269. 8wviik» Ljubljana, v petek 25. novembra. XX leto, 1887 Iziaja vbak dan iveter, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a tr i jiko-o g e rs ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'fietrt leta 4 gld., za i »dan mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano breg pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina z nafta. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrete po 6 kr., £e Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. fie se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniivo je v Rudolfa Kirbisa h i Si, „Gledaliska stolba". fjpravuifitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vte administrativne stvari. Iz deželnih zborov. ZDeželnl z"bor lcremjslcl. (I. seja dne 24. novembra.) Deželni glavar grof Thurn pozdravi poslance in našteva razne predloge, izročene po deželnem odboru. Dalje naznanja, da se je gospod poljedelski minister izjavil, da je pripravljen dati nadaljni ustanovni znesek 5000 gld. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo v Grmu, s pridržkom, da temu državni zbor pritrdi. Po požaru gledališča zadela je deželno matično premoženje velika škoda. Želeti bi bilo, da vsi, ki morajo pospeševati zidanje, složno in dejansko sodelujejo, da mesto kmalu zopet dobi gledališče. Ko je zaklical Nj. Veličastvu presvetlemu cesarju trikrat „slava!" in „hoch!", čemur poslanci naudušeno pri trde, spominja se deželni glavar v gorkih besedah umrlega poslanca Fa-berja, katerega naj poslanci vsekdar ohranijo v prijaznem spominu. Slednjič omenja deželni glavar pohvalno zgradbo ceste iz Dolenjega Logatca v Rovte, za kar si je upraviteljstvo pridobilo posebne zasluge, pa tudi prebivalstvo Logaške in Rov tiske občine. Deželni predsednik baron W in kler pozdravi zbor in želi njegovemu delovanju mnogo uspeha na korist deželi. On ga bode po svoji moči podpiral. Potem predloži ribiško postavo v posvetovanje in sklep tudi v slovenskem jeziku. Dalje naznanja, da je postava glede razdelitve skupnih zemljišč in paš nikov in pa zakon o sestavi deželne komisije za oproščenje gozdnega sveta od tujih doklad in za arondiranje gozdnih mej dobila Najvišje potrjen je. Pri nastopnih volitvah bili so izvoljeni : Za reditelja: Kersnik, baron Lichtenberg. Za verifikatorja stenografičnih zapisnikov: Robič, Dežman. V finančni odsek: Dr. vitez Bleivveis, De-tela, Klun, dr. Mosche (načelnik), Muruik, dr. Po-klukar, Šuklje, dr. Vošnjak, Dežman (namestnik), Luckmann, baron Sehvvegel. V gospodarski odsek: Detela, Hren, Kavčič, Pakiž, dr. Papež, dr. Poklukar (načelnik), dr. Samec, Višukar, baron Lichtenberg, dr. Mauer, baron Taufterer (namestnik). V odsek za deželno odborsko poro- čilo: Dcv, Lavrenčič, Kobič, dr. Štrbenec (načelnik), Stegnar, grof Auersperg. dr. Mauer (namestnik). V odsek za občinski zakon: Grasselli, Kersnik, Kraigher, Mohar, Murnik (načelnik), dr. Papež, Pfeifer, Svetec, Dežman, Gutmannsthal (namestnik), baron Sehvvegel. Potem se seja sklene. Eeželnl z "bor g-orišlcl I. seja dne 24. novembra. Vihrajoča dež. zastava na deželni hiši nam je danes naznanjala, da se začne deželnozborski sejni. Navada z razobešeno zastavo javiti seje deželnega zbora je iz no veje dobe, a spominja na stare čase, ko so na tak ali pododen način javili sejmove. Po slovesni sv. maši v prvostolni cerkvi zbrali so se gg. poslanci v deželni dvorani, kjer je gosp. glavar s primernim ogovorom napovedal začetek zborovanja. V tem govoru je posebno, ali skoro jedino omenjal žalostne razmere naše dežele vsled letošnje slabe letine. Upletel je čudi blizu te le stavke v slovenskem jeziku: n Kakor mi je čast poznati Vas Že več let, bodete gotovo za to skrbeli, da Be v sedanjih žu-lostnih razmerah, kakor v vseh poprejšnjih resnih trenotkih, sijajno obnese vzajemnost vseh prebivalcev naše dežele. Tista deželna stran, katero zastopate, ni bila po vsem zadeta po letošnjih nezgodah, kar nas vse veseli. A Vi se gotovo sporni »jate, da si dežela prizadeva že leta in leta, ustrezati, kolikor more, tudi posebnim potrebam in željam Vaše strani." — Če smo prav razumeli, je govoril gosp. glavar „ad captandam benevolentiam" slovenskih poslancev v korist furlanskim siromakom, katere je letošnja suša najhuje zadela. Svoj govor je sklenil glavar, kakor običajno, s trikratnim „Evviva" na presv. cesarja in poslanci so odzdravljali, desničarji s „Živio" in levičarji z „Evviva". Ko je predsednik predstavil še vladnega zastopnika g. c. kr. dvornega svetovalca barona Recb-bacha, zaključil je sejo in naznanil, da bo druga popoludne ob 3. uri. Če je bilo pri prvi seji malo občinstva — začela je druga s prazno galerijo in mej sejo sta prišla menda dva poslušalca. 0, zanimanje za dež. zborovanje je v našem me« t u strašansko! Predsednik je naznanil dolgo vrsto peticij, katere se bodo izročile razen jedne — vse peticijskemu dušeku. Jedna o uvrŠČenji mosta čez Idrijo pri Tri-buši mej skladovne ceste — pojde v obravnavo pravnemu odseku. Poslanec vitez dr. Pa jer je čital interpelacijo : Ali je vis. c. kr. vlada izvršila poizvedbe in preiskave zahtevane v interpelaciji, katero je podal poslanec dr. Rojic v X. seji pretek, zborovanja dne 13. januarja 1887 zastran velikih nerednostij, ki so se nekda godile v tukajšnji bolnišnici milosrčnih bratov; kakšen je b 1 izid in ali je voljna vis. c. kr. vlada naznaniti ga dež. zboru še v sedanjem zasedanji? Podpisani: Pajer, Gasser, Dottori. Vladni zastopnik je omenil, da hoče to interpelacijo predložiti vis. vladi in o svojem času odgovor dati. Po predlogu dež. odbora izročil se je namest-ništveni dopis zastran po suši nastale revščine nekaterih deželnih strani j — o katerej zadevi je obširno poročal dr. Pajer — posebnemu odseku 7 udov v razpravo. Računski sklepi za I. 1886 in proračuni za 1. 1888 vseh zalogov, katere oskrbuje dežela, so se »(istopili finančnemu odseku. Izid volitve posamičnih odsekov je ta-le: Finančni odsek: Vitez dr. Tonkli (predsednik), Gasser, dr. Gregorčič, dr. Maurovich, dr. Rojic, baron Locatelli, dr. Verzegnassi, baron Ritter. - - Pravni odsek : dr. Pajer (predsednik), dr. Abram, Beuardelli, dr. Venutti, lvaučič, dr. Tonkli Nikolaj, dr. Verzegnassi, Jonko. - Peticijski odsek: Dottori (predsednik), Del Tone, Kovačič, IUtter, IvančiČ, Mahorčič, Jonko, Kocijančič. — Posebni odsek zarodi revščine: Dottori (predsednik), Del Tone, Be-nardelli, dr. Verzegnassi, dr. Abram, Kocijančič, dr. Gregorčič, dr. Jos. Tonkli. Kdaj bo prihodnja seja, še ni znano. Politični razgled. rVoirauj«* dežele. V Ljubljani 25. novembra. Deželni zbori so se otvorili včeraj. V češkem deželnem zboru so sedeži, na katerih bi imeli LISTEK. Pohajkovalska pisma. Gospod urednik! Zanimiva je ! — Kdo? — No, letošnja jesen — — Zakaj? — Kako ste čudni! Zato, ker je celo Vašega pohajkovalca spravila iz ravnotežja. Poprej Vam je pet let delal zbrigo nad črto, zdaj Vam jo bode pa pod črto! Kaj gubančite čelo? — Zahvalite Boga, da imate pohajkovalca, in hvaležni bodite jeseni,; da ga je spravila pod črto! Če tudi še le zdaj, nič ne de! „Sviftijanec" n. pr., ki nosi obrito brado in hvali Boga, „da ni tak kot drugi", ta je potreboval tudi pet let, predno je prišel pod črto Vašega klerikalnega kolega, ozir. konkurenta dnevnika; on prepeva in potrkava „speve" — »epopeje" „sviftijanske", pohajkovalec, ki nosi obraščeno brado, pritiskal bo 'tmeh pod črto „Slov. Naroda", kamor ga je jesen zanesla, in tu bode pel v dušno pašo vernim čitateljem vašim: „Omni morbo suum remedium", kakor stoji zapisano na uhodnih durih lekarne g. Piccolija na Dunajski cesti, seveda — s tem razločkom, da leči g. Piccoli le telesne rane, dočim misli pohajkovalec zdraviti „praktično" tudi dušne — rane! To pa je zavisno le od Vas in pa od gospoda drž. pravdnika, — kar se tiče po Vaših ostalih pod-listkarjev, pa sprejme pohajkovalec od slehernega poziv na dvoboj, ker se on teh ne boji niti ne „Sviftijanca", kamo H meniti potem, da bi jo užgal čez — frančiškanski most, ter jo kresal po Špital-ski ulici dalje! . . I. Na dan sv. Kordule je bilo. Letošnje je seni prvi sneg udrihal je po stari skorji nesrečnega zemljišča naših prvih starišev kakor Sternovo „novo" vino po možganih — starem „materijalu" — viš-njevono8ega berača Luke Krjavlja, ki je pred ta dan „na starih šaucah" Ljubljanskega gradu premišljeval „osodo", ki mu je stopala pred oči v podobi nove postave, ki ima v kratkem stopiti v veljavo zaradi — njega in njegovih doslednih koleg. In tedaj je zamrmral Luka Krjavelj kot besen lev nekaj nerazumljivega, in zaškripal z zobmi, potem pa se je ozrl še jedenkrat proti zračni črti, kjer leži — Kurja vas; dom in vir telesne in duševne njegove in njegovih ,n!-vljcnccv" hrane, in svoj trdni sklep zaključil je s tehtnim „grom in strela!" zdaj grem pa nalašč še na jeden frakelj „ta kratkega!" — In zginil je s „starih šanc", a vedel ni, da gre pohajkovalec za njim skozi „strn" in „drn", kateri je pri ustopu čul le še zadnje besede in pozdrav: „Tu le sem pri moj d . ." — Dober večer!" — Baš tedaj pa se je zbrala mala kolona mestnih in nekaterih vlačugarjev obojega spola iz Ljubljanske okolice v mestnem logu, in sicer v šupi g. M—a, kjer so imeli „sejo" pod predse d niš tvom Hople II., kjer se je debatiralo, kakor v kakšnem portugalskem drž. zboru, le s tem razločkom, da se tu neso delile ni „originalne klofute", kakeršne so se delile v letošnjem poletji mej poslanci in ministri v Lisubonu, niti „moralne", kakeršne se dele nekje drage}. Marveč se je ta kolona posvetovala o tem, knj storiti s puranom, katerega je pred par dnevi nekemu gospodarju na Viči zmuznil najnovejši kandidat „dolgoprste" družbe — Spiridijon Baraba, vulgo „ta rujavi Franeclj". A seje ni bilo konec, in niti glasovanje ni prišlo na vrsto zaradi purana, ki je že dva dni ležal tam v kotu „režiran in pečen''. Kar se ogluši stara deva v kotu: „Veste kaj. jutri sedeti Nemci, prazni. Deželni najvišji maršal je v nagovoru, 8 katerim je otvoril deželni zbor, izrekel svoje obžalovanje , da Nemcev ni v zboru, a poudarjal je, da bodo navzočni poslanci marljivo delali in spulnovali svojo dolžnost dobro vedoč, da zastopajo vso deželo. <*rof AiidrAMN.v zgubil je baje vse upanje, da bi še kdaj postal minister vnanjih zadev Letos ie še v delegaciji skušal vreči Kalnokvja s tem, da je grajal njegovo politiko, a se je sedaj preveril, da je ves trud zaman. Čo tudi je ruski car pohodil nemškega cesarja, vender ruski listi skoro vsi sovražno pišejo proti Nemčiji. Temu pohodu ne pripisujejo nobene važnosti, anGraždaninu pravi, da bode Rusija nada Ijevala svojo dosedanjo politiko, ter se ne bode brigala za Nemčijo, katera bode itak ravno U ko raz-pala, kakor se je bila 1871. leta zjedinila. Poslednji dve leti se je bilo mnogo Turkov izselilo iz JRolgurije v Malo Azijo. Iz mnogih vasij so se izselili skoro vsi prebivalci, samo nekaj revnejših je ostalo, ker neso imeli denarja, da bi se izselili. Mnogi svojih zemljišč niti prodali neso, ampak jih kar tako ostavili. Da bolgarski vladi ni prav, če se izseljujejo Turki, si lahko mislimo, ker potem ne dobi dolgo davka od njih zemljišč. Zatega del sedaj bolgarska vlada jako pazno gleda, da se Turkom ne zgodi kaka krivica. Uradnikom je naročila, da naj s Turki jako prijazno postopajo in jim gredo na roko. Od Turkov se tudi davek tako strogo ne izterjuje. Mladim Turkom se dajo ustanove, da morejo obiskovati bolgarske gimnazije, da se tako v šoli bolj sezuanijo in sprijaznijo z Bolgari. Ustanove s J jim ne odtegnejo, če tudi se tako pridno ne uče, da se tako njih očetje in sorodniki pridobe za vlado. Mnogi Turki, ki so se poslednji ove leti bili i/selili, se pa sedaj zopet vračajo, ker se jim ju v Mali Aziji slabo godilo. BolgurNki minister vnanjih zadev se je opravičeval proti tajniku MrttMkegu diplomatičnega zastopstva, da bolgarska policija ni vedela, da je dotični kavas, ki ga je zaprla, še v službi pri srbskem zastopstvu. Pri njem so videli mnogo denarja in občeval je mnogo z bolgarskimi opozicijonalci, ter se je sumilo, da je dobil odkod denar, da bi podtnitil razne osobe, da napravijo kak ustanek. Ker je pa tajnik iz nekaterih besed posnel, da ima bolgarska vlada srbsko zastopstvo na sumu, da hujska bolgarski narod proti vladi, protestoval je proti temu in zahteval pojasnil. Pričakuje se, da bode ltu»iju sedaj, ko se je vrnil car v Petrograd, v Carigradu storila kak odločen korak v bolt;arNkciii vprašanji. Podpirala jo pa bode morda Nemčija, kajti Bismarck je, kakur se govori, carju zagotovil, da ne bode nikakor Rusije oviral na Balkanu. Pa tudi Avstrija se ne bode več tako hudo upirala Rusiji, ker ve, da se v vseh slučajih ne more zanašati na Nemčijo. Bolgarska vlada je pa hitela s Turčijo sporazumeti se o vzhodnoiumelijskem tributti, da bi tako Turčijo pridobila na svojo stran, da ne bi podpirala ruske politike. Bolgari dobro poznajo taroke finančne zadrege in vedo, da se Turkom najbolj prikupijo, Če jim plačajo tribut. Vprašanje je pa, če ga bodo mogli, ako ne dobe denarja na posodo. Ituniiiiiska vlada je poslala na Ogersko jednega majorja in jednega živinozdravpika konje kupovat. Ker baje Rusija prerr;k«i svoje čete v Be-sarabiji vedno bolj proti rumunskej meji, je Rumu-nija poslala več vojakov na rusko mejo. Romunija tako hiti z grajanjem utrdb, oboroževanjem in pre-skrbovanjem za vojsko potrebnih stvarij, kakor bi bila ( dno preverjena, da bode vojna spomladi. Kakor hitro bode novo francosko minister-stvo sestavljeno, sklical se bode kongres, da voli predsednika republike Sedaj se še republikanci neso mogli sporazumeti o nobenem kandidatu. Kolikor je ga bodeui pripravila za zajutrek." — V tistem trenutku pa stopijo v „dvorano" trije stražniki in začuje se gromeč glas: „V imenu postave z nami vi vsi, in puran!" — Debate bil je konec! — Table a u In šli so z »možmi postave" vsi s predsednikom vred, kateri so potem pod vodstvom nadstražnika imeli debato tam, kjer je „jok in škripanje z zobmi!'' — A puran ni šel z elegantno družbo, marveč zadela ga je druga osoda! . . . Jesen v človeštvu ! . . .. Nekateri ljudje so tako naivni, da trdijo, kakor hitro zagledajo prvi sneg, da je to leto „zgodaj" — zima! Jaz sicer ne vem, kedaj se začenja jesen v „Pratiki", ki se tiska v Kleinniavijevi tiskarni, a to vem, da se jesen, ki prouzročuje po pokrajinskih mestih, kakeršna je n. pr. Ljubljana, tolikanj posiljene dolgočasnosti in jesensko nagubanih obrazov, = pričenja po »stoletnem koledarji" vedno z 21. dnem septembra, dočim se bode profesorju Linhartu, ki je spisal „Deutscber Kalender 1'Ur Krain" — za Kočevce in kranjske Nemce in nemškutarje — le-lošuja jesen dozdevala še bolj dolgočasna, ker je 22. novembra izid deželnozbprske volitve v Kočevji in Ribnici zanj še slabši ne^o „pu miš — pu tič", frakcij, toliko je kandidatov. Nekateri hočejo tudi priporočati plebescit, drugi odpravo predsedništva, drugi zopet kako premembo ustave, će ne republikanci ne bodo mogli sporazumeti, ie celo državni prevrat mogoč. I tali junvku kraljeva rodbina hotela je papežu o petdesetletnici njegovega svečani štva pokloniti kako darilo. Ta stvar se je tudi obravnavala že v rainisterskom sovetu, kjer jo je posebno zagovarjal Crispi, kajti napravila bi dober utis na katoliško prebivalstvo. Naročilo se je nekaj osobi, ki je dobro znana v Vatikanu, da naj povpraša, če bi papež tudi thprejel omenjeno darilo. Odgovor se je pa glasil, da Njega svetost Lev XIII. ve dobro ceniti mišljenje italijanske kraljeve hiše ter je hvaležen za dobro namero, a vender želi, da se ne uresniči, ker bi se utegnila napačno tolmačiti. Anglija je jako nevoljna, da si je ttpuiiiju prisvolila otok Peregil. Francoski listi pa poudarjajo, da Francija nema nič proti temu, da si je Španija prisvojila omenjeni otok, kar bode plovbi jako koristilo. Dopisi. Is 1'ulju 21. novembra. [Izv. dop.| Bila sta si huda sovražnika, mej njima zevajoči prepad bil je tako velik, da se nam je zdelo, njijino mej-sebojno približanje absolutno nemogoče. Ali glejte: videz nas je — kakor se tolikokrat zgodi v človeškem življenji — tudi takrat varal. Nesta bila ne tako huda sovražnika, samo razumela se nesta. A sedaj se razumeta. Srečala sta se nekega dne v ozki ulici, bilo je težko izogniti se drug drugemu ; pozdravila sta se in — o čudež vseh čudežev — segla si pod pazduho. Roko v roki šla sta v najlepšem soglasji naprej po ozk; ulici, ki pelje do velikega trga. Tam je bila zbrana velika množica, videl si prijatelje in protivnike, vse vkup pomešane. In ko sta dospela nova prijatelja na trg, zavzela se je vsa množica, videč ja v tako lepej složnosti, strmenje bilo je nepopisno. Oni izmej njiju, ki je bil do sedaj brutalnejši, povzame besedo : „Oglejte naju, ki sva si bila tolika sovražnika, a odslej si hočeva biti prijatelja. Razkrila sva si svoji srci, preiskala sva si srci do najskrivnejše gube in tako našla, da misliva sicer o marsičem različno, da pa v poglavitnem misliva jednako." Veliko jih je bilo, ki so tej izjavi klicali: „živio" in „bravo"—drugi pa, razsodnejši, se resno zmajevali z glavami in odšli žalostni s trga. Nekam tajnostno govorimo, ne res? Da, po-razumela sta se, Porečka „Istri au in — Ljubljanski .Slovenec". In prijateljstvo mora biti jako tesno — vsaj od strani „Istrie" — kajti hoteč pobijati težnje Slovanov, hoteč nas ovajati in blatiti, ne hodi več — kakor doslej — po orožje v arsenal „Indipendentijev" in raznih nemških listov, ampak kar zateče se v predale „Slovenceve" tam gotovo najde kak priročni „porajtel". In tako se je zgodil velik čudež: „Istria" braneč svoje stališče, hod' po argumente v „Slovenca" in p ona ti s-kuje celo doslovne članke „organa slovenskih državnih poslancev" — če smemo namreč to verjeti Pražkej „Politiki". Ko bi še živel oni znani „star Kranj'c" — Bog mu daj dobro, — zapel bi nam pač iz dna svoje duše: Kaj doživel sem na svetu....... kakor je v časih trdil v šoli o — netopirji. — Sicer pa zadene krivda Vas, gospod urednik, da je prof. Linhart upal biti deželni poslanec za KoČevarje in Ribničane, ker ste objavili sklepe in namere zadnjih, kateri so hoteli, da bi prvi o njih nič ne vedeli, dokler bi ne prišlo do volitve, tako pa je zdaj nastala agitacija „im Lande der Limonen" in vse se je pripravljalo na boj, kar umeje upiti „hoch oder nieder". — Nikdar bi ne bili porotniki KoČevci v Novemmestu dobili dopusta, da morejo ta dan voliti in niti brat kandidatov — dr. Linhart bi ne bil agitacije podkuril, da ste poslušali svet pohaj koval čev in stvar le v „evidenci" obdržali! Profesor Linhart sicer bi ne bil veren naslednik Fabrov, da je bil izvoljen, a dijete bi bil vlekel vsak dan in delal nič za Ribničane, ampak le za Koče var je bil bi rogovilil, ta kranjski Bismarck. In to je — jesen v človeštvu. Jaz bi ne imel nič zoper to, če bi Linhart postal bil deželnozborsk poslanec kranjski za časa, ko je še izhajal v Ljubljani „Laibaehcr Wochenblatt" alias „der dumme Kerl von Laibach", — organ kranjskih fakcijoznih oponentov, — a sedaj v Gautsch-, Taaffejevi" dobi se mi pa profesor Linhart, kot po- Radovedni pa smo, kakimi čutili, da bo po veliki večini uzorna istrska duhovščina, sankcij o-nirala novoskleneno prijateljstvo glasila svojega. Duhovščina naša bo v hudi stiski. Ne zlagati se z glasilom svojim, bilo bi kardinalno zlodejstvo, — isto tako mora biti slovenskemu duhovnika hudo, ako se mora „par ordre" zlagati z listom, ki številko za številko porablja besedo „preteu v nekako takem zmialu, kakor bi mu rekli — falot. Težko se bo duhovnikom zlagati z listom, ki je pred ne-dolgo zahteval, da se „farji" brez usmiljenja spo-kajo iz Istre in kateri zastopa one italijanske kroge ki so uničili nbozega našega seljaka materijalno do cela, in ki bi ga radi se moralno; one kroge, o katerih naša „Settimana" jako dobro pravi, da se vsekdar in povsodi kažejo le advokate in ki znajo vsled te svoje lastnosti tako dobro prikrivati kalne vire svojega bogastva in ki bi že bili prišli pre-mnogokrat v stiske radi načina, kako fruktificirajo svoje kapitale, da bi ne bili pravi mojstri, ako je treba izvršiti obhodni manever, da se izognejo dotičnim §§. Da nas nemški in italijanski listi ovajajo in vedoma pačijo resnico, jim še toliko ne zamerimo — kajti v njih lastno korist je — a da so se tudi nekateri rojaki naši lotili tega dela, to boli. A zapomnite si, ako boste hoteli vsacega, ki zase zahteva najnaravnejše mej vsemi pravi, pravico namreč, da sme Boga moliti po svoje, ako boste vsacega tacega hoteli po vsej sili narediti za ne-vernika in — rusonla, potem smete biti osvedočeni, da bode število tacih „nevernikov" in „ v el e iz d a j n i ko v" veliko večje, nego se vam dozdeva. C-t-5. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je okrajnemu šolskemu svetu pri sv. Petru v Savinjski dolini za zgradbo šole 300 gld. podpore. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „Kaj hočejo Slovenci? in raradi notice „K v o lit vi v Ribnici — Ko-č e v j i." — (Dopolnilna volitev) za deželni zbor štajerski mesto odstopivšega dr. Dominkuša v kmetskih občinah volilnega okraja Celjskega razpisana je na IG. dan decembra. — (Znn ni dr. Julij v ite z V e s te ne ck) je svoj mandat za deželni zbor štajerski odložil. — (Gosp. Fran Golf,) tukajšnje c. kr. finančne prokurature koncipijent, je bil 16. t. m. na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava. — (Konec pravde dr. Iv. Tavčarja) priobčimo zaradi več zaprek še le jutri za gotovo — (Iz Gorice) se javlja dne 23. t. ro.: Dvorski svetnik VVeilen prišel je danes semkaj in pogovarjal se s sotrudniki za Gorico in Gradiško za cesarjevičevo delo: „Die osterreichisch-ungarische Monarcbie in Wort und Bild". Sotrudniki so gg. grof Coronini, pisatelj No6, ravnatelj Bolle, finančni ravnatelj baron Czoernig. Cesarjevič Rudolf je so-trudniko brzojavno pozdravil. — (Proračun kranjskega normalno šolskega zaklada za 1. 1888) kaže za- slanec ravno tako nedosleden dozdeva, kakor oni župan iz Ljubljanske okolice, ki na slehern slo-vensk uraden dopis dosledno in vedno nemški odpisuje. Vsekako je torej prof. Linhart kot Nemec bolj dosleden nego župan, ki nemški uraduje, a pri tem nič ne misli. Jaz sicer ne trdim, da bi bilo umestno tudi nekaterim ljudem „torbe" nositi, ka-keršue nosijo zdaj psi zarad kontumacije, a to pa trdim, da ne steče včasih samo pes, marveč tudi — jezik človeški steče včasi: ko je oni dan k nekemu tukajšnemu uradu bil poklican služabnik Ru-dolfove železnice,vprašal ga je uradnik: v katerem jeziku ložje občuje in odgovarja, odrezal se je mož: „Bitte deutsch, weil ich ein Oberkrainer bin%und meine Gemeinde deutsch ist"! — In kje menite da je ta „čudak" rojen in izrejen? — I no, z — Jesenic na Gorenjskem jo je primahal v Ljubljano, in tu mu je jezik po nemški — stekel. Grom in strela !" — In potem še gubančite čelo, če trdim jaz, da je letošnja jesen — zanimiva ne le zaradi tega ker — nemarno še snega, marveč tudi zarad tega, ker nemarno tolikanj poguma potegniti se za svoje pravo kolikor je imajo nekateri narodni — poštarji, da klade 23.765 gl. 40 kr., potrebščine pa 273 090 gl. 66 kr., torej primanjkljaja 249 325 gold. 26 kr., kateri se po deželnega odbora nasvetu v zmislu deželne postave z dne 28. decembra 1884 poplača z 10" „ prikladami za normalno-šolski zaklad, na vse neposrednji prikladi deželnega in zemljišno-odveznega zaklada podvržene davke. Tako urejeni neposredni davki so po državnem proračunu c. kr. finančnega ministerstva /a 1.1887 predpisani z 1,411.558 gld.; 10% Šolska priklada znaša torej v okroglem znesku 140.100 gld., torej se kaže nedostatek 109.225 gl. 26 kr., kateri se ima pokriti v zmislu postave z dne 28. decembra 1884 iz deželnega zaklada. — (Podpore za zgradbe ljudskih šol na Kranjskem.) Deželni odbor nasvetuje deželnemu zboru, naj se iz deželnega zaklada dovoli podpora za zgradbe ljudskih šol za leto 1888 v skupnem znesku 60O0 gld., in sicer sledečim občinam : 1. Oberje 30O gld.; 2. Radence 400 gld. ; 3. Dolenja Podgora 400 gld., 4. Češnjevec 400 gld ; 5. Borovnica 300 gld.; 6. Tribuče 500 gld.; 7. Metlika 1000 gld.; 8. Doberniče 200 gld.; 9. Črnomelj 1000 gld.; 10. Sv. Trojica 300 gld.; 11. Dob 200 gld.; 12. Radomlje 300 gld.; 13. Veliki Gaber 100 gld.; 14. Velika Dolina 500 gld.; 15. Ribno 100 gld. Skupaj 6000 gld. — (Ribnica.) Kakor čujemo iz dobrega vira, je deželni odbor, pozvedši, da je cesta iz Sodrašice proti Blokam zdaj v prav slabem stanu, dotičnim organom poslal ukaz, da je omenjeno cesto precej popraviti do [dobrega. {Deželni odbor je torej ukrenil, kar je v zvršitev tega potrebno in primerno. — (Vodnikov spomenik), kije v delu pri našem nadobudnem rojaku g.J A. Ganglu na Dunaji, dobil je dosedaj že prav lepo podobo. Po zimi bode delo počivati moralo in pričeti moglo še le ob toplejšem vremenu, vender pa bode dogotovljeno do jeseni, ker umetnik naš dela z veliko uprav naudušeno vstrajnostjo. Toliko prijatelj z Dunaja, ki si je |pred kratkim sam lepo napredujoče delo ogledal. — (Politično društvo „Edinost") v Trstu sklenilo je v odborovi seji dne 20. t. m., da se izvoli poseben odsek, ki ima predložiti svoje nasvete glede urednika društvenemu glasilu »Edinosti". V ta odsek so izvoljeni gg. Fran Cegnar, Mate Mandie in M. Živić. — (Za mostni zastop Zagrebški) razpisane so dopolnilne volitve. V prvem okraji voli 3. razred dne 1. decembra, 2. razred dne 2. decembra , 3. razred dne 3. decembra. V drugem okraji so volitve dne 5., 6. in 7. decembra. Vsega vkupe bode voljenih 19 mestnih odbornikov. — (Jurčičev „Tugomer") preložen je, kakor javlja „Odjek", na srbski jezik. „Narodna Biblioteka" srbska izdala je to žaloigra v 162. in 163. zvezku. — (Podružnica društva sv. Cirila in Metoda v Braslovčah) imela je 23. novembra t. 1. v Bizjakovi gostilni v Letuši svoj redni občni zbor, pri katerem so bili sledeči gospodje soglasno izvoljeni: Fran Prislan iz Parižlji pri Braslovčah, predsednikom; Jože Kolarič, župnik v Smartinu na Paki, predsednikovom namestnikom; Ivan Ga bršek, okrajni tajnik na Vranskem, tajnikom ; Ra doslav Bohinc, dekan v Braslovčah. njegovim na bi zahtevali uradnih pečatov z imenom v obeh je zikih, marveč se prav sladko smehljajo, češ: saj mi ne gre za kožo, in vraga koliko je pečat z dvem imeni tudi, — no, težji nego samo z jednim. O sancta simplicitas! Zdaj se pa še čudite, da nemške obitelji jemljo v pGsle otroke slovenskih starišev, slovenske družine pa narobe, če to ni — moderna zanimivost, potem je pa Vaš pohajkovalec tudi — „stekel," oni dan, ko je hitel za starim Krjavljem v Kurjovas, in pod oknom imenovanega lokala „na ušesa vlekel" glavnega „slavitelja" — „acquae vitae ko je govoril imenitni stavek: „Meni je ljubši — je dejal — jeden sam irredentar, ki škili črez „lužou — ali pa vsak nemškutar Ljubljansk, ki za kulisami Bismarcku v čast brenči: „Es brausst im deutschen Eichenhain", nego devet in devetdeset — pravoslavnih Rusov, zaradi katerih morajo na Du naji uvodne članke za „Laibacher Zeitung" \ „Nichtaratlicher Theil" kovati! Prosit jesen in va lete Vi gospod urednik do prihodnjega — ponedeljka Vaš radikalni pohajkovalec; mestnikom; Anton Balon, župnik na Vranskem, blagajnikom in Josip Lipold, posestnik in trgovec v Mozirji, njegovim namestnikom. Ta izid volitve nam je porok, da bode podružnica Braslovška v prid presvete slovenskega naroda delovala, kajti izvoljeni so neustrašeni in delavni možje, katerim je na tem ležeče, da se narodni ta zavod plodno razvija in raz-cvita. K temu naj pomoreta slovanska apostola sv. Ciril in Metod. — (Slovanskega pevskega društva na Dunaji) adventni koncert bode v nedeljo, dne 2 7. novembra t. I., v manjši dvorani glasbene družbe (kleiner Musikvereinssaal, I., Kttnstlergas8e 3) pod vodstvom g. pevovodje Al. Aleks. Budite. Začetek točno ob V98. uri zvečer. Pri posameznih točkah bode uhod v dvorano zaprt. Vspored: I. del: 1. Hajdrih A.: »Hercegovska", možki zbor. 2 V i voda Fr.: „Lasky spor a 8mir", koralni prizor iz čeških narodnih p e s n i j za mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru (prvič). Sopran-solo: gdčna. M. Frolda; tenor-80I0: g. J Mlčoch 3. Roguski L.: „Barkarola", možki zbor poljski. 4. B r u c h M.: I. koncerta 3. stav, igra na goslih s spremljevanjem glasovira, g. Fel. VVinternitz. 5. a) Vilhar J.: „Mornar", b) Nedvčd A.: „Darilo", pesni slovenski za tenor, poje konservatorist g. Fr. Pogačnik. II. del: VojaČek H.: „Pisnč Hostynsko", velika kan-tata na besede g. C. Furch-a za solo in možki zbor s spremljevanjem na glasoviru; pesni te pojo se prvič celotno na Dunaji; tenor-solo: g. J. Vil i mek, bariton: g. J. Jifik, bas: g. FV\ Podhnjski. Na glasoviru spremlja konservatorist g. K. Pa ur. — Cene sledeče: v cerklu 2 gld., v prizemji 1 gld. 50 kr., na galeriji I. vrsta 1 gld. 50 kr., II. in III. vrsta 80 kr., na galeriji nad orgijami 50 kr., ustop 50 kr. Listki dobe se pri g. dr. J. Lenoch, u, L, Braunerstrasse £, in pri kasi koncertnega večera. — Besede k zborom dobe se koncertnega večera za 10 kr. — Po koncertu bode prijateljski večer v društvu „ P o k r o k u, IV., Hauptstrasse 25 (Hotel Zillinger), v katerem bode igral glasbeni zbor društva „Pokrok". — (V Zagrebu) zaprli so odvetnika dr. Malca zaradi goljufije. — (A k a d. d ru štv o „Triglav" v Grade i) imelo bode v soboto, 26. dne novembra svoje IV. redno zborovanje z nastopn im vsporedom: 1. Cita-tanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Kritika predavanj gg. Gestrina in Rakeža. 4. Predavanje g. Domicelj-a. 5. Slučajnosti. Prostor. Slov. čitalnica. Začetek ob 7. zvečer. Gosti dobro došli! — (Kmetijsko predavanje na Vačah) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 27. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. — (Posojilnica v Celji) vabi svoje zadružnike k izrednemu občnemu zboru na nedeljo dne 4. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Celjski čitalnici. Na dnevnem redu je dopolnitev načel-stva in sprememba pravil. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 25. novembra. Grevy naznanil, da je Ribot sestavo kabineta odklonil, zatorej bode kabinet Rouvier zbornici priobčil Grevy-jevo izjavo o ostavki. Dan še ni odločen. Glasilo Grevvjevo „Paixu pravi: Ostavka je gotova, a Grevy more še le tedaj odstopiti, kadar bode republiko zavaroval pred pustolovstvi „PaixM zagotavlja, da se mej desnico in predsednikom neprestano menjavajo telegrami. Gradec 24. novembra. Dr. Fran Radey imenovan deželnega glavarja namestnikom, ker je Godel to mesto odložil St. Peter na Notranjskem 24. novembra. K važni in sijajni zmagi g. Višnikarja v Ribnici in Kočevji kličejo notranjski Zagorci: „Kar si zaslužil, to si zadobil!" Dunaj 24. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakone glede budgetnega provizorija do marca in glede nabora kontingenta vojaških novincev za 1888. Pariz 24. novembra. Grovy vsprejel do-poludne Ribota. Govori se, da Ribot pripravljen sestaviti prehodni kakinet, v katerem bi bili: VValdeck, Rousseau, Flourens, Carnot, Ferron. Radikalni listi pobijajo misel, da bi se Saus-sier volil predsednikom. Berolin 24. novembra. Nemški prestolni govor ima poleg drugih tudi predloge o deželni brambi, črni vojski, o zvišanji žitnih carin in o podaljšanji trgovinske pogodbe z Avstro-Ogersko. Glede vnanjega položaja pravi prestolni govor: Cesarjeva vnanja politika si z uspehom prizadeva, da se evropski mir, ki je njena naloga, utrdi z gojenjem prijateljskih razmer z vsemi vlastmi, s pogodbami in zvezami, ki imajo namen preprečiti nevarnost vojne, nepravičnim napadom pa skupno se upreti. Nemčija nema agresivnih namenov in nobenih potreb, katerim bi v zmagonosnih vojnah mogla zadostiti. Nekrščansko nagnenje za napade na sosedne narode je nemškemu značaju tuje. Kakor ustava, tako tudi vse vojaške državne naprave neso naperjene na to, da bi se naših sosedov mir motil svojevoljnimi napadi, a v zavračanji takih napadov, v brambi svoje nezavisnosti smo močni in hočemo z božjo pomočjo biti tako močni, da bodemo vsako nevarnost lahko mirno pričakovali. Pariz 23. novembra zvečer. Ko sta tudi Ferry in Raynal v današnji konferenci izrekla se, da je Grevvja ostavka neizogibna, izjavil je popoludne Grevy, da bode odstopil, a da ne prevzame odgovornosti za notranje in vna-nje posledice, ki utegnejo vsled tega nastati ter biti republiki pogubne. Grevy bode Ribota ali pa Gobleta pozval, naj sestavi kabinet, da se potem skliče volilni kongres, izdal pa posebno izjavo, da ostavka ni bila prostovoljna, ampak prisiljena, ker ni več možno vladati. Bruselj 23. novembra. Veliki Antvverpen-ski parobrod „Vlaanderen", ki je dne 15. okt. odpJul v Congo in imel 120 osob na krovu, razbil se je na obali francoski. Podrobnejih podatkov še ni, a bržkone je nesreča velika. Zahvala. Solze veselja so nama oči zalivale in srce se nama je v nepoznati milini topilo, dobivši k svoji petindvajsetletnimi toliko častitek ne samo iz bele Ljubljane, temveč tudi skoro iz vseh krajev slovenske domovine naše; dobivši priznanico slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta, ki naj nama služi v spodbudo vestnega delovanja na šolskem polji v korist Ljubljani, deželi in državi naši; dobivši dragoceni dar od svojih ljub:h šolskih tovarišev in to-varisic, ki nama ima biti zastava žive ljubezni in bratovske sloge mej nami; dobivši prekrasen spo min (darilo) od prečastite duhovščine Št. Jakobske kot znamenje vzajemnosti mej cerkvijo in šolo. Radost popisati, ki sva jo čutila ves dan 17. novembra, preuboga je nama beseda v tem trenutku, v katerem nama hvaležuost nadvladuje vse druge občutke. Hvala slav. c. kr. mestnemu šolskemu svetu, presrčua hvala prečastiti duhovščini Št. Jakobski, vsem tovarišem in prijateljem, bližnjim in daljnim, to je jedina beseda, ki jo moreva danes izustiti. Slavnost to pa smatrava tako, da dela čast ne samo nama, temveč slovenskemu učiteljstvu sploh, katero naj v socijalnom obziru napreduje tako, kakor do sedaj. V to pomozi Bog! Podpisani voditelj pa se pri tej priliki še posebno srčno zahvaljuje občini Brezoviški, kjer je pred 25 leti služboval, za nepričakovano izredno čast, da ga je slednja blagovolila imenovati častnim občanom svojim in mu izročila krasno diplomo. To je najlepše zagotovilo, da je 8 letno delovanje dober sad obrodilo. V Ljubljani, dne 22. novembra 1887. Leop. Jiefar, I^r. llahtelj, Solaki voditelj. mestni učitelj. !Hn*huk«'-/.«lruvlJ«'".i«"- Kot izvrstno umancanje (massago) pri vsoh revmatičnih boleznih, protinu, trganji po udih, kakor tudi pri izpahnenji, pokvečenji in bolečih oteklinah ae toplo priporoča Moll-ovo „Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poStnem povzetji razpošilja vodno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na doSeli zahtevaj izrecno Moli-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (19—8) ne LJUBLJANSKI ZVON" 77 »toji (192—174) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. U2s USfi Loterij iic Mrečke 23. novembra. V Pragi: 18, 53, 77, 61, 45. Meteorologično poročil«. 1 Cm opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 23. nov. 7. sjutrai 2. iH.p. 9. zvečer 734 31 ma. 735 74». 736 02 mm. 6-8' C 10 4" C 8-8 C si. zah. ■1. zah. brezv. megla obl. megla 4-10aa. dežja. , 24. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 64n. 734-65 m. 734 13 mm. 7 49 C 10-4» C 9-8° C i al. zah si. zah. si. zah. obl. obl. obl. I 7-20 mm. dežja. Srednja temperatura 8-7" in 9*2°, za 5-8° in 1 >.'(' nad nonnalom. JD-ULn-aJslra. borza dne 25. novembra t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta..... m Zlata renta...... „ 5°/0 morena renta .... „ Akcije narodne banke . . , Kreditne akcije..... „ Srebro........ „ London........ „ Napol......... , C kr. cekini...... „ Nemške marke..... a 4V0 državne srećke iz I. 1854 Državne srečke ii 1. 1864 Ogerska zlat« renta 47, 8120 82-40 111-85 96*20 887— 278-20 danes gld. 8115 , 8225 „ 11170 , 9616 • t-86-„ 27640 , 12575 — , 125 80 9 94«/. — , 995 5-93 - . 5-93 61-70 — , 61-75 250 gld. 131 gld. 50 kr. 100 u 170 , 75 . V/p, V.'. M «» * »-«> M» TT /g ...... 99 t 40 „ Ogerska papirna renta o1 „..... 88 „ 10 „ 570 itajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 , 50 , Zemlj. obč. avstr. 4'/,,/0 zlati zast. listi . 125 , 75 n Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnico 99 „ 75 a Kreditne srečke.....100 gld. 179 , 75 Bndolfove srečke.....10 r 19 „ 20 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 111 „ — „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 227 „ 25 n Schatzkastlein des guten Rats daje odgovor na vsa vprašanja vsakdanjega življenja. Elegantno vezan velja gld. S.io, po pošti gld. B.SES. Tanz- Album jji-o 188©, obsegajoč 10 melodij oz nih plesnih komadov. Velja samo gld. 1.20, po posti gld. l.SO. Obe deli sta primerni o Sv. Miklavži, Božiči in Novem letu ter je udano priporoča (861—1) J. Giontini-jeva knjigarna v Ljubljani. Št 17.728. ———— (841-2) Razglas. mladeničem, vojaščini podvrženim. Kadi prihodnjega rednega vojaškega nabora se javno naznanja: 1. Vsak tu bivajočih 1SOS., 1S07., IS««. in 186R. leta rojenih mladeničev zglasiti se mora meHeca decembra 1RV7. I. pri mestnem magistratu. Kdor se ne zglasi, bode, če se ne bo mogel opravičiti, kaznovan v zmislu §. 42 vojniškega zakona z denarno globo do 100 goldinarjev, oziroma z zaporom do 20 dni. 2. Mladeniči, ki neso v Ljubljano pristojni, se morajo izkazati pri opisovanji z domovinskim listom ali pa z drugimi pismi, iz katerih je povzeti do-movno občino. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci. 4. Oni, ki mislijo prositi začasnega oproščenja od vojaščine, morajo pri upisovanji izročiti rodbin ske listine in druga potrebna pisma. 5 Dolžnosti oglasa se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat Ljubljanski, v 4. dan oktobra 1887. Vožiii listi za vožnjo po železnici in po morji "i pri c. kr. konc. Anchor Line, Ikuiittj. I., Kolowratrlug I. Solidno osobo iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in damo visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—12) Hauptstadtische VVechselstuben-Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta. Išče se učenec za usnjarsko obrt, nkolo 15 let star, zdrav in čvrst. — Več se izve v Cerknici pri Rakeka pri Matevžu Za., vrsnik-u. (857—2) Izueen milar uai HoBtonroth, HauŠ iz Ilamlmrga. — Sch\ve-gel, Snk I ju, Beck, Dietni k, Maliler, 0hswald it Dunaja. — Arko iz Škofje loke — Grilc iz Vač. — Tschenek iz Trsta. Pri JW«*8^1t [VVunda iz Rima. — Jiiger iz Kamnika. — Hchafel, Kraus, Slhlesin-ger, Rosenburg, Saulich iz Dunaja. Zubnnčič iz (J ubra. — Šfiiiiuim iz Zagreba. — Schmidthofer iz Linca. — Rit-ter iz Graca. — Pfeiffer iz Krškega.__ V Ran ril NO - 22. novembra: Janez Rich-terdič, pekov sin, 4 leta, Hrenove nlice -'d, za škurlatico. — JoBip VVontka, knjigovez, 29 let, Stari trg 20, za osep-uicaini. — Neža Skvarča, go-Btija, 70 let, sv. Petra cesta 3, za starostjo. 23. novembru Matija AleS pek, 71 let, pred školljo 12, za starostjo. R. DITMAR, c. kr. pri v. tovarna za svetilnice na Dunaji. Petrolejske svetilnice naj no vej ie konstrukolje, ki v svetlobi prekose vsakovrstne toliko slavljene svetilnice, imu. v lastnih zalogah na Dunaji, v Oradci, Trstu, Pragi, Levovu, Budimpešti, Monakovem. Iterolinu, Milano, Varšavi in Bombaji in v vseh boljših prodajalnicah svetilk. To vivmo na Dunaji, III., Erdbergstrasse 23, in v Varšavi, Chlodna 41. (674—7) ?=l m 'Z rt z 1, ?3 z — S B tO s*« g t! . = n ■- «> > 1 r>. g 1 S ilk i s-* «4-3 "J) -~ >» "c ■S "J ~ tu (D O S "o^ |i-g _ co "5 — St E •H« - TJ 1 co u >. 0 T3 — S. 3 -C — N 1= rej G t: ^ a ^ to ■o '§ — o. Rifl g,« in' 't ct <^ •S Jž •S . Ženske srajce iz modnega plutna, z robci, G komadov :t.~•">- Ženski predpasniki 17. oxforda, crettona, snr. platna in sifonu, 6 kom. gld. l.GO. riiiiiliiiK. težke baze, — 10 metrov Ia. Kld. 3.SO, Ha. gld. ii.ho. Ponoćni korzeti bogato okniSeni, 3 komadi, Ia. glđ. 4—, Ha. ul«l. l.SO. Zimski Nigger-loden za ženske obleke, najboljše baze, 10 metrov gld. 5.5U. Blago za ponočne suknje, najnovejši uzorec, križasto, 10 metrov gld. S.50. Spodnjice iz klobučine, bogato vezano, rodeče, rujavo, temnorujnve, 8 koui. gl. a. — . caci xit: > 1111, črn ali b»r\'ust, tudi v barvuh za 1 !<■-'', dvojne iirokostl, 10 metrov gld. 4.50. Blago za moško obleko, modno, za zimo, 9'10 metra, Ia. gld. ■> -."><>, Ha. gld. ».75. An gora-ogrinjalo za zlrra.0, *°/4 veliko, giu. a.»0. Volneni atlas v m«i.Inlii in plesnih - barvah, dvoj. Sir., 10 met. gld. tt.SO. Blagu za zimske suknje, lino baze, moiine barve, 2*10 mutra gld. IO. —. Ženski jopič iz o\ fje volne vJcrsey), v vseli barvali, lepo priložen, Valerie-flanela, najuovejSi uzorec, 10 metrov gld. 4.—. Blago za ogrtače, fine baze, modne barve, 2-10 metra gld. 6.—. Ženske nogovice za zimo, belo ali barvaste, i> parov ii i*i. 1.50. najnovejši uzorec, 10 metrov gld. a--- formalno perilo po Jilgcrjovi ilateuii, is ciste volno, 7.11 KOHpode in dumo, 1 srajca :i.r»o. l Mata «1. H.—. izdatelj in odgovorni ureouik. Ivan Železnikar. Lastnina in ti?