pet dui na glavarstvo. To slišita ajegov*a dva strahoaja, in ajd zgrabita za trstiko — jo majata tako — da je šel pred glavarstvo ia aa lastao sramoto preklical podpis ia tirjal, da se pogodba zavrže. — Dobil je od glavarja debelo po uhaa, kakor si je dobro zaslužil. — Tako aiti pošteaa žeaska ae dela, še meiije kaže to za glavo cele sreaje. — Ob času prejšajega odbora smo imeli aaročeaega ,,Slov. Gospodarja" ia ga plačevali iz sreajskih dohodkov; zdaj se je to popustilo. Zakaj? Nemškutarska svetovalca tega aečeta predstojaikn pa se ae more ubogati, drugi odboraiki pa se ae poslušajo — akoravao je večiaa za držaaje ,,S1. Gospodarja" glasovala. Večiaa aarodaih odboraikov 30 bili hudi, da se je aaš predstojaik aa lirbet obesil aekcmu pisaču, ki je že aekterikrat imel sitaih aeprilik, Tudi zdaj ga čaka aekaj. Toraj Noršiaski predstojaik ! mi svetujemo: da se ne aaslaaja predolgo aa prehladae aemakutarske vogle, ki se morajo prej ali pozaeje podreti. — Sreaj 5 aa. Iz Brežic. (Neumao šolaaje). — Ve5krat smo čitali, da se v sloveaskih šolah začeaja z neaiščiao še le v tretjem šolskem letu. V Breški ljadski šoli, dakle prav tik meje kraajsko- hrvaške, se pa začeaja deca mučiti z aemsčiao uže meseca aiaja prvega šolakega leta. Jeli to postavao, jeli tudi potrebao ia koristao ? Uboga deca do sedaj še le komaj pozaa male črke sloveaskega abecedaika, ne zaa še čitati, ae pozaa še vseh črk velikih v sloveaskei r>isavi, la vze se ji vsilajejo aemske crke, vze se zahteva, da se uči aemških besed. Kaj čada, ako prvo leto miae ±a aaši prveaci ae zaajo do dobrega aiti sloveaskih aiti nemških črk, ne zaajo čitati ae sloveaščiae ae aeaiščiae. Glavice mlade so polae prave mešaaice, nčeaci ae bodo zaali ae tega ae dmzega pisaaja. Zdaj razumemo. zakaj tudi aaši pedagogi želijo 81etao Ijadsko šolo. Prvo leto se deca ae more aaučiti aičesar. Sloveaščiae ji ae privoščijo, za aemščiao pa še ai godna. To jim pričaruo vai starši, koji se za aapredek šolske mladiae v prvem leti brigamo, to jiia mora spričevati vsak človek, kateri te solske razmere pozaa. Ce bodo deco z aerazumljivimi stvarmi pitali celo prvo leto, poteai še osem let ne bode zadostovalo, da se ji vcepi aemSurski duh v mišljeaje ia v življeaje, kakor bi to radi aekateri pedagogi ia njihov pokrovitelj. Take šolske razmere zamorejo zagovarjati le sovražniki sloveaskega ljudstva, sovražaiki vsakega aapredka , pravi aazadajači. Učite sloveasko deco čitati ia pisati v domačem jezikn, učite jo račuaiti v sloveaskem jeziku ia aapredovala vam bode, postala bode vaš ia aaš poaos, Le na podlagi materiaega jezika boste zamogli dogaati smoter aaloge ljadske šole. Čadimo ae, da so ueitelji še zmirom plašljivi, da si ae apajo svojemu aadzoraika v oči povedati, zakaj da je vspeb vsega truda aezaatea, zakaj da je šola slaba. Mož izobraževatelj sme povedati možu izobražeaemu veudar tudi resnico v lice ia ta je*. ponemčevaaje šol zavira ves napredek in ako se boče doseči zadnji, mora se dosledao opustiti prvo. Iz SloArenjgradca. (Skruajeaje praznikov). Pretekli so sv. binkoštni prazniki in z njimi je potihnil tudi lirup, ki so ga tukaj te praznike Celovski — pa Slovengraški ,,ucmški" pevci delali pod vodstvom cloveka popolaorna Nemca ee plaeajo Nemci, pa tudi popolnoiaa Sloveaca, če dajo Slovenci za piti. Sicer imajo razna društva aavado o lepem spouilaclaaskem easu, o biakoštih svoje izlete napravljati; pa ta izlet Celovskib aern. _ib pevcev v ,,nemški" Sloveajgradec se vendar po dveh bistvenib okoliščinah. od drugib takih izletov razlocuje: prvic, da nobeden pevec binkoštnim visokim praznikom vkljub še cerkve od znotraj videl ni in da so se toraj popolnoma kot nazadnjaki ki v neznaboštvo nazaj lezejo, pokazali, drugič: da so prišli semkaj pet in pit iz politirnega zoper Slovence šeuvalnega naraena namrec: na korist nemškemu šulfereiau, ki ima kakor nekdanji aemški mejni grofi nalog, Slovence poaeračevati ia jih pod neiniko peto spravljati. Da so se pri tej priliki tudi nekteri Sloveajgraeaai kakor notar dr. Tomscheg, usnjar Wolf, krojao Zepitsch, trgovec "VViakler ia noitelj Johaaa Trobey po vazobeSeaih velikonemškib zastavah kot pravi pragermani odlikovali, se sarao po sebi razume. Le to se meada ne razurne tako eisto samo po aebi, da je ta velikonemška trobojnica, kakor sem sara videl, tudi ravao pred c. k. okrajaim glavarstvom aa neki visoki žrdi v zraku plapolala in da se je bilo c. k crno-žolti zastavi aiesto ae na eastaem, aaipak zadnjem kraji odloiilo. Poslopje c. kr. okrajnega glavaratva ia c. k. okrajne sodnije sicer ni bilo okineano — pa drugače so bile tudi hiže, po kojih c. k. uradniki atanujejo, z zastavami olepšane. Pa tudi na binkoštai večer so se vsi c. k. uradniki razua dveb te S!ovencem naaprotne demoaštracije s c. k. okr. glavarjem vred v Guatherjevi dvoraai vdeležili ter so določeno, aem.škemu žulfereiau aamenjeno ustopniao pla^ali! Iz Maribora. (Včrae bukve zglad o v n j a k i.) Tukajšaja slovenožrcčaa ,,Marburger-Zeituag" se jezi, če izve" , da so pri av. Magdaleni slovenakej deci alovenake birmsko liste delili ali da je v Rušah plapolala sloveuska zastava. No , ia isti sloveaožrec se aedaj reži in sraeji, da je veadar 100 kmetov(?) slovenskih v Ptaj prišlo ia z aemSurji vred se cesarJožefove demoaštracije vdeležilo Tagespošta ateje 200 kmetov D. Waclit 250 — koliko jih je bilo, tega še tedaj ne verao. Toda nekaj jih je bilo ia to je dosti sraniote za Sloveace. Dali so se pre obriti, da so kmeta od barusastega gospoda leži poznali, »11 so v vrsti kakor voli, kedar jih na pašo žeaeš ali na sejem. Potem ao v kasiai posebič ia proč od gospode aemške, smeli jesti, piti ia kaditi, nek Loschaigg od sv. Jaaža na Dravskem polji je baje govoril slovcnski in naposled ves poaižcn Ja sključen šel se gospodi nemško-liberalnej ia nadutej zahvalit ia pete lizat. Fejte bodi! To so prave slovonske šleve ia pleve, ki za kupico mokrega prodajo alovensko posteaost. Tagespošta navaja ae sv. Urbaaa, av. Vida, da je bil zaatopaa. Sramota. Nara se pišo, da je tudi sv. Lovreac aa Dravskera polji zaiogel več gladovnjakov. Ti 80: St. Baumaa 8 ,,i'rajlo" iz Ziipečke vesi. iz Pleter pa J. Peršub, dalje Jož. Damijan, Fv. Horvat, B. Medvcd, Aat. Matevžič. Celo faro so osramotili. Pošteaim Nemcem se morajo gabiti toti lačai polaajčeki, ki letijo za aeraškim vabilom, kakor koze za aoljo. Sicer pa siii-umo, da cela avečanost ai bila druga, kakor grda demoaštracija zoper cesarjeve ministre. Uradaiki, dubovaiki aiso bili zravea; iz Maribora so se ve bili zraven dr. Duhač, Hammer - Amboss, profesor Kaobloh, profesor Nagele. Prihodajič vec.