'S--"!?".", v Undtaik driavak V«OqtiwmUto • • • $6.00 Zrn pol Wta • • • • • $3.00 Za New York colo lato • $7.00 Za boMmrtvo oelo leto $7.00 list slovenskih delavcemrAmerikL Hm largett Slovenian Daily m the United Štete*. Ismederer? day except Sundays mod legal Hobday«, 75,000 TELEFON; QHetoa 9—1242 Sntcrtd ai Bwond Olua Matter Stptambcr 21, 1903, it tin Fort Offln at Hew York, H. Y„ vndtr Art of Ooncrsst of March 11870. TELETOM: OSebea »-1242 No. 192. — Stcv. 192. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 17, 1937—TOREK, 17. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. BOJI ZA SANGHAJ SO ZAHTEVALI TISOČE ŽRTEV Velike demonstracije v Jugoslaviji NAD MESTOM SE VRŠE BOJI Z LETALI; KITAJCI 4 OBSTRELJUJEJO JAPON. UDJE Ljudje trumoma beže iz mednarodne naselbine. — Povzročene škode zaenkrat še ni mogoče ugotoviti. — Poškodovanih je baje nad detet tisoč oseb. — Japonski kabinet Ineprestano zboruje ter je v stalnem stiku s cesarjem. SANGHAJ, Kitajska, 17. avgusta. — Mesto Sanghaj, ki ima tri in pol milijona prebivalcev, je pozorišče vročih bojev. Po cestah leže mrtveci in ranjeni. Materijalna škoda, ki je ni mogoče niti približno preceniti, je ogromna. Soglasno z nekaterimi poročili, da je bilo v zadnjih par dneh usmrčenih 3500 oseb. nad 10,000 pa težko poškodovanih. Prebivalci leže trumoma iz mednarodne naselbine. Japonci, ki so bili prepričani, da bo navzočnost 30 japonskih bojnih ladij na reki Vangpu preplašila Kitajce, so se zelo zmotili. Kitajci so pričakali Japonce na obrežju. To je prvi slučaj, da nudi Kitajska odločen odpor japonskim vsiljivcem. Industrijalno in gosto naseljeno šanghajsko predmestje Putung brani kakšnih 40,000 dobro opremljenih in izborno discipliniranih kitajskih vojakov. SANGHAJ, Kitajska, 16. avgusta.—Nad mednarodno naselbino, kjer je bilo pri bombardiranju v soboto in nedeljo ubitih 3000 oseb, 5000 pa ranjenih, se neprestano vrše boji v zraku, v pristanišču pa se razletujejo bombe in šrapneli. Ena bomba je zadela obrežni parnik Meinan, ki je last Standard Oil Co., ko je bil privezan k pomoli'. Razstrelba je odnesla celo gorenjo zgradbo, poškodovana je bila tudi notranjost, toda nikdo ni bil ubit. V nedeljo so kitajske zračne bombe padle v bližino amer. bojnih ladij Sacramento in Ramapo. Medtem ko v dolgih vrstah prihajajo Amerikan-ci in Angleži pred svoj konzulat, prihajajo v moderno mesto Capej kitajski vojaki, v pristanišču pa se izkrcujejo japonski mornarji. Kitajski letalci so se dvignili v zrak, da bombardirajo pristanišče, toda japonski letalci so jih kmalu pregnali. Kitajski letalci so odleteli navzdol nad reko Vangpu, kjer se je 7 milj nižje od reki pri Liti-Jiu izkrcala ena japonska divizija. Iz močnega pokanja je bilo mogoče sklepati^da so Kitajci tam metali bombe. • Da zadržujejo Kitajce, dokler ne pridejo ojače-nja, so Japonci zgodaj zjutraj pričeli močno ofenzivo v zraku. Sest japonskih aeroplanov je napadlo veliko kitajisko vojaško skladišče in letališče y Lunghua. Več aeroplanov se je dvignilo tudi z japonske VOJAK UMORIL POIZVEDOVANJE DIKTATORJA PO RUSKIH LETALCIH Morilec je sorodnik ministra, ki je bil v Siclky-jevem preobratu ubit. Ubit je bil tudi major Javdat. BAGDAD, Irak, 16. avgusta. — Nek iraški vojak, ki je oda 1 jen sorodnik bivšega o-ibrambnega ministra generala Jafarja paše al-Askarija, če-gar umor je pripravil pot do .vlade vstaji generala Bakr Sidki paš«* v oktobru lanskega leta, je sinoči umoril diktatorja Sidkija na letališču v Možu I u. Major Mohamed Ali Javdat, poveljnik iraške zračne sile, je Uvaimvski je v četrtek od-M tudi ubit. ko je hotel reši-|ictel iz Moskve in je hotel leteti čez severni tečaj v Združe- Levanevski s svojimi tovariši je na ledeni plošči v Ledenem morju. Mattern je odletel na pomoč. MOSKVA, Rusija, 16. avgusta. — Sovjetska unija je pričela obsežno iskanje cele pokrajine okoli severnega tečaja, da najde svojega najboljšega letalea Sigismunda Lc-vanevskega, ki se s svojimi petimi tovariši nahaja na neki ledeni plošči med severnim tečajem in A laško. FAŠISTIČNA OFENZIVA NA SPANSKEM Fašisti so zavzeli več vasi na severu. — Republikanci so imeli težke izgube. — Vladne čete so zavzele eno miljo zemlje pri Branete. ti življenje svojemu poveljniku. Trupli obeh m> z aeroplanom pribijali .v Bagdad in so ju te-a- v t;da kmalu lia- ne države. Njegov štirimotomi HENDAYE, Francija, 15. avgusta. — Fašistična radio postaja v Salamanki naznanja, da se je zopet pričelo veliko prodiranje proti Santandru 'n da so fašisti že zavzeli več vasi. takoj pokopali. Dva policista to je naznanil, da je en stroj na vsakem koneu uliee je bilo pokvarjen, edino znamenje, da se je dogodilo nekaj nenavadnega. ' Zel° slabotna poročila po Krlaj Ghazi je na pogreb po- ra(lio v I,etek in soboto na" slal svojega zastopnika in mi- sanjala, da ima aeroplan tez- nistrskega predsednika Hik- ko*e- Sovjetska letalna kom;- Poročilo iz Salamanke pravi, da so v teh bojih imeli Baski zelo težke izgube. Faišstični častniki pravijo, da so to prodiranje, ki ima namen odpraviti vsak odpor na ..severu, pričele tri skupine, aeroplan. je-dospel katerimi je ena Italijan- ska. V tem prodiranju imajo met bega Sulejmana. Pri pogrebu so bili tudi vsi ministri, diplomatski zbor in angles1" vojaška misija. Ko ste bili uvrsti spuščeni v jamo, je bilo oddanih 19 strelov iz pušk. General Sidki je bil na po vabilo turške vlade na potu v Turčijo na manevre, major Javdat pa je z aeroplanom priletel z Bagdada, da se na meji poslovi od svojega poveljnika. Oba častnika sta iz častniške obedniee opazovala sončni zaton na letališču, ko je prišel mimo nek vojak, ki je u-strelil na Sidkija, ki je bil takoj mrtev. Major Javdat je skočil proti napadalcu, toda se je mrtev zvalil na tla. Po umoru generala Jafarja je general Sidki na čelu svoje 'armade vkorakal v Bagdad fašisti M,000 vojakov z veli- NARASTEK ZRAČNEGA PROMETA WASHINGTON, I). C., 1(5. avgusta. — Tekom poslovnega Jeta je dospelo .v Združene države iz tujih dežel z aeropla-ni 38,375 oseb, kar je 26 od stotkov več kot prejšnje po slovno leto. kim številom tankov in oklop- j škofovanja in 75. rojstneg sija je prepričana, da je aero plan pristal na kaki ledeni plošči. OAKLAND, Cal., 16. avg. — James A. Mattern, ameriški letalec, ki je leta 1933 letel okoli sveta, je odletel ob 6.1 L zjutraj na "hvaležno iskanje" ruskih letalcev, ki so se izgubili nekje med severnim tečajem in Alasko. Svoj aeroplan kah močne postojanke pri Bru-je obrnil proti Fairbanks, I nete in Villanueva de la Cana-Alaska, kjer bo njegova pošto-'da. nih avtomobilov. Italijanski oddelek je pričel v 'bližini Soneilla ob glavni ce sti Burgos - Santander. En španski oddelek je pričel prodirati od Aguila de Campo, dmgi pa od San Julian Mus-quest, vzhodno od Bilbaa. Na madridski fronti so vladne čete -pri Brunete zavzele eno miljo prej izgubljenega o-zemlja. Drugače pa je na tej fronti le malo bojev. Vladni viri pravijo, da imajo fašisti še vedno v svojih ro- janka tekom iskanja. Mattern je vzel* s seboj Re ginalda L. Robbinsa, ki zna Na fronti pri Teruelu so fašisti prisilili republikance, da so izpraznili več postojank. zelo spretno napolniti tank s Fašisti prodirajo proti jugu in bencinom v zraku. Letališče v Fairbanksu je premajhno za Matternov veliki aeroplan, da bi se mogel dvigniti s polno zalogo bencina, ki ga rabi za dolgi polet nad arktičnimi tundrami. in ob njegovi strani major| Mattern je pričel iskati Le* Javdat. Sidki je kot šef gene-|vanevskega iz hvaležnosti, ker ralnega štaba z dovoljen jem* ga je Levanevski rešil 1. 1933 mladega kralja prevzel dikta-i v sibirskih pustah, ko je 'bil torstvo nad deželo. (na poletu okoli sveta. BAGDAD, Irak, 16. a,vgu- j bojne ladje Idzumo in so bombardirali Jangcepo in Hongkew park. Ko so dospeli še drugi aeropla-, 8ta. — Morilec generala Sidki ni. je bil v teku celi zračni napad od mednarodne I ja in majorja Javdata je mo naselbine pa do Kiangvana, kjer je velika kitajska | ^edanski Kurd Abdulal, 'Ibrahim. Oblasti domnevajo, tovara za orožje. _ ... da tiči za tem umorom krvna Ta zračni napad je očividno presenetil Kitajce, osveta. kajti samo en protizračni top je streljal na japonske aeroplane. Po vročem boju v katerem je bilo ubitih 200 Japoncev, so Kitajci zavzeli poslopje japonskega mornariškega kluba na Čungking ulici, Kitajci pa so imeli samo 20 mrtvih. V napadu na gl§vno mesto Nanking, so Japonci izgubili osem aeroplanov. — V Tokiju je kabinet skoro v neprestanem zasedanju in ministrski predsednik princ Fumimaro Konoje je v stalnem sti-Jcu s cesarjem Hirohitom. VESELICA "SAMOSTOJNEGA" Slov. Samostojno Bolniško Podporno Društvo y New Yor-ku priredi dne 30. oktobra veselico v Slovens^kent domu v Brooklvnu, kar naj druga društva ivpoštevajo. Podrobnosti ibodo objavljene pozneje. AMERIŠKO POKOPALIŠČE V ANGLIJI BROOKWOOD, Anglija, 16. avgusta. — Edino vojno pokopališče, kjer je pokopanih 568 ameriških vojakov in mornarjev, ki so umrli v Angliji tekom svetovne vojne, je bilf posvečeno v Brookwoodu ob navzočnosti ameriških In angleških zastopnikov. Generala »Ptershinga, k£ je predsednik komisije za ameriške vojne •spomenike in ki se slovesnosti ni mogel vdeležiti, je zastopal po)kovnik Robert G. Woodside, ki je podpredsednik komisije za vojne spomenike, * 10 vsi najvišji sodniki so ob času svojega imenovanja vršili sodnijsko službo oziroma so bili pravni zastopniki velikih korporaeij, dočim je Black že dolgo let v javni službi ter zistopa v senatu državo Alabamo. Bla-k je sestavil leta 1933 predlogo glede trideseturne-ga dek\nega tedna, ki jo jo navzlic temu, da je administracija ni pivdpirala, senat odobril s 53 proti 30 glasovom. (Predloga se i o morala j>ozneje umakniti NRA). Razkrinkal je škandal pri oddaji kontraktov za zračno pošto. Tekom zadnje predsedniške kaanpanje je razgalil nesramno gonjo Liberty League, Hearsta in drugih fašističniu eil, čijih avrha je bila pod mini rati ameriško demokracijo. V marsikaterem oziru je po svojem liberalizmu prekosil predsednika Roosevelta. Pomagal je sestaviti novo predlogo glede minimalnih plač »n maksimalnega delovnega časa ter je odločno nastopil proti ugovoru kapitalistov in politikov v južnih državah. Od prvega začetka je podpiral predsednikov program za reformo najvišjega sodišča ter je rekel, ko je najvišje sodišče ovrglo AAA: — Napočil je čas, ko je zavladalo pet mož stedvajset milijonskemu ameriškemu narodu. Z vso vnemo se je boril proti kapitalistom, ki so skušali dobiti Muscle Shoals pod svojo kontrolo, in je že davno pred New Dealom zahteval, naj edinole zvezna vlada razpolaga s tem neizčrpnim virom naravne sile. Iz vsega tega je jasno, da bodo proti imenovanju Blacka vsi nazadnjaki. Toda opravili ne bodo dosti. Sliši ee, da bo senat imenovanje potrdil. Razmerje v najvišjem sodiščem se bo spremenilo. Štirim sodnikom liberalnih nazorov se bo pridružil Za mladim fantom je divjala bogata vdova, on je pa sledil klicu svojega srca. Poročil se je z dekletom, ki jo je res rad imel. Ona pa njega, tudi — že vsaj povedala mu je tako. Medeni tedni so minili, in napočili so pelinji dnevi. Zaslužek je bil pičel, stroški veliki. vse je šlo sproti. Kmalu sta se prepričala da od same ljubezni ni mogoče živeti. Bilo je nekega večera, leto dni po poroki. Sedela sta pred go 14,000 funtov šterlingov za.hiša 0n zamišijen, ona pa zba. razne "ljubavne napoje", kildljiya v svojih vprašaniih in naj bi Knudsenovi zagotovil' izginjajočo ljubezen 33-letnega ki jih je zlbUal od delavcev, belgijskega milijonarja in ba-Šerf. je bil eden najvidnejših r.ona Jeana Empaina, s fcate-organizatorjev gradbenih de.irim se Je hotela po vsej sili lavcev, ki jih je spravljal v so-' Poročiti. Policija je v vedeže-cialistiono organizacijo. Postatf valkinem domu izvršila prei-je tajnik te organizacije ter je skavo in je zaplenila nešteto uradoval v Delavski zbornici.'"magičnih" potrebščin, med slopja in hiše, vendar pa je P* J* potonil pri vhodu, na- uradoval v Delavski zbornici.' magicnin potreoscin, med ljudstvo danets po veliki večini kar J* prišla sestra vrataricaP6biral ie od skromnih mezd drugim kadilo, čudne kristale, zavarovano in prejme Zavaro- Opirat. Tujca sta šla za njoWdibemh delavcev prispevke, j krastače v špiritu in nagačene . V tem slučaju pa je v prejemnico ter sta se pred-;katere bi moral pošiljati cent-1 sove. De bila ne samo vse poljske stavi,a k°t revizorja samostan-;ra,i v Ljulbljano. Vajenci so govarjala valnino toča pobila ne samo vse poljskf --------, pridelke, temveč tudi vso ope- knjižnic. Dejala sta, (\&^evaVl na t.eden v ta name,T1 skale celo kronane gla ko na hišah, šipe,- gospodarska !i,uata nalogo revidirati knjiž- 2 din, navadni delavci 3 din in ni najboljše pariške < poslopja tako, da štrlijo v zrak!"'00 v sirotišnici. Vratarici se gola rebra. Premalo prostora j i(l ta zahteva nad vse čud- Denarne Riarnnm n tnrnmnnif miiuii m m inni i unuiu DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Dta. m ▼ JUGOSLAVIJO t* I MM _ tUt- 11*- tlU* - mM_Dta. _Dta. MM Z ▼ ITALIJO I m--Ur f HM--Lir $ ».M--Lir Ml f S7.M--Ur ltM IlilJt__Ur tm 1117 J«-Lir MM KER 8E CEITE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI 1» Isptallta ve«Jta motor kot ipnj nvedono, bodisi v dinarjih ali tivafe datoUajana ta MJta postje. ' Izplačila v ameriških dolarjih Z* Uptafilo $ 5.— morate pMlaU je, da bi lahko popisali vso škodo in razdejanje, V vasi Stopiče je pobitih 50,000 komadov strešne opeke in bo treba nabaviti 10 vagonov strešne opeke za popravilo streh. V občini Smihel-Stopire pa skupno 50 vagonov. Pri stvari je najbolj zanimivo to, da so polbite in oškodovane gotovo vasi, kakor Stranska vas, Lakonice, obe Težki vodi, Stopiče, Cerovec, katerim uniči toča vsako leto poljske pridelke spomladi ali pa poleti. Zato je čisto naravno, da so vse te vasi stra,šno obubožane in prezadolžene. Kje naj sedaj ubogi ljudje dobijo denar, da si bo nabavili strešno opeko in se tako zaščitili pred dežjem in pozimi pred snegom. Ugotovljeno je, da so v novomeškem okraju oškodovano po toči le najsiromašnejše vasi. Pridni kmetje so obdelovali zemljo, ki je sedaj popolnoma uničena. Kdor ne vidi na licu mesta, kakor je toča pobila, tega ne more verjeti. Kogar bi toča zalotila na polju, bi bil brez dvoma od toče pobit. Videli so neštevilne prebivalce, ki so skušali okrog hiš reševati gospodarske vozove ali slično, pa so dobili lahke telesne poškodbe na mestih, ki niso zaščiteni. Tanisova se je za s tem, da so jo obl-lave in čla-Iružbe. kvalificirani delavci 5 din — j Knudsenova. ki je hči .neke-znaten znesek m človeka, čigar ga brodarskega magnata in a, pa je izjavila, da ju ne morelmoz<1a ie.tako ni^ka- Kot P°- šteje danes 26 let. je nekemu oprej peljati v knjižnico, do- trdi,° -iG Serf lePn delavcem v časnikarju izjavila: "Neki pri- njihove članske izkaznice po- jatelj me je uvedel k ge. de sebne markice. Naibranega de- Tanisovi. Sicer ni bila videti narja pa Serf ni poslal centra- bofrve kako imp0nirajoča, toda li v Ljubljano, temveč ga je do tega mi ni bi]o> ker gem bi. poralbil za sebe. Gradil si je v la tedaj (]o zaijubljena v Dobravi pn Teznu malo hisico,'barona Pozn scm mpi] svf). pa je rabil denar. Da pa bi i jimi tovaniu v Holh-wood. na pop!' kler ne pride prednica. Med tem, ko je vratariea odhajala iz čakalnice, jo potegnil zaradi odprtih vrat prepih, ki je naenkrat omajal kapucinskemu pat-|ru njegovo brado, da se je na eni strani odlepila od obraza ter se obesila navzdol. Vsa prestrašena se je vratariea zavedla, da ima opravka z dvema drznima pustolovcema in da je eden samo preoblečen v kapucinskega patra, brado pa si je prilepil na obraz. Zbežala je po prednico ter telefonirala po orožnike, toda tujca jih ni- ej i poter J v Li na Havaje in r.a Tahiti, de Ta-nisovo vedno obiskovala. Mno- potolažil gospode pri centrali v Ljubljani, katerim je šlo pred vsem za denar, je vzel star pošt- , . . . . . . v , . , : . , - , ge stvari nn le napovedovala, m cek, izrezai iz njega okroglo -n postno stampiljko ter jo prilepil na novi ček, katerega je izpolnil z zneskom 6,327 din. Kupon tega čeka, opremljen s prilepljeno poštno štampiljko, je sta čakala. Ko sta videla nagel 1 JJotem l)OS,al z obračunom vred beg vratarice, sta sumila, da v l^jufbljano. nekaj ne bo v redu, pa sta naglo planila iz čakalnice v avto in es z vso hitrostjo odpeljala. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Washington okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prodmo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda. ANGLIJA POTREBUJE STARO 2ELEZO Bilo mi je šele dvajset let, ko sem se seznanila z njo in bilo mi je vse eno, koliko ji pla- v _ • • cam. De Tanisovo so obsodili za-tvoljo sleparstva in Knudseno-Tam pa so ča-.va je dobila pravico do od- kali na denar in ko ga le ni škodnine — 460 funtov šterlin-bilo, so pa pregledali še enkrat gov. GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKER EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKUin POPOLNI fl/l <£19^ IN OKOLICI POGREB VIŠJE PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA ,NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vu« bo obiskal naš zastopnik, ki vam bo povedal cene in dal vsa druga pojasnila. NEW YORK, N. Y. jI BROOKLYN, N. Y. 455 W; 43 St. 219 Atlantic Ave. PEna S—2586 D MAin 4—7611 Angleška vlada je pozvala, angleški narod, naj ji da na razpolago vse staro, nerabno železo. Železo bodo pretopili ter ga porabili za .vsakovrstno orožje in za gradnjo u-;ta tesnila v stoletni pokornosti ko nkj vsakdo razume Dono kov z živoibarvnimi trakovi in in je bila vzrok, da je premalo1 Anito, kakršen je in kolikor šopki umetnega cvetja, temveč I zamahoval s koso in preslabo ima še ohranjene one romaratič-še dalje nazaj v one čase, ko so j bil z betom in cepcem, kadar ne moči, ki more preobraniti še moona pest, upogiben rapir.se je približal gHajskim zitlo-ali težak meč iz vsakega polo- vom v želji po urbarju in stari žaja in vsake zagate našli pra- pravdi. In kako ne bo spreme-vo častno pot. . j nil misli pred ošabnimi utrdba- Po cestah so taikrat peketali mi, on, revček, v hodni srajci, s vranci popotnih vitezov in je'polhovko na zlepljenih laseh in \ njem so od davnih časov stolo vihrala'griva belcev, ki so jih1 jelenjimi dokolenkami, ki se je vali vitezi z grbom Rodrigran-jezdili zaupni brzi sli, Težki rodil in umrl v kočici, kriti s|dom, ki ima štiri raznobarvna šarci so vlekli tovore na viso- j slamo t Trta se vije ob njenih | polja s trnjevim vencem, planiko naloženih dvokolesiruli vozeh tramovih in zverižcna tepka jiltečim srcem in mečem. Tudi mlin na veter v pošast, galjote v pravilnike in skromno petro. lejkcj v blesteči se lestenec. Slavni grad ima ime Rodri-granda di Campo D*Oro. V so orali Rodrigrandi nekdaj •zgodovini dati kralja, kajti nad g^bom je zlata kraljevska Londonski "Daily Express" prio!bčuje senzacionalno poročilo svojega pariškega dopisnika o veliki vohunski zadevi, ki so jo odkrili v Franciji in ki so jo francoski listi rta višje povelje zamolčali. Afera se tiče proslule Magimotove črte, ki so njene skrivnosti prišle neki tuji sili v roke. V ardenneškem kraju Sailly-ju so aretirali nekega Jeana Selliera, ki se je drugače bavil z rejo kokoši. Aretirali so ga haje Zavoljo tihotapstva. V resnici pa je bil mož v zvezi z nekim desetnikom 3. belgijskega topniškega polka, ki so ga pred kratkim aretirali v Give-tu in s katerim je uganjal velikopotezno špionažo. Sellier je bil prej letalski stotnik. Zaplenili so njegove zapiske in v njegovi hiši so našli noštevilmo specialnih kart, beležk vojaškega značaja, fotografij francoskih" vojnih ladij in novih vojnih letal, popolnih seznamov francoskih letalskih častnikov, kakor tudi pismo, ki ga je bil bruseljski generalni konzul tuje sile napisal in ob cestah so bile kreme, Od dela borno senco. Malo nape-katerih ima vsaka svojo poseb- tih obronkov vinograda, nekaj no, v tajne in pripovedke zavi-' ječmena in koruze ravno toli- to preteklost. Na nedostopnih ko, da bo prednji napušč koči- krona. Od vsega slavnega ro-vizpetinah so stolovali ponosni ce lepo okrašen v jeseni. Vo- "du živi danes le Dona Anita s gradovi, ki so pošiljali smele de nima in ovsenjak si zreže v'svojo hčerko, lepo Lile. Dona Sellienu in ki onemogoča vsaik stolpe v nebo in njihovo proce- kocke, predno ga použije. In Anita je velika, stasita gospa, dvom 0 pravem značaju do-Ije je bilo prepolno mostecev,' kar ima od življenja, je to, da ki je še vedno mlada in urna,. Cevnega rejca kokoši. Pred stražnrh stolpičev in prizidkov, j kdaj pa kdaj pogleda božje da?i Ti tam in ondi posivi kes. vscm pfa so našli natančne načr-Asfalt, jazz in bluff - tri ;s°nce skoei kupico kislega vina. Oblači se skromno, le ob slav- te Maginotove črte z opazkami, tujke moderne urejenosti Se-! In iz Preprostosti neke teh lastnih prilikah si nadene zna-' kl ^ bl1 »^P155«1 Sellier rumi in ohlapni zakoni ščitijo'ko5ic M je rodi,a deklica- Dali,ke svoje časti na šumečo oble ! sam m kl so b,le ofltlK) nezmožne in neodporne po ne-180 3° kot otroka v -rad na (lc" ravi. Spredni lahko uhajajo,^ IinJm1cud^ s|coKi vrzeli. Ne s poštenostjo, 1 ■ L-..., L. G a n g h o f e r : Grad Hubertus :: R o m a n :: . - ■■ ^ ■ ■ j —i- 178 "Da, svetlost!" "Prepiši še dvakrat. Eno za Ca pri, hotel '^uisisana, drugo za Sorent, hotel Tramonta-no, tretjo za Amalfi. In potem teci na pošto t Zuri se, Frie, žuri se!" Grof Egge je omahnil v stolu nazaj in zaprl :deče veke. Nekaj minut pozneje je odšel Fric v vas. da bi oddal brzojavke. Pošta je bila zaprta in sluga jih je moral izročiti gostilničarju, ki se je začel hudovati: "Kaj? Okno je spet zaprto ? To je pa že od sile! Za nobeno raibo ni več ta praktikant! Službo zanemarja, plačo takoj zafrčka. Že sredi kolena, toda takoj se je spet pobrala, omahovala za lovcem in stegala roke. "Toda govorite vendar!" je za jecljal Fric proti mlademu možu. "Kaj se je zgodilo?" ""Faloti prokleti! Ustrelili so enega naših lovcev! Pod plazovi gori leži -s kroglo v prsih!'' Prodiren krik. Dekle je obstalo, kakor bi ga l.ilo udarilo božje in je široko razprlo oči. "Mali! Jezus, Marija!" je zavpila soseda. Prestrašeni so obkolili ljudje dekleta, ki je začelo kakor blazno otepati z rokami okoli sebi'. "Kresni dan!" Bridki glas je trgalo ihtenje. "Kresni dan!" Oprostila se je žLvega vozla va-ičanov in se pognala na pot, ki je vodila v go-le. Ljudje so se usuli za njo. Ko je prišla do gozda, je bila kričeča jata meseca zahteva predujem, da kupuje uhane, verižice in robčke! Saj me nič ne briga! Toda ^ še Prav blizu za AU čim dalJc «>e te" alnžbo naj opravlja v redu! In če ne bo druga-|kla navkr<>ber> kakor bi bila *trma Pot rav™ naznanim stvar v mestu njegovim višjim !r"iesta' tembol3 80 oni ostajali. Potem je cula .^amo še njihove kričeče glasove, dokler se niso še manj z lastno močjo. Le ljubi kruhek je ostal še danes ona lepa, rahla, svetlorumena stvar, v kateri se prepregajo tako nežni in zanimivi tračfci in tvorijo ljubke luknjice vseh oblik. Toda boj za to božjo stvarco nikakor ni lep. In redki so, ki ti ga podarijo košček kar tako, iz dobrote. sta, toda lepa in bogata dušica doživela preohraz, ko so jo u-klenili v starinske zidove. Niso ji lahkonoge ^pletiene razpletle domišljije in ni ji pošiljal vitez njenih sanj stihov na belih listkih, iz katerih bi zvedela za ono lepo, čemur se pra- ko iz težke svile I nion.ipnp nekemu tujemu gene- Nad vhodom v Robane Done1 ™'"emu 5tabn; Pod Anite visi grb Rodrigrandov.|S,,lher?'c °^leke našli ko-Sprejemni prostor je temoten i rfT °° l E ker visoko, sloko okno krati coskim, agenti te tuje sile ki svetlobi dostop. Somrak je pri-i30 hl™ht v DlJau' Stms9b\r; . 0„ v ' p . • | gu, Metzu m Chamonixu. V j( t<'n m svečan, i o stenah vi-l . in velikosti i'hamonixu so aretirali nato dva letalska častnika in tudi se srca vseh barv izraz vdanosti vitezov svoji gospej in zmagoslavni znaki z Zato pa je vredno, da se zapiše, da smisel za odseve one plemenite dobe viteštva še živi in to celo pri nas. To so sicer le oknnki in ljudem skorajda ž«> služijo v veselje in smeh. Ampak če zlatorumena rebula razpiha te tleče ostanke, ko začne krožiti starinski bilikum, takrat damam arasto ovratniki Marije iStuart, roktavi se napihnejo in nafcero, životki so pretesne m boki začutijo .srebra pas, ki ga težijo grajski ključi in torbica z nožičem, laski ljubljenih otrok in tremi polšjimi zdbmi, ki donašajo srečo. In gospodom se prične zdeti, da so vitki v svilenih surkah, tenko zapeti v pasu, ob katerem je bodalce, in noge se od težkega oklepa po težavnih prigodah odpočivajo v svilenih nogavicah in voljnih škritnih če-veljcih z ostrogami, ki vabljivo pozvanjajo. Tam na Dolenjskem je, pod črnimi lesovi Gorjam cev. Širno Krško polje se z mnogoterimi jeziki zajeda v gorovje in v konici enega teli plamenov stoji stoleten grad. Le ponekod ima že obzidje, visoko da moža in pol. Drugje so ga že porušili. Izven-njega je grajski mlin, pristava, sado-nosnik in košati kostanji delajo senco grajskim sprehajališčem Pridviinega mbatu ni več, tudi nekdaj globoki in široki jarek je zasut. Le mogočne stene velike cerkve so še vedno najboljši branik kot najmočnejši zid. Po njihovih 119-tranjih ploskvah je neznan ži-vopisec na sveži onut upodobi-dolge, suhe svetnike, ki s svojimi udrtimi očmi človeka kar zmedejo, in božje Drte ni zraslo po današnjem okusu in gospa Mati božja kar ne bi bila za v veliki svet. Vojska je vzeta zvonove in kar je še otttalo od onega posebnega vonja, ki bi moral biti v starih gradovih, je pregnala plesen uradnih listin, ki so jih skupno s pisarji in drugo gosposko .naselili po, grajskih sobanah. Drvarnice,1 perutnina in v sla!be, storjene obleke odeti ljudje kazijo dvoriti*.- - V iNekftj pa je le ostalo is za1 Rodrigrandov. V prvo knjigo njih in sodbe so bilo razne ^ v«ak(lo, kdor poseti VT , .. ... . Dono Anito ali njeno hčerko, Nadeli so ji ime Dona Anita. Lepota njene duše je slična oni, ki jo ima Don Kihot. Vtsakdo kdo občuduje tega vitetfa žalostnega lica, uvidi, da je on visoko nad nami. In tudi smiliti se nam mora, tako smiliti, kakor se smilimo sami sebi, kakor uganjamo dobra dela in plemenitosti in nas boli, da so jih drugi sprejeli z zasmehom. Redka go-,bitja, ki jim je tedaj z nami vred tesno v grln. Vsakdo sledi v sebi, če ne ^kpzi vse življenje pa vsaj v' mladosti neki okrnjeni nasta- lepo Lile, v Viteško kroniko pa pišejo pozdrave in stihe le vitezi Done Anite. Vanio piše gospa tudi sama, kadar se ji zaželi preliti bogastvo duše v stihe. In tudi je pripisana k pesnicam vitezov njihova življenjska pot, usoda, sreča ali žalosten pogin. Ni zametavati te sicer preproste in okome poezije. In kdo so: vitez Jelodvorski, kla-tivitez Venceslav, Lehan Hralb-ri, vitez Kazimir Ljubinski in drug , katerih imena bereš v (Nadaljevanje na 4. strani.) ženo nekega visoltega častnika v tem kraju. Razburjenje v francoskem vojnem ministrstvu je tem večje, ker je Sellier priznal, da je del njegovega gtradiva po zračni poti že odšel v tujino. KBVAVA BILANCA BRUNETE. Londonski listi pišejo, d TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BALADA V STAMBUL 4 knjlte, • aUkaai. «7 itrul Vsebina: Smrt Mobuned fimina; Karavana am rti; Na besu ^ Goropa; Družba En Naer KRIŽEM PO JUTROVfcM 4 knjlc* 5M aftranl. » slikami Vsebina: Jesero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jealdl Cena -------- l'0 DIVJEM KIJRDI8TANU 4 knjige, 594 strani, s sUkamt Vsebina: Amadlja' Be* i* Ječe; Krona sveta; Med . _______________1M 1J5§ dvema ognjema • PO DEŽELI SKIPETARJET 4 knjige, * slikani. 577 strani Vsebina: Brat« Aladflja; KoCa v soteski; Mlrldlt; Oh Taniarjn Cena _____________lJt SATAN IN IfiftAKlflT J IS knjig, • sHkaaU, 1K4 M ^ Vsebina: ' " IaaaUenel; Tnma ietar; Na Medn; Nevar-noatl nasproti;-Aliaaqen; V treh dellb rota: Izdajalec; Na lovn; Spet v divjem aapadn; Rečeni milijoni; Dediči Cena - V GORAH BALKANA 4 knjige, • slikami, S76 strani Vsebina: Kovač Slmen; Zaroka z zaprekami: V ga*-»b-njakte Mobamedanskl svetnik Cena ...........-.....IM wiNirrov 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vteblna. ' Prvikrat na divjem zapadn; Za Življenje; NSo-čl. lepa Indljanka; Proklestvo data; Za detektiva: Med KomanČl in Apačl; Na nevarnih potrti; Wlnnetovov roman; Hans Ear; Pri Komančlb; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka • Ce««______141 Ž O T I 4 knjige, s »Ukaml. 597 strani Vsoblna: Boj t medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib. In njegova poulednja pot Cena ---------------Lit Naročite jih lahka pri: a i ?I6 IJ& Street j.„ ..t New York, N. Y. • . .. t: ,■>-»Vrt ft tj New York, Tuesday, August 17, 1937 fro zttmr wwvwwb wavt rw TTMX Ml MOREM TI RAZODETI L M ROMAN 17 7IV1IFNI1 7k "d M MQMU" PRIRCflll O al3c "Želiš govorili z menoj str ic^Karol?" vpraša Garila ter rrni [minuli svojo prste, pri čemur je imela vedno nek neprijeten Občutek, da mu je vedno naglo odtegnila roko. Sama sebe zaradi tega zmerja1, toda no more drugače. Danes pa se ji ne posreči tako naglo oprostiti se ga, kajti njeno roko drži t nI no, prime tudi drugo ter jo potegne poleg sebe na divan. "Moja ljiiba (ranla, nakaj prav resnega imam dane« s teboj govoriti. Zavzel sem se, da ti šele na dan tvoje polnoletnosti odkrijem nekaj zelo važnega, ker sem želel, da bi ostala v nevednosti kolrkor mogoče dolgo. Toda sedaj sem izprcvidel, da ne smem več molčati." Garda nekoliko prebledi in ga nemirno gleda. "To zveni, kot da mi imaš povedati nekaj neprijetnega," Stric vzdiline in se sili k sočutnemu pogledu. 4'Moja ljuba Garda, ko bi bilo samo kfeij neprijetnega, bi bil zadovoljen. Je pa nekaj zelo žalostnega, ki bo na tvoje bodoče življenje vrglo nekaj sence. Zato sem ti tudi tako dolgo prikrival." Gardin obraz se zresni, kar je -bilo pri njej redko mogoče videti; toda ta njen obraz razodeva, da v tem nežnem bitju živi velika in trdna volja. "Dragi stric — prosim te, da me ne zadržuješ predolgo z dolgoveznimi besedami. Ako moram slišati kaj hudega, tedaj naglo in brez odlašanja povej. Pripravljena sem, da) slišim nekaj prav žalostnega." "V tem ti ne morem oporekati. Samo pod enim pogojem bi ti še to odkritje pridržal. In ta pogoj ti povem. Ravno prej je bil Hans pri meni in mi je povedal, droeiti." "No, da, pa vendar mi je žal, da ne moreš odločiti za zvezo ž njim. Pred vsem želim to zaradi tebe, ker ti morem prihraniti mnogo žalosti. Ali Ilainsu res ne moreš dati svoje roke?" "Popolnoma nemogoče!" zakliče Garda z odločnostjo, da ga mora prepričati. In tako se mora baron Karol Ranrtk odločiti, da izigra lcarto, ki bo saj odvrnila nevarnost, da bi Gfarda kdaj mogla poročiti koga drugega. Za sebe in aa (svojo družino je hotel obdržati prijetno življenje na Raneku, kar bi mu bilo gotovo izgubljeno, ako bi se Garda poročila in bi potem njen mož nosil žezk). S pomilovalnim občutkom globoko (taline. "Torej, potem vse nič ne pomaga, Garda, tedaj moram s teboj govoriti o drami, ki se je nekoč odigrala v tej hiši in vsled katere si izgubila oba stariša." Baron se visoko vzravna in prebledi: "O. to vem, stric, da sta moja stariša vsJed nesreče iz,ru-bila življenje." Baron globoko in težko dahne. "Moja ljuba Garda, to je bila samo dobrotljiva laž, ker srno hoteli tvojo mladost obdržati neobloženo. Skrbno smo ti zamolčali resnico in smo tudi javnosti prepustili isto mnenje. Skrbeli smo za to, da so bili prva leta uslužbenci, ki so vedeli nekaj resnice, odpuščeni. Tedanji oskrtmik je umrl, ravno tako zdravmik, ki je bil poklican na pomoč. Tako se nani je posrečilo, da o tej Katastrofi nisi nišesar izve dela. Kot rečeno, pred tvojo ]>olnoletnostjo smo ti hoteli prikrivati, tod;*, kadar lw>š vse vedela, boš sama spoznala, da ti nismo mogli več prikrivati." Garda z odločnim sunkom potegne roko iz njegove in razburjena vstane. "Prosim te, da me ne mučiš več; povej mi, kaj se je Zgodilo." Baron pa jo zopet potegne poleg sebe. "Mir! Prosim te, bo^i mirna, potrebovala boK svoje moči, Garda! Torej — tvoji starim niso umrli vtsled nesreče, temveč — tvoja mati je ustrelila tvojega očeta v napadu duševne zmedenosti. Ta strašna bolezen je bila — ali je v njeni družini dedna, kajti njena mati je umrla blazna. Ko r sli«ala o dejanju svoje hčere, se je tudi nje lotila ta strašna bolezen. Ko je tvoja mati videla, da se je tvoj oče zgrudil na tla, se ji jo za trenutek sicer vrnila zavest, toda se je nato sama ustrelila." Garda sedi vsa trda. Te strahote, ki ji je bila ravnokar povedana, ne more takoj zapopasti, še manj pa je mogla ra-zumeti, da je moprel biti kdo tako podel, da jI je z grozno lažjo uničil celo življenje in njeno mrtvo mater tfeko grdo dblatil. Nad stričevimi besedami ni mogla dvomiti, ni si mogla misliti, da si je to strašno pravljico izmislil, da bi jo za vedno dobil v svoje roke in bi mogel neovirano gospodariti na Kančku. Skušala je samo ratzumeti, najstrašnejše, kaT je ravno slišala. Njena mati je umorila njenega očeta, bila je blazna, in ta bolezen je bila v družini dedna. To stoji v ogn je-nih črktoh pred njenimi očmi. In le počasi razumeva, da je t»ii sama v nevarnosti, da jo nekega dne ta strašna bolezen n»P«ozimi manj strižeš, da bi ti bilo v glavi toj>-leje, temveč dejstvo je, da lasje v raznih letnih časih tudi različno rasejo. Kar se tiče las na glavi, bodo to lahko ugotovile tudi žunske. Kar se tiče brade, pa je tudi resnica, da si jo morajo moški v splošnem poleti č< šče brit i. Stara je izkušnja, za katero ve v Mak brivec in tudi tisti, ki se sam brije: čim češče se bri-ješ, tem hitreje brada znova zrase. Toda če opazuješ rast svojih dlak z mikroskopskimi meritvami in več mesecev ali let, tedaj boš spoznal, da britje samo ni edini odločilni eini-telj za hitrejšo rast. Kajti tudi tedaj, če se nekdo prav tako često (ali poredko) brije kakor pozimi, mu brada poleti hitreje rase. So celo fiziologi, ki trdijo, da ima često britje dosti manj vpliva, nego si mislimo. Vse je odvisno od letnega časa, od spfcnja in rasti posameznikove. V poletju ali točneje povedano v mesecih od začetka februarja do sredi julija rase- KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitaula v Cherbourg 19. a-gusta: Bremen v Bremen 'JI. avgusta: Paris v Havre Conte di Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg avgusta: Roma v Oenoa 25. avgusta : (Jueen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v ITavre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v ITavre Saturnia v Trst 1. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Lnamplain v ITavre Bremen v Bremen Ites v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 0. septembra: Paris v Havre gCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfc (Mfilte nam za cene rosnih 11-jtov, reservacijo kabin In pojasnila sa potovanj«. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York 11. septembra: lie de France v Havre Berwngaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitaria v Cherbourg 18. septembra: Vulcania v Trst J2. septembra: Queen Mary r Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: I^ifayette v Havre De Grawe v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Rex * Genoa 27. september: ( Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: ItereiiRaria v Cherbourg Normandie v Havre SSS VAŽNO ZA NAROČNIKE Po!ee naslova Je .L^hliiO do fcdaj In^te plasano lb ročni no. Pr*r Statika izmeni mesec, druga dan in tretja pa ;eto. Da nam prlhr* ol.e nepotrebnega dela In stroškov. Vas prosimo, da skudate naročnl-nu pravočasne poravnati Pofiljite naročnino jaravnost nam aH Jo pa plačajte naSeiuu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmea zasropikuv, kojib Imena su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge nasdbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. VEf-INA TEn ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN PRATIH*'; ČE NE .liti PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFORNJ4 : San Francisco. Jacob LaushLn TOLOKADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlfl Walsenburg, M. J. Baruk INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupantlt. jo lasje in dlake hitreje ne^o ostali čas. Po sredini julija je oplaziti nazadovanje v tempu, a decembra je rast naj počasnejša. Xa italijanskih vseučiliščih so -posvetili nekoliko pozornosti tudi tej zadevi, ki za naše vsakdanje življenje ni brez pomena. Izsledki so bili ti, ki ,smo jih navedli in ki so bili i kolikor toliko znani že prej. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molltvenike 33SE v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA j t platno vez.............. ▼ fino usnje yes .......... ▼ najfinejSe usnje vez .... ▼ najfinejše usnje trda ves SKRBI ZA DUŠO .90 1.50 IM 1.80 ▼ platno ves .......... ▼ fino osnje ve«...... v najfinejše usnje ?e* . M .1.50 1.80 KVIŠKU SRCA ▼ im i ti rano usnje res...... t usnje ve* .............. T fino usnje *ea.......... t najfinejše usnje ves .... r najfinejše usnje trda vez ▼ bel ceUuloid Tez......... NEBESA NAŠ DOM f ponarejeno ............. ▼ najfinejfie usnje vez. .... ? najfinejše nanje trda vez. Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina ves. ....L— Slava Bogn, m mir Ijudea fina vez. ................LM M M L— LS0 UO IM 1.-1.50 1.M najfinejša vez.............1.60 Zvontee nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) / Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo bost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano ........JO ▼ belo kost vezano........ .35 Key of Heave« fioo veeano .....................35 ▼ usnje vezano.............70 ▼ najfinejše nanje rezano 1.20 Angleški' molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven ▼ celluloid vezano.........1.20 ▼ celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: ▼ fino usnje vezano......L40 KNJIGARNA "GLAS NARODA' MJ.INOIS: Chicago. J. BevčI?, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cli R2G0N: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevniktt Brougbton, Anton Ipavee Conemaugb, J. Brezovm Coverdale ln okolica, Mrs. Kvarni Kapnik Export, Louis Snpantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaasln Greensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferencli k Johnstown, Jobn Polantz Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Ballocb Midway. John Žnst Pittsburgh ln okolica, Philip Prof* Philip Progar Steelton, A. Hren -Turtle Creek, Fr. Sehlfrar West Newton, Joseph Jovao WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. St* Sheboygan, Joseph Kaku WYOMING: Rock Springs, Louts Tan char Dlamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdil« a sv* lo, katero Je preJoL ZisTžpnfke topla pripora F«—. ČflttfA "Q1A1 NARODA*