Izba j • vsak ietrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in drage tuje države 4 K 00 vin.) •- Posamezne številke se pro-
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spili In dopili se poi l|a o : Urednlitvn .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve nllce •I. 1. Naročnina, reklamacije In inaeratl pa : Upravnlitva .Domoljuba', LJubljana, ===== Kopitarjeve nllce II. 1. =
ste». 36.
V Uobllanl. dné 3. septembra 1908.
Leto XXL
Med IMA.
Liberalci se že pripravljajo po Kranjskem za dopolnilne deželnozborske volitve, ki bodo letos proti koncu leta. Hribar pošilja po deželi naročnikom »Slov. Naroda«, učiteljem, liberalnim krčmarjem in drugim pisma, v katerih jih roti, naj zbirajo liberalce in naj z društvi in zadrugami poizkušajo podstaviti njihovo podrto omaro. Liberalna zveza slovenskih zadrug, pri kateri bodo zadruge plačevale, da bodo črne, šari po celi deželi in sega tudi na Primorsko. Nekaj posojilnic so že ustanovili; začeli so tudi s konjerejskimi zadrugami. Seveda je večinoma vse na papirju in vsa ta gonja se bo vlekla do volitev; potem bodo pa ostali samo nepokriti stroški in suhe sline. Nobene stvari pa zdai ne pusti ta liberalna zveza, da bi ne izkušala priti na vrh. Pri dobavi sena se je tudi ona vštulila; naročila si je nekaj pisem, sklicevala se nanje in deželni predsednik ji je sedel na lim. Pred leti bi bili našo Zvezo preganjali v tem slučaju, češ, da nima tega v pravilih. Za liberalce je seveda vse prav. Tudi v pletarstvo in vrborejo se je jela vtikati, dozdaj pač le z malim uspehom. Obeta, da bo sklicevala shode, kjer bo učitelj pletarstva predaval; ta reč je sama na sebi dobra, toda neumna zato, ker se predavanj, ki jih bo sklicevala ona, ali pa njene zadruge s tistimi par liberalci, kar jih je v njih, naše ljudstvo ne bo udeleževalo. Te reči stanejo denarja; in ker ga Zveza sama nima, bodo hodili njeni odborniki s klobukom v roki beračit na Dunaj. Naj jim bo že naprej povedano, da bodo ta pota zastonj.
Tudi z raznimi društvi poizkušajo liberalci svojo srečo, toda na kmetih propadajo od dne do dne. Niso nas pokončali, ko smo še mi spali. Zdaj smo vzbujeni; 'kmetje se zavedajo svoje stranke; mladina se združuje in je letošnje poletje s
svojimi shodi že pokazala svojo veliko moč; tudi dijakov našega prepričanja je vedno več. Zato se nam vse te liberalne kolobocije zde smešne. Če je liberalcev volja zapravljati po nepotrebnem denar in širokoustiti se, da bodo tem temeljitej-še tepeni, je to njihova reč. Mi jih ne silimo, da naj bodo nespametni. Če pa sami nečejo drugače, naj se pa zgodi po njihovi volji !
Za božjo voljo: zdaj hočejo oživiti na kmetih liberalno stranko in zmagati ž njo, ko je vsakemu hribovcu jasno, kam meri. Še nedavno so se liberalci skrivali lepo za plotom. Venomer so trdili, da niso proti veri in ponavljali, da hodijo v cerkev, da se nič ne ločijo od drugih krščenih Slovencev, da gredo samo proti klerikalizmu. Vteh časih je bilo težko strgati jim krinko z obraza. Zdaj je stvar jasna kot beli dan. Naravnost širijo odpad od vere in kar jih je novejših, že tudi v dejanju kažejo, da ne marajo več za cerkev.
Naši liberalci pojdejo pač tisto pot kot drugod. S sovraštvom do duhovnikov pride mržnja do cerkve in vere. Pa smo na kantu! Ko bi pa dobili še moč v občinah, deželi in državi, bi pa lepo posnemali Francoze in jeli zapirati cerkve, duhovnike pa preganjati. Njihova zahteva, naj se v šoli ne podučuje več krščanski nauk, je vedno bolj razširjena. Liberalni učitelji se obnašajo tako, kot bi hila ta reč že izpeljana. Kjer le morejo, nagajajo duhovniku, začetkom skrivaj in hinavsko, ko pa dobe par pristašev, če ne drugje, med fanti s kakim pevskim zborom ali s kakim tamburaškim društvom, potem pa pokažejo očitno svoje rožičke. Zmagati pač še ne morejo, toda vsakega popačenega srca, vsake zastrupljene duše je škoda. Paziti je treba povsod; občinski odbori in krajni šolski sveti morajo vestno v tem oziru zvrševati svoje dolžnosti in se zavedati pravic, ki jim jih daje že
sedanja postava. Ta zahteva nravno-versko vzgojo. Učitelj mora priseči, da se bo tega držal. Kako bo pa versko vzgajal v šoli, če zunaj šole vse, kar je verskega, podira! Potrpeli smo dozdaj že preveč. Naj bo tudi liberalnim učiteljem rečeno, da naj ne kličejo viharja nadse. Ko se bo enkrat začel, pojde svojo pot, in naše ljudstvo ne bo mirovalo, dokler ne napravi v tem oziru popolnega reda.
Najbolj smešno pa je, da se upajo liberalci med kmete, in da hočejo pomagati kmetu z zadrugami, ki so svoj čas tako divje tulili proti njim. Ali res mislijo, da so naši ljudje pozabili, kar je bilo? Naj se nikar s tem ne tolažijo. Ko bi tudi bili pozabili, kar se je zgodilo, saj vidijo, kaj se godi vsak dan. Oderuštvo, kar ga je še, je še vedno liberalna reč. Kadar se gre proti kmetu, so liberalci še vedno združeni. Hribar, ki kmete zbira, — to je vendar najbolj čudna prikazen na slovenskih tleh. Še dr. Tavčar naj izda oklic na kaplane in župnike, da jih hoče braniti in jim v varstvo ustanoviti stranko, pa bo šala dovršena. Da pa takoj pristavimo: dr. Tavčar ni za hinavsko, zahrbtno delo; za to so drugi. Pravzaprav ni nič več čudnega pri nas, odkar Lenarčič, predsednik trgovske zbornice, zbira v svoji liberalni zvezi konsumna društva.
Naj se le postavljajo liberalci na glave, mi se ne bomo. Smejali se bomo njihovim neumnostim in se lepo pripravljali, da jim o priložnosti pokažemo, po čem je maslo. Dobili bodo na Štajerskem in na Kranjskem odgovor, ki bo dovolj glasan, da ga bodo lahko razumeli; pa tudi na Primorskem, in sicer predvsem na Krasu, se jim ne obetajo več rožice. Naše ljudstvo bo kmalu soglasno reklo: Z liberalstvom ni nič! In pustilo bo liberalce, naj sami premišljujejo, kam se pride z oderuštvom in hinavščino, sovraštvom in sebičnostjo.
Otvoritev tiskovnega doma.
Sedemindvajseti avgust 1908. ostane v zgodovini slovenskega tiska zaznamovan z zlatimi črkami. Tega dne se je -Katoliško tiskovno društvo« s svojimi podjetji preselilo v svoje nove. krasne prostore. opremljene z najnovejšimi in najboljšimi stroji in napravami. V novem tiskovnem domu bo pač vsak z veseljem delal. Svetli, zračni, zdravi prostori bodo povzdigovali duha in najprimernejši pripomočki bodo podpirali roke pri vseh opravkih, ki so v zvezi s tiskom. Naše či-tatelje bo zanimalo, kako se je vršila slovesnost otvoritve.
Ze ob 4. uri popoldne so se zbrali okrog odbora »Katol. tiskovnega društva« uslužbenci vseh društvenih podjetij v dvorišču nove stavbe, kjer jih je mojster Rov-šek skupno fotografiral. Okrog 5. ure so se začeli zbirati ob ponosni stavbi, ki je ž nje vihralo mnogo zastav, somišljeniki: državni in deželni poslanci, zastopniki državnih uradov, gospodarskih in drugih društev, nepregledna vrsta duhovnikov in meščanstva. Dvorana za knjigoveznico je bila okusno z zelenjem ozaljšana: v ospredju je stal baldahin s kipoma sv. očeta in cesarja. Kmalu je bila do zadnjega kotička polna odličnih gostov. Ob 5. uri prispe knezoškof dr. Jeglič, ki ga pozdravi predsednik »Katol. tiskovnega društva« prelat Andrej Kalan s primernim nagovorom. v katerem slika zgodovino tiskovnega društva, ki je z malega začetka prišlo do tako lepih uspehov. Prosi pokrovitelja »Tiskovnega društva«, da bi vpričo čast. duhovščine in drugih somišljenikov, ki vsi vidijo danes tukaj sad svojega truda, blagoslovil novo stavbo, to središče prave krščanske prosvete. Knezoškof odgovarja s prelepim govorom, spominjaje se mož, ki so se najbolj trudili za ustanovitev in utrditev katoliškega tiska, zlasti pokojnega Jeriča in Zupančiča. Nova stavba prekaša — pravi knezoškof — podobne zavode v drugih večjih mestih. Naj se iz nje čedalje bolj razširja prava krščanska izobrazba, ki razvija čednost, za katero naša srca gore! Naj podeli Bog. brez katerega se ne zidajo hiše, tej stavbi svoj blagoslov! — Na to je knezoškof izvršil sveti obred, na kar so si gostje ogledali stavbo.
Stavba zavzema ob Poljanskem nasipu v pročelju 54 m SC» cm. v Kopitarjevih ulicah 14 m. nižje IS in širjave. V podzemlju, ob obrežju Ljubljanice, je glavni uvoz na dvorišče ip uhod za službeno osobje. Na levi strani uvoza so v pcdzemliu sledeči prostori: električna centrala, kjer se je postavil nov motor (zisteni Diesei) s 40 konjskimi silami, neposredno združen z elektrodinamom in z agregatom; poleg njega se je postavil sedanji manjši plinov motcr z 8 konjskimi silami kot rezerva za manjše potrebščine. V neposredni bližini je klet za akumulatorje, ki se napolnijo z električno silo in jo polagoma oddajajo za razsvetljavo, v slučaju potrebe tudi za gonilno moč. Vse stroje namreč v tiskarni in knjigoveznici goni lastna električna sila. ki se proizvaja v teh prostorih. V tem oddelku je tudi prostor za parno kurjavo s skladiščem za premog in tovorno dvigalo za 1000 kg. ki dviga težje stvari do tretjega nadstropja.
Na desni strani uvoza je prostor za rotacijski stroj, na katerem se bodo od novembra tiskali: »Slovenec«. »Domoljub«. »Bogoljub« in nekatere druge tiskovine: takoj_zraven je ekspediciia časopisov, stereotipija in kleti. Odtod vodijo stopnice iz podzemlja v pritličje (dvorano strojev).
Uhod za občinstvo je iz Kopitarjevih ulic: najpred stopiš v preddvor, ki sXoto preprosto lepoto napravi na obiskovalca mogočen utis. Oipsni okraski v zvezi z mahagonijevo opravo, zrcalnim steklom ter marmornim podzidkotr. uvaja'o v lepo stavbo. Na desni je uložena velika črna plošča, tia kateri blesti napis, ki štirikrat poda letnico dovrše-nja stavbe Napis se glasi:
Ob šestdesetletnici predobrega vladarja Cesarja Franca Josipa. — Tedaj ko je ofeilajal zlato mašo pastir katoliške apostolske cerkve sv. oče Pr X. — In je deseto leto z izredno gorečnostjo deloval knezoškof Anton B. Jeglič. — Je bilo zgrajeno le-to poslopje tia slavo in čast božjo pa blagor milega naroda.
Na levo se stopi pri treh vzvišenih stopnicah v oddelek, ki ie določen za občevanje občinstva z upravništvi listov (naročnina in oglasi). Ta oddelek lahko služi za vzor vsa-koršni taki napravi. Tudi prostor upravništva je svojemu namenu popolnoma primeren.
Naravnost nasproti uhoda je veža. odkoder vodijo vrata v tajništvo in tiskarniško pisarno, dalje v dvorano strojev, ki je 29 in pol metra dolga ter 16 metrov široka: na desni so glavne stopnice, ki vodijo skozi vsa nadstropja, na nasprotnem koncu poslopja so pa za osobje še druge stopnice, ki tudi vežejo vsa nadstropja.
V	prvem nadstropju je posvetovalnica »Katol. tiskovnega društva« s posebnima sobama za blagajnika in tajnika. Posvetovalnica ie bogato opremljena. V visokih okvirih sta celotni podobi prvega pokrovitelja »Katol. tiskovnega društva«, pok. kardinala Jakoba
Missia. iii prvega predsednika, monsig.iora Antona Zupančiča. Pred posvetovalnico so lični garderobni prostori. Poleg posvetovalnice je dvorana za stavce (velika kakor spodaj).
V	drugem nadstropju je enaka dvorana za knjigoveznico, v tretjem nadstropju je dvorana za knjižnico, ki bo pa lahko služila tudi za zborovanja. Ta dvorana dobiva razsvetljavo skozi stekleno streho, katero :ìosì osem betonskih stebrov, obdanih z umetnim marmorjem. Okrog dvorane so razvrščene v nepretrgani vrsti omare za knjižnico, izdelane iz slavonskega hrasta, z udelanimi zrcalnimi stekli. Knjižnica je pravi biser-prostor cele stavbe. Okrog dvorane so razvrščene manjše sobe za uredniške osobje. urednike, korektor)1? itd., čakalnice, sprejemnice. Poleg teh prostorov so prostori za stavske stroje (linotype). ki stavijo časopise in so v neposredni zvezi z uredništvom.
Vsaka dvorana v poslopju ima na koncih posebej odločene prostore za moško in žensko oblačilnico. ki je urejena tako, da ima vsaka oseba v vseh oddelkih svojo lastno omaro. Neka posebnost je. da vsi prostori s zdrav-st\ enega stališča odgovarjajo vsem sodobnim zahiram in potrebam, zlasti stranišča, umivalnice. kopališča, prevetrovanje itd.
X U II. in III. nadstropju se nahaja na voglu poslopja tudi po eno stanovanje.
Kot znamenitost pri tej stavbi je pa novost. da v celem poslopju razun pri oknih, vratih in opravi ni nikakega lesa. Vsi stropi so narejeni iz železnega betona, t. j. močne železne vezi so s tanjšim železjem liki močni mreži med seboj tesno zvezane ter vse to z betonom izlito. Stropi dvorane za stroje so
na ta način prirejeni za tezo 2000 ku na m. Za druge dvorane, kamor ne pridejo tako težki stroji se je vzela moč 1000 kg na nr. I udi streha na poslopju se je postavila iz železnega betona. '1 Lik p > vseh prostorih je napravljen iz raznobarvnega lesenega cementa (žaganje in cement), z različnimi ornamenti, kar ie za Ljubljano posebnost: nekateri prostori sc obloženi tudi z linolejnim tlakom. \se poslopie je e ti a ta način popolnoma varno pred ognjem.
V poslopiu so skoro vsa okna na stopnicah okrašena z barv nim steklom in s steklom z risbami. Na dvorišče ie pri vsakem nadstropju betonski balkon.
Streha je popolnoma ravna in ograjena z betonskimi nastavki in okusno železno ograjo. katera se na sprednji fronti razširi v trojni napis: »Katoliška Tiskarna«. »Slovenec««, »Dcmoljub«. Na zaokroženem oglu je napravljen drog za bandero. Sredi strehe nekako se dviga konstrukcija za vrhnjo svetlobo v močnem žičastem steklu. Poleg nje je na enem koncu mala strojarna za dvigalni motor, na drugem pa paviljon. V podstrešju je tudi velik rezervoar za vodo, ki se s posebno sesal-ko dviga iz lastnega vodnjaka. V vseh prostorih je elektriška razsvetljava, kakor smo že omenili, seveda tudi osebni lift itd., v prav poseben kras notranjim prostorom pa je lično montirana električna napeljava z žarnicami, svetilkami in lestenci.
Načrte za stavbo je na podlagi od stavbenega odbora danih navodil izdelal in stavbo vodil a rh i tek t J. Jakusch, ki ie. kakor znano, tudi jako spretno sodeloval pri izvršitvi velike stavbe hotela »Union«. Posamezna dela pa so izvršile domače tvrdke.
Fasada stavbe je izdelana v zmerni se-cesiji. Izredno široka okna skrbe za obilno, bogato svetlobo in zračnost. Na zaokroženem oglu ie vdolbena niša. kamor se postavi kip A. Slomškov, nad njim so pa neposredno pod zidkom udelani z rastlinskimi ornamenti obdani grbi vseh slovenskih pokrajin: kranjske, štajerske, koroške, goriške, istrske in tržaške.
Zlasti je ugajala gostom razstava v knjižnični dvorani, kjer je razstavila svoje izdelke tiskarna, bukvama, prodajalna. Tudi uredništvo in upravništvo »Slovenca« se je pridružilo razstavi s fotografijami znanih Slovencev, ki so bili v preteklih 36-letih v kakršnikoli dotiki s »Slovencem«, pod veliko sliko pokojnega ustanovitelja »-Katoliške tiskarne« so se pa gostje iz raznih uredniških m upravniških in razstavljenih predmetov lahko prepričali o razvoju »Slovenca« in drugih naših listov.
Zvečer ob osmi uri se je pa ob umetniškem sodelovanju društvene godbe vršil v veliki dvorani hotela »Union« sijajen banket, pri katerem je vodstvo »Uniona« z veletočno postrežbo, in odličnim aranži-ratijetn banketa želo splošno pohvalo. Ob sviranju slovenskih skladb je naraščalo navdušenje, vse je dvigalo velrko zadoščenje na uspelem delu in lepo izvršenem našem velikem dnevu.
Prvi je govoril na banketu predsednik Katol. tisk. društva, prelat Kalan. Uvod je bila zanimiva nedavna zgodba o obisku predsednika francoske republike v muzeju Jakobsena v Kodanju. Jakobsen je hotel predsednika posebno počastiti s tem, da je dal napraviti ob neki umetniški skupini napis: Bog čuva Francijo — napis, katerega so Francozi črtali iz svojega denarja — izvedel pa je, da bi bilo bolje, če bi tega napisa ne napravil, češ, da je po-
litičen. Toda Jakobsen se ni zato zmenil in dejal Fallièresu, ko si je ogledoval sliko: Pri nas smo še vedno prepričani, da Bog čuva ne samo Francijo, ampak ve-soljstvo!« To tudi mi danes porečemo in temu prepričanju smo dali izraza, ko je naš presvetli pokrovitelj sam blagoslovil novo poslopje Katol. tiskarne«. S tem smo dali čast onemu, od katerega pride vsako dobro, vsak dobri dar. Zvečer pa smo se zbrali v prijateljski družbi, kakor lepa družina, katero je Bog tekom let tako bogato pomnožil. Veseli me. pravi govornik, da imam kot predsednik Katol. tiskovnega društv a priliko, vse gospode i:i gospodične, ki z nami delujejo, enkrat videti pri družinskem večeru. Delo. ki smo mu danes postavili krono, se je v dobi Jn let silno pomnožilo, tako da se moramo temu napredku čuditi. Pred dobrimi .'u leti smo začeli, ne s praznimi rokami, ampak z velikimi dolgovi, in vendar vidimo danes tako lepe vspehe našega dela! Da smo vse ovire zmagoslavno premagali. moramo pred vsem zahvaliti odbor tiskovnega društva, ki je ves čas brezplačno opravljal velike naložene mu posle.
Potem izreka po vrsti zahvalo podpredsedniku kanoniku Sušniku, odborniku dr. Lampetu, poslovodjem raznih podjetij in oddelkov, g. Rakovcu, Čeču, Dežmanu, Mesarju, Horvatu, gospici Kessler itd. Končno pravi: Prav posebno pa mi prihajajo iz globočine srca besede, ki veljajo vsem drugim uslužbencem po raznih naših podjetjih, tiskarni, knjigarni, knjigoveznici itd. ,ker slišim od poslovodij, da so s svojim osobjem zadovoljni. Uslužbenci storijo vestno svojo dolžnost in radi tega jim gre hvala in priznanje. Naj bi ostalo tudi v bodoče tako. Uslužbenci so se prepričali, da se je odbor pri novi stavbi oziral na njih opravičene zahteve. Srce me je bolelo, ko sein preje prihajal v tiskarno in videl, kako malo zraka in luči imajo. Za človeka, ki mora delati z rokami, je zdravje, je telesna moč največji zaklad. Ta zaklad so mu dali na razpolago in tega jim odbor tiskovnega društva ne pozabi. Ker so sedaj pogoji za uspešno delo dani, upam, da se bo isto tudi zanaprej uspešno vršilo, in v tem smislu kličem vsem in vsakemu posebej: Bog Vas živi! (Gromoviti živio-klici.)
Zahvalil se je g. Horvat kot najstarejši poslovodja: kanonik Sušnik je napil arhitektu Jakušu, tajnik, stolni vikar Smolnikar je nazdravljal mladini. Ivan Nepomuk Gostinčar nadaljnemu lepemu sporazum-lier.ju med društvenim odborom in nastavljeni, kanonik Kržič je proslavljal delo in veselje do dela, dr. Lampe pa izvajal, kako je med odborom in uslužbenci potrebno medsebojno spoštovanje in zaupanje, pa tudi spoštovanje misli, ki za njo Katoliško tiskovno društvo deluje. Vsi govori so bili navdušeno sprejeti.
S tem je bila slavnost završena. Naj bi v novem domu se vse srečno razvijalo, in naj bi pri novem delu za narodovo pro-sveto nas vedno spremljal blagoslov božji !
Polititeli pregled,
AVSTRO-OGRSKA.
Tirolska deželnozborska volivna preos-nova.
Tirolski deželni zbor se snide dne 22. septembra v daljše zasedanje, v katerem se preosnuje tudi tirolski deželni volivni red. Uvedejo se direktne volitve, to je ljudstvo voli naravnost deželnozbor-ske poslance, katerih število se pomnoži od 68 na 87. Trije škofje in vseučiliški rektor inomoški ostanejo virilisti, to je, imajo pravico zahajati k deželnozborskim posvetovanjem že po svoji časti, ne da bi jili ljudstvo volilo. Veleposestniki bodo izgubili pet poslancev; popreje so jih imeli deset. Odstranili so kurijo trgovskih in obrtnih zbornic. Uvedli pa bodo kurijo davkoplačevalcev in pa splošno kurijo. V kuriji davkoplačevalcev volijo, ki plačajo saj pet kron direktnih davkov. Volivni okraji so enaki državnozborskim, in davkoplačevalci volijo v vsakem okraju po dva, v splošni kuriji pa enega poslanca. Novi deželni zbor bo imel 54 kmečkih in 21 mestnih mandatov.
O »lepoti« ogrske volivne reforme.
Da ogrski ministri, velikaši in veliki podjetniki nimajo mnogo smisla za ljudske pravice, je precej znana stvar. Pokazali pa so. da tudi nimajo nič pojma o pravičnosti. kajti razdelitev je čisto krivična. Po volitvah bodo zelo iznenadeni zastopniki nemažarskih narodnosti in socialni demo-ratje. Dosedaj je bilo 208 mažarskih in 205 nemadžarskih okrajev, po volivni »reformi« bo pa 300 madžarskih in 180 nemadžarskih okrajev. V teh 205 nemadžarskih okrajih se je izvolilo 25 poslancev, z novo volivno pravico pa 40 do 60 poslancev. Nemci bodo precej prikrajšani. dobe enega, k večjemu dva poslanca. Malo bodo tudi imeli od »reforme« ogrski socialni demokratje. Sploh ni veliko socialistov na Ogrskem. V Budimpešti jih je do sedemdeset tisoč, dočim je vseh delavcev nad 160 tisoč. Na kmetih je nekaj socialistov ob glavni ogrski reki Tisi. Dobili bodo štiri do šest poslancev. Pač slaba tolažba.
Avstrijsko-srbska trgovinska pogodba.
Po dolgem pogajanju ste odnehali obe vladi in sprejeli trgovinsko pogodbo. Važna je rešitev tudi glede kmečkega stanu. Po prejšnji trgovinski pogodbi je imela Srbija velike ugodnosti z ozirom na izvoz žita. Te predpravice je nova pogodba odstranila in uvedla se je pravilna samostojna manjšinska carina. Carina za Srbijo se pa poviša, plačati bo morala sedaj za marsikako reč štirikrat več kot preje. Carina za pšenico znaša sedaj 6 K 30 vinarjev (preje 1 krono 79 vinarjev), za rž 5 K 80 v (preje 1 K 79 v),-za ječmen in koruzo 2 K 80 v (preje samo 80 v), za oves 4 K 80 v (preje 1 K 83 v). Carina se je povišala tudi pri živini: za vole od 500 kilogramov 47 K (preje 9 K 52 v), za sveže meso 30 K (preje 14 K 29 v), za teleta
5 K. — Srbija je preje uvažala klavno živino, kakor je hotela, sedaj pa so ji stopili na pete in bo smela uvažati le določeno število zaklanega in sicer pod zelo strogim zdravstvenim nadzorstvom. Izvoziti se sme v enem letu 35 tisoč glav goveje zaklane živine in 70 tisoč prešičev. Srbija bo sedaj uvažala v Avstrijo komaj četrti del od onega, kar je preje izvozila v našo državo. Leta 1905 je Srbija prodala na Avstrijsko 112 tisoč prešičev. Carina na prešiče se je zvišala za več kot 12 K. Preje so plačevali od enega 3 krone 57 vinarjev, sedaj je pa največ 16 kron. Tako bo imela Avstrija veliko dobička od nove pogodbe prvič zato, ker bo prišlo manj tuje živine in se bo tako lažje prodala domača, in drugič od carine, ki jo bo morala plačevati Srbija.
VELIKOSRBSKA ZAROTA.
Dne 22. avgusta so izpustili iz zapora štiri urednike časopisov »Obzora« in > Pokreta«. Nastič je dejal sotrudniku »Pester Lloyda«, da ni resnično, da bi bil on v kaki zvezi z avstrijsko vlado ali celo v njeni službi, in da tudi ni res, da bi hotel pomagati banu Rauchu. Avstrija mu je storila že toliko hudega, da bi ji nikdar ne hotel pomagati. Proti Nastiču izide v Budimpešti knjižica, ki bc pisana v treh jezikih, in sicer v hrvaškem, nemškem in madžarskem. — V Zagrebu ste se izvršili dve aretaciji. Prijeli so nekega gostilničarja in učitelja. O obeh se sumi, da sta se udeleževala veleizdajalskega gibanja. — Hrvaška stranka prava je izjavila, da se strinja s Srbi in da ostro obsoja, ker tako hujskajo proti Srbom. List »Pravda«, ki izhaja v Belgradu, piše, da nadporoč-nik Pribičevič, ki je spisal pravila o zaroti, ne more več ostati srbski častnik. Prišel je v Srbijo, da dela zgago med častniki in da izvršuje svoje drzne in blazne načrte.
TURČIJA.
Mladoturki so dobili hujšega sovražnika kot je sultan. Velikanski požar v Carigradu je povzročil, da šepetajo stari in nazadnjaški Turki: »To je maščevanje Alahovo (tako imenujejo Turki svojega Boga), ker spreminjajo stare navade, ki so zapisane v koranu.« Najrazličnejše govorice se širijo na Turškem, kakor da hočejo odpraviti tisočletno navado o zapiranju žensk, omejiti kalifove pravice. Marsikaj bodo morali pretrpeti Turki vsled raznega praznoverja, ki se trosi zlasti po Carigradu, kar bo sicer ^elo težavno, ker nesreče se vedno bolj množe. Poročila dohajajo o velikih povodnjih. — Po raznih listih se piše o sestavi turškega državnega zbora. Parlament bo štel 480 čianov, senat pa 160 udov; senatorje (starešine) bo imenoval sultan. Tudi Grki, Armenci in Judje bodo sprejeti v senat. 50 tisoč poslancev bo zastopal en poslanec. Pri tem bodo zastopani v parlamentu tudi Grki, Bolgari, Albanci, Armenci in Judje. Zelo je pomembno, kar določajo postave glede pasivne volivne pravice, katere nimajo oni turški podložniki, ki so pod varstvom kake tuje oblasti, in dalje
je nimajo tisti, ki ne znajo turškega jezika niti pisati niti govoriti. — Življenje turškega sultana Abdul Hamida je v veliki nevarnosti. Nekateri mladoturki so v sultanovi palači zamenjali sultanu udane čete z mornariškimi vojaki. Sultan ve za mla-doturško gibanje, ki je naperjeno proti njemu in se zaveda nevarnega položaja. — Cesarski turški knezi se vedno bolj udeležujejo javnega življenja. Sultan nagovarja svoje sinove, naj si pridobe priljubljenosti med častniki in zlasti med mladoturki, katerih se, kakor se kaže, sultan najbolj boji.
SLAVNOSTI VSLED PODELJENE TURŠKE USTAVE.
V Palestini, v sveti deželi, so te dni praznovali ondotni prebivalci v mestih Jeruzalemu in Oazi velike »slavnosti svobode«. ker so dobili ustavo. Govor se je vrstil za govorom, zažigali so se umetalni ognji in čulo se je krasno petje. Neki duhovnik je izjavil v svojem govoru: »Evropejci naj sedaj vedo, da smo tudi mi možje. Suženjstvo naj preneha in ž njim vred podkupljivost, živi naj svoboda in pravičnost!« V Jeruzalemu so kristjani obiskali mošejo (cerkev) Omarjevo. katere preje niso smeli, ako niso hoteli biti na smrt obsojeni. Tudi mohamedanci so pokazali svoje veselje, ker so prejeli ustavo. in so romali po krščanskih cerkvah. Turki in kristjani so obljubili, da se bodo odslej ljubili kot bratje. Celo Judje so priredili veliko procesijo v imenu svobode in enakosti.
UBEŽNI MAROŠKI SULTAN.
Abdul el Azis, sultan v Maroku v Afriki, je pobegnil v Setat ter je moral prepustiti prestol Mulej Hafidu. Zanimive stvari se poročajo iz njegovega življenja. Abdul el Azis je z materino pomočjo zasedel maroški prestol. Njegova mati je bila Čerkeska. katero je kupil njen mož v Carigradu. Sultan je postal, ko je bil komaj 14 let star. Vladarski namestnik je bil Ba Ahmed. ki je kruto vladal. Sultana je imel zaprtega v sobanah, kjer je živel nad vse razkošno. Kadar je prišel kak evropski poslanec, so ga naučili kratkega govora, ga privlekli iz soban ter ga predstavljali tujcem, kakor kako punčko. O politiki sultan ni nič razumel. Bil je pravi mehkužnež. ki se je začel učiti biljarda in je naročal v Nemčiji avtomobile. Velik vpliv nanj so imeli tudi dvorjani, ki so mu pomagali zapravljati denar za potratno življenje. — Ne ve se, kako se bodo razvile zamotane razmere v Maroku.
r^fe*
Izobrazbi:
Nekaj o mohamedanstvu in o Turkih.
Turki ne spadajo k arijskim plemenom. kakor mi Slovani, Germani, Romani, Grki itd., ampak k veliki mongolski narodni družini, ki obsega tudi Mažare in Fince. Turki stanujejo raztreseno v pred-
nji Aziji, Arabiji in na Balkanskem polotoku, Turki so mohamedanske vere in jih je okoli dvajset milijonov.
Ustanovitelj mohamedanstva je Mohamed, doma iz Meke blizu Rdečega morja na Arabskem. Oče mu je bil malikova-vec, mati judinja. Ker so mu že v mladosti umrli stariši. ga je dal stric izučiti tr-govstva. Pozneje se je oženil z bogato Ka-dišo in postal imovit.
Arabci so spočetka častili enega boga v velikem kockastem kamnu. Pozneje so verovali v 360 duhov. Ko se je bogati Mohamed na svojih potovanjih seznanil s krščansko in judovsko vero, se je odločil iz vseh treh ver narediti neko zmes, ki bi najbolj odgovarjala načelom Arabcev. Ker mu niso hoteli njegovi rojaki v Meki slediti in ga poslušati, je pravil, da se mu je ponoči pokazal angelj in ga nagovarjal, da naj osnuje novo vero, je šel v Medino, tod pridobil ljudstvo na svojo stran in sčasoma s silo primoral vso Arabijo, da je sprejela njegovo vero.
V	čem pa obstoji Mohamedova vera, ki jo je dal spisati v celo knjigo, koran imenovano. Glavno načelo je: »Eden bog je in Mohamed njegov prorok.« Zavrgel je sv. Trojico; druga glavna postava Mohamedova pravi, da je vsakemu človeku dana neka trdna usoda, kateri se mora vsakdo kloniti ali vdati (islam — vdati se usodi). Zato se imenuje tudi mohamedan-ska vera islam. Neumrljivost duše priznava tudi Mohamed. Nebo mu je raj, poln mesenih sladnostij.
Mohamed ne pusti, da bi sovražnike ljubili, zato je dovoljena krvna osveta. Vpeljal je tudi mnogoženstvo.
Kmalu so se moslemini delili v dva tabora. Eni so priznavali samo koran in so se imenovali šiiti, drugi pa tudi ustno izročilo, ali suno in so se zvali suniti. Turki'so suniti. Mohamedanstvo ne pozna ni-kakih duhovnikov. Cerkveni glavar mo-hamedancev je kalif, ki je obenem cesar.
Kmalu po smrti mohamedovi (neka judinja ga je zastrupila) leta 632. so Arabci navdušeni prijeli za meč, in osvojili Jeruzalem (6.37). Perzijo (651). Španijo (711). zavzeli vso Malo Azijo, in ves severni rob Afrike, do Marokanskega, ter silili celo na Italijansko.
Tudi Turki so se podali na vojske in podjarmili vso Malo Azijo. Leta 1353. so zavzeli polotok Galipoli (pod Carigradom) in odtod pošiljali svojo konjenico, ki je nadlegovala vzhodnorimsko državo, Bolgare. Srbe. Hrvate in Ogre.
Svetovnega pomena je leto 1453. Tedaj se je zamajal Carigrad, prestolnica grškega cesarja, in padel v roke krvoločnim četam turškim, ki so takoj odstranili raz cerkve sv. Zofije križ in ga nadomestili s svojim zmagonosnim polume-secem. Ves krščanski svet je zatrepetal strahu pred Turki. Dnevi balkanskih slovanskih držav, srbskega in bolgarskega vladarstva so bili šteti in leto za letom je padala uboga krščanska zemlja v roke Mohamedancem.
V	Avstriji je tedaj vladal cesar Friderik IV., kaj neodločen vladar. Vedni prepiri cesarja in mogočnih knezov so oslabi-
li državo, in tako se je zamudila prilika, zbrati vse sile, da se zajezi turško prodiranje. A to težavno delo, večno brambo \vstrije, Nemčije in sploh vse krščanske Evrope, so morali vršiti junaški Hrvati skoro sami. Da niso stali Hrvati noč in dan pripravljeni, da odbijejo krvave naskoke Turkov, kje bi bila Evropa?! Slavna imena Zrinjskih, Frankopanov ostanejo z zlatimi črkami vklesani v zgodovini turških vojska in so jasni dokazi hrabrosti in moči avstrijskih Jugoslovanov!
Iz svojih trdnih postojank so Turki napadali Ogre, Avstrijo in Nemčijo. Leta 1529. so oblegali že Dunaj, takisto leta 16S3. A obakrat so morali Turki oditi s praznimi rokami.
Od avstrijskih dežel so slovenske trpele najbolj vsled turških pohodov. Žalostni so bili tisti dnevi na Slovenskem, ko nisi bil, zlasti na Dolenjskem, nikjer varen svojega imetja in življenja. Na vsaki graščini, v vsakem mestecu so imeli vedno vse pripravljeno, da se postavijo v bran.
In kakšne so bile še balkanske dežele pod turško oblastjo. Cvetoča mesta so postala ubožna sela. Svete kraje so one-čiščevali. Izobrazba je izginila. Poljedelstvo propadalo. L'udstvo so morili in drli. Uboga krščanska raja je plačevala velikanske davke. Take izsesane, izkrvavijene dežele so se komaj zavedale svojega življenja, ko se je pred 80 leti začel širiti klic svobode, ki naj bi podjarmljenim narodom povrnil nekdanjo neodvisnost Leta 1829. se je Srbija in Grška rešila težke pesti Turkov. Vsakdo si lahko misli, kako veselje je navdajalo presrečne Srbe. In od tega leta naprej se je širilo gibanje po vsem Balkanu, dokler niso Turki 1. 1856. Rumunom priznali neodvisnosti, leta 1878. pa Bolgariji in Bosni - Hercegovini, ki je prišla pod Avstrijo. Le ena deželica si je znala ves čas turške vlade na Balkanu ohraniti zlato svobodo, to je junaška Crna-gora. Dasiravno je še nekaj manjša, kot naša Kranjska, vendar so Turki zastonj pošiljali skozi 400 let svoje čete v te ne-botične gore Crnegore. Narava in pa jeklena prsa črnogorskih Srbov so odbila vsak poizkus nevernikov, podvreči si to sokolovo gnjezdo.
Danes ječe pa še pod Turkom: Srbi. Bolgari in Grki v Makedoniji. Žalostna poročila iz teh krajev nam dan za dnem kličejo v uho: »Na pomoč tem ubogim kristjanom!« Da bi se to le kmalu zgodilo, ker krvi slovanske je teklo tam doli že za cele reke!
Danes šteje Turčija v Evropi še šest milijonov ljudi, v Aziji pa okoli deset milijonov. A vidi se, da se krhajo in rušijo temelji te države, ker najmanj tri milijone ljudi hoče proč od sultana. Bližnja prihod-njost bo pokazala, kako se bo počutila sta-rckopitna Turčija pod ustavo, katero je dobila letošnje poletje.
TJSSsS
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. SpUlmann D. J.
1. DEL. Prva knjiga.
Šestnajsto poglavje.
Krščanska ljubezen.
Ko se je končala služba božja, ki je bila določena kristjanom za veliki petek, se je že svitalo sobotno jutro. Diakon Nikanor je torej povabil Evzebija, naj ostali čas noči nekoliko pri njem počije, pobožne žene pa so vzele obe nečakinji s seboj v hišico Serafije. Tako se je zgodilo, da je vratar Saba pozabil na pismo, ki bi ga bil moral izročiti Evzebiju.
Ko so bučeče pozavne s tempelja oznanile novi dan, se je vzdramil Evzebij iz težkega spanca in se je napotil domov. Ni vedel, zakaj mu je tako težko bilo pri srcu. »Ne bi smel pustiti Salome same doma čez noč,« tako je očital samemu sebi. Nato je potrkal pri vratarju, da mu odpre duri.
»Mir s teboj, brat! A ne trkaj tako, da ne zbudiš žene in otrok, ki bi po dolgi službi božji še radi počili nekoliko,« za-mrmra Saba in si poinane oči. »Takoj pridem. A ti si, Evzebij? No, zdaj sem se spomnil. Neko pismo bi ti moral oddati — kam sem ga že vtaknil? Saj mi je sel dejal, da se ne mudi. Na, glej, tukaj v žepu ga imam. Ootovo je kako veselo poročilo v njem. Želim ti že danes veselo Veliko noč!«
Hitro je Evzebij pretrgal vrvico in je prebral kratke vrstice. Pobledel je. »Gor-jč! Zakaj mi nisi poprej izročil pisma? Kdaj pa si ga dobil v roke?«
»Kmalu potem, ko se je pričela služba božja. Pa te nisem maral motiti v molitvi, ker je sel, eden tvojih vrtnarjev, dejal, da se nikakor ne mudi.«
»Mogočen .sovražnik nam preti — pridi takoj domov,« je bral Evzebij še enkrat. »Bojim se, da pridem prepozno. In kako bom mogel pomagati? Vprašati hočem najprej Nikanorja za dober svet.«
Po teh besedah se je vrnil nazaj v stanovanje dijakonov in je potrkal na Ni-kanorjeva vrata.
Takoj je vstopil; kajti pobožni dija-kon je prečul ostali del noči v premišljevanju Kristusovega trpljenja in ga ni bilo treba šele vzbuditi. Ko je prebral pismo, je opomnil:
»,Mogočen sovražnik,' ki se ga boji Šaloma imenovati, niso roparji. Najbrže je to tempeljski stotnik ali pa deželni oskrbnik. Kdorkoli bi izmed njih vas ponoči napadel, bi se mu ti ne mogel ustaviti, če bi bil tudi doma. Toda, kdo ve, kaj se zdaj godi v vaši hiši in če ni potreba naše pomoči? Takoj pojdem jaz s teboj v Betanijo, in iz previdnosti bova vzela s seboj še nekaj naših bratov.«
»Dobro, Nikanor! Pojdiva! Ali mojih nečakinj ne bova vzela s seboj?«
»Pusti jih mirno v Serafijini hiši,« odvrne Nikanor. »Ce se je pripetila kaka nesreča, kar Bog obvaruj, to bosta zvedeli dovolj zgodaj. In če bova potrebovala njune pomoči, jih bova lahko hitro poklicala. Pavlina vzemiva s seboj in še tega ali onega izmed mladih levitov, ki so tu v hiši. Čakaj, še nekaj sporočim dijakonu Timonu. Daj mi zlato škatljico, da vzamem s seboj za vsak slučaj kruh življenja.«
Malo minut pozneje je odšla mala karavana proti Betaniji in je prišla do pristave že ob devetih zjutraj. Skozi skrivna vratica so vstopili v vrt, kjer so dobili zvestega vrtnarja Silo, ki jim je letel ves prebledel in prestrašen nasproti. Dobri mož je skoraj glavo izgubil vsled strahu. Roparji, Rimljani, tempeljski čuvaji — vse to se je mešalo v njegovih mislih, in težko je razložil prišlecem natančno vse, kar se je zgodilo.
»Ko so konečno odpeljali s seboj gospodinjo Salomo, in ko so prišli Rimljani ter se je vnel boj pred hišo, smo se vsi poskrili po grmičevju na Oljski gori. Kaj pa bi pomagala vsa naša pridnost nasproti tem divjakom? Roparji so, kakor bi trenil, premagali tempeljske vojake, Rimljani pa so oboje pognali v beg.«
»Ali so roparji ali Rimljani odpeljali s seboj mojo dobro Salomo?« vpraša Evzebij prestrašeno.
»Rimljani ali roparji — kdo bi to vedel, gospod?« odvrne Sila. »Le toliko vem, da je roparski poglavar pretil, da bo dobro Salomo na strašen način umoril, če ne pošlješ pred bližnjim mlajem obeh rabijevih mošenj v njegovo taborišče pod samotnim hrastom. Gospod, prosim te, stori to! Kajti rabi je medtem gotovo umri in njegova hči je odhitela kdovekam z lepim rimskim stotnikom.«
»Kako se je to zgodilo?« vpraša Nikanor. »Ali je bil stotnik pri Rimljanih, ki so povzročili nočni napad, in je rabijeva hčerka zapustila svojega umirajočega očeta?«
»Ne; moram reči, da je zvesto čula pri očetu. Ko se je zasvitalo jutro, smo slišali v našem skrivališču, tam ob gostem obronku, kako je v hiši obupno klicala na pomoč. Tedaj sem se skorajžil in prišel bližje, da bi ji pomagal. Ko pa sem videl jezditi stotnika na belem konju, se mi je zdelo pametnejše, da se zopet pomaknem nazaj v svoje skrivališče. Kajti, vedite, gospod, po vseh udih mi je še gomazil ponečni strah. Izza grmičevja sem potem videl, kako je stotnik odjezdil odtod z lepo rabijevo hčerko. Ah, gospod, zdi se mi, da je zblaznela. Najprej je vila in vila roke, končno pa je omagala, in Rimljan jo je odpeljal kakor otroka. Ni tega še četrt ure. Ko bi bili šli po navadni poti, bi lahko srečali obadva.«
»Kaj pa njen oče — ali je res umrl?« vpraša Evzebij. »Nikdar bi ne mislil, da je njegova rana tako nevarna.«
»Najbrže je umrl; tako pravi Eliud, ki je pripeljal stotnika ob svitu jutra. Sam nisem videl mrtveca. Ravnokar smo se šele vrnili v hišo in čudimo se, da sploh še stoji. Kako lahko bi jo roparji ali Rimljani zažgali! In, gospod, jaz sem prepri-
čan, da bi to tudi storili, ko bi ne vedeli, da smo mi skriti za grmovjem in bi jih lahko zavratno —c
»Pojdi z nami v rabijevo sobo!« prekine Evzebij zvestega vrtnarja, ki bi rad opravičil svoj strah.
Stopili so k rabijevi postelji, in v zdravilstvu učeni Nikanor je preiskal ra-bija, ki je ležal in se ni ganil. »Morebiti je to samo smrti podobna omotica,« dé dijakon. »Prav, imaš, rana sama na sebi ni mogla povzročiti smrti. Krvavel je bolnik, a na zunaj je izteklo le malo krvi. Gotovo kri zapira dihala.«
Po naredbi dijakonovi so navideznega mrtveca položili tako, da so ležale prsi . in glava nižje. Nikanor je s plosko roko potrkal rabija na hrbet in tilnik. Res je : nekaj strjene krvi priteklo iz ust. Nato so nekaj časa premikali rabiju roke gorindol. Kmalu je začutil dijakon tiho premikanje pljuč in srca. »Zdi se mi, da je še pri življenju.«
Urno so nadaljevali premikanje rok, in čez nekaj časa ni bilo nobenega dvoma več, da rabi Sadok diha.
»Hvala Bogu, da smo prišli še o pravem času,« dé Nikanor. Nato očisti in obveže rano ter vlije bolniku nekaj kapljic poživljajoče tekočine v usta. »Zdaj ne moremo storiti ničesar več zanj ; mir in pa čas ga bo ozdravil. Toda tukaj mu bomo komaj mogli streči, ker ni po zadnjih dogodkih ta pristava nič več varno zavetišče. Ranjenec pa potrebuje miru, neka-ljenega miru.«
Po kratkem premišljevanju so sklenili prenesti rabija v hišo dijakonov v Jeruzalem. Sila je dobil naročilo, o pravem času pripraviti nosilnico.
»Morebiti se nam bo posrečilo s telesom vred rešiti tudi dušo rabijevo,« pripomni Nikanor.
- Nikanor je dal Pavlinu natančno povelje, kako naj streže ranjencu. Nato je šel za Evzebijem v njegovo sobo, da nekoliko potolaži Evzebija, ki je izgubil Ijub-j ljeno soprogo. »Predno minejo prazniki,« je rekel, »bom sam poiskal roparje in jim razložil, da tisti dve mošnji nista tvoja last in da ne smeš rabiti tega imetja. Le miren bodi, prijatelj. Rajše hočem s škofovim dovoljenjem plačati iz našega revnega cerkvenega zaklada, kakor pa bi pustil Salomo v roparskih rokah. Kar ima cerkev, je lastnina revežev, in reševati jetnike je delo usmiljenja. Saj nas je tudi Gospod rešil iz sužnosti greha s svojo dragoceno krvjo.«
»Misliš, da nam rabi ne bo vsaj delo-! ma tega enkrat povrnil, ko smo zaradi njega prišli v toliko stisko.«
»Gotovo,« opomni dijakon.
Nikanor je vzel nato obe mošnji s seboj v Jeruzalem. Evzebij pa je sedel ves dan ob ležišču rabijevem in mu je z ljubečo roko obnavljal obvezo rane. Srce , njegovo pa je bilo pri Salomi v pustinji, in ! tiho je molil zanjo. Podobo blažene Device je prenesel iz sobe nečakinj in jo je postavil zadaj za bolnikom tako, da jo je mogel imeti vedno pred očmi. Evzebij je videl Marijo stati pod križem, in pozneje jo je več ko enkrat pogostil v tej hiši. Kako bi se torej ne izročal njeni priprošnji? Po-
lagoma je prišla tolažba in mir v njegovo dušo. »Ali ni tudi ona,« tako je govoril, »ona, ki jo je Gospod tako ljubil, morala piti kelih bolečin? In vsem, ki trpe s Kri stusom, je Bog obljubil najvišje plačilo. On vidi bolje, kakor mi slepi ljudje, kaj nam je v blagor. Torej pogum, Evzebij! Če te Gospod izkuša, te ljubi, in sreča in milost bo vzcvetela iz križa.«
Ranjenec je ležal pred njim brez vsa ke moči; večkrat je odprl oči in jih je zopet zaprl, kakor v nezavesti. Šele, ko so ga proti večeru dvignili v nosilnico, je gledal začudeno okrog in se je trudil, da bi stavil kako vprašanje. Toda Evzebij ga je potolažfi s prijaznimi besedami. Rabi se jc nato pomiril in se dal prenesti v Jeruzalem.
Medtem se je Tamara vsaj nekoliko zavedla, kaj se je zgodilo pred kratkim. Berenika, ki je nerada videla žalosten obraz, jo je prepustila sestri Družili, in ta ji je prepustila prijazno sobico poleg svojih soban. Prijazno je poljubila Tamaro na čelo in ji rekla: »Le nekoliko počij, dete, in če moreš, se izjokaj. Naj te tolaži Bog naših očetov! Cez eno uro te pridem zopet pogledat.«
Po teh prijaznih besedah je odšla Družila, predno je mogla Tamara izreči le besedico zahvale. Kakor omamljena je stala nekaj časa sredi sobe, nato pa je ob oknu sedla na blazino. Ali ni bil vse to le en težek sen? Ali ni res umrl njen oče? Kako se je neki mogla ločiti od njegovega trupla. Zdaj se je spomnila bolj natanko na samotno hišo, kjer je bila ob jutranjem svitu zjutraj sama z očetom in ga ni mogla vzbuditi v življenje. Nato je stopil pred njeno dušo stotnik s svojimi lepimi očmi, in cula je še zveneti v ušesih njegov prijazni glas, ki jo je tolažil in ji prigovarjal, naj gre ž njim. Toda kako je mogla
s tujcem proč od očetovega trupla. Zdaj se je spomnila: strah pred nevrednim ženinom in pred pohotnim deželnim oskrbnikom jo je pripravil do tega.
Tamara je postala mirnejša. A kmalu ji je šinil v dušo spomin na njenega brata. »Kako sem vendar samopašna! Popolnoma sem pozabila na Benjamina!« Tako si je očitala. »Kako bo revež jokal, ko izve o očetovi smrti! Kaj ne morem ničesar storiti, da bi ga rešila? In oče — ali ga morajo pokopati tuji ljudje? In dobra dojilja Sara, kaj se godi z njo? Govoriti moram z Družilo!«
Stopila je pokonci in plosknila z rokami, da prikliče sužnjo, ki jo ji je izročila Družila. Vstopila je deklica in se vrgla pred njo na kolena.
»Ne kleči pred menoj. Jaz sem taka ali pa še večja ubožica kakor ti. Ali bi ne mogla zdaj govoriti z Družilo?«
»Ona je zdaj pri svojem bratu Agri-pi, in ko se vrne, ti bom to sporočila, gospa.«
. »Kako ti je ime?«
»Helena.«
»Ti si videti pametna, in boš morebiti znala ravno tako svetovati, kakor Družila. Sedi semkaj na blazino in slušaj mojo žalostno zgodbo.«
V vsem je sužnja vedela govoriti to-lažilne besede. Svetovala je, naj prosi Družilo, da pošlje po mrtveca v Betanijo.
Tamari je ugajal ta nasvet. »Če mi bo le kdaj mogoče, te bom odkupila iz suž-nosti, Helena,« tako ji je obljubila.
»Čisto srečna sem v stanu, v katerem me hoče imeti Bog. Družila mi je dobrotljiva gospodarica. Razven tega sem že slišala o kraljevem Sinu, ki je prostovoljno postal suženj, da bi rešil svoje ljudstvo, in spomin nanj mi lajša in slajša moje breme.«
»Pripoveduj mi to lepo pravljico, Helena!«
»Drugikrat! Zdaj me kliče Družila. Sicer pa to ni nobena pravljica, ampak čista in milosti polna resnica!«
(Konec prve knjige.)
Odkritje nagrobnika In spominske ploiče Simona Gregorčiča.
»Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik« je sklenil, da se praznuje dne 6. septembra 1908 odkritje nagrobnika »tam gori pri sv. Lovrenci« pod sivim Krnom in spominske plošče na Vršnem, odkritje skromnega znaka hvaležnosti slovenskega naroda napram geniju velikega pesnika.
Nagrobnik in spominska plošča sta delo slovenskega umetnika Bitežnika v Gorici, omogočila pa je to delo požrtvovalnost čestilcev Gregorčičeve Muze.
Slovesnost se bo vršila v skromnem slogu, in sicer po sledečem sporedu:
Po maši v cerkvi sv. Lovrenca se razkrije ob U. uri predpoldne nagrobnik, ob dveh popoldne pa spominska plošča na Vršnem. Na obeh krajih bode kratek slavnostni govor in pevci zapojejo nekaj Gregorčičevih pesmi.
K tej slavnosti so vabljeni vsi čestilci našega »soškega slavca«.
Prvotno določena ura se je premeni-la, da bi lahko prišli k odkritju nagrobnika tudi tisti udeležniki, ki pridejo 6. septembra okoli 7. ure zjutraj po železnici na postajo Sv. Lucija - Tolmin.
Po odkritju nagrobnika bo na Libuš-njem kratek odmor, kjer se dobijo vsaj mrzle jedi; primernejša kraja za obed sta prijazna trga Tolmin in Kobarid.
Razgled po domovini.
Duhovniške spremembe na Kranjskem.
Župnija Vipava je podeljena č. g. Andreju Lavriču. kuratu v Gočah; župnija Dobovec č. g. Jožefu Ocepek. kaplanu v Cemšeniku; župnija Loški potok č. g. Jožefu Pravhar, kaplanu v Črnem vrhu nad Idrijo. — C. g. novomašnik Čadež je nastavljen kot kaplan v Tržiču.
Na Triglavu se je ponesrečil uradnik dunajske banke, Karol Wagner. Sam se je po-dai po smrtnonevarni navpični triglavski steni, pri tem mu je najbrže spodrsnilo in padel je v prepad, kjer je obležal mrtev. Pokopali so ga na Dovjem.
Mlekarska zveza v Ljubljani je dobila od ministrstva 7000 kron podpore.
Lspeh naših državnih poslancev. Nedavno smo priobčili brzojavke, katere je poslal voditelj S. L. S. na ministrskega predsednika, v katerih zahteva, da se nakaže nadaljna podpora našemu ljudstvu, ki trpi pomanjkanje na krmi. Ministri so uvaževali to prošnjo našega vplivnega voditelja in nakazali nadaljnih 300 tisoč kron. Ni sicer tudi ta svota še zadostna, vendar pa moramo priznati, da ni nobena dežela dobila do sedaj tako visoke vsote nego Kranjska, namreč 500.000 kron. Seveda bodo poslanci zahtevali, kakor hitro se skliče državni zbor. še nadaljno podporo, katero bodo
gotovo tudi dobili. Naše ljudstvo bo vedelo hvalo dr. Šusteršiču za njegov trud in njegovo delo.
Katoliško časopisje se je že začelo tiskati v novi tiskarni. Veselo dejstvo je, da narašča število naročnikov našega časopisja. V po-četku je imel »Slovenec« okoli 900 naročnikov, danes je priznan najboljši slovenski dnevnik, ki ima vsakdanjih naročnikov do 4000, sobotnih blizu 6000. — Tudi naš »Domoljub* si je pridobil veljavo in ugled zlasti v kmečkih domovih. Tiska se ga nekaj nad 21.500 izvodov. Razširjen je po vseh slovenskih krajih, naročnike ima pa v vseh delili sveta, koder se nahaja kak Slovenec. Njegov bratec »Bogoljub« je tudi že dosegel število 15.0C0. Gotovo so to lepe številke, a vendar se da še mnogo storiti za dobre časopise, ki so zlasti v današnjih, bolj nego kdaj razburkanih časih, neprecenljive vrednosti. Pojdimo šc na novo delo! Poskrbimo, da ne bo slovenske hiše, kjer bi ne bilo nikakega katoliškega časopisa. Sovražnik se giblje, zato tudi mi ne držimo rok križem.
Shod na Polšniku. V nedeljo, 23. avgusta, ss je vršil popoldne ob 3. uri shod, kateri je bil prav dobro obiskan. Sklicatelj shoda, Kregar, je pozdravil zbrane može in otvoril shod. Predsednikom s" oda je bil soglasno izvoljen
župnik g. Globevnik. Prvi je govoril Kregar o torbi S. L. S. za splošno volivno pravico, zlasti poslancev imenovane stranke, v deželnem zboru. Nato je govoril o organizaciji kmetov in o zadnjem štrajku poljedelskih delavcev v Italiji. Priporočal je konečno, naj vselej in v vse zastope volijo edino kandidate, ki jih priporoča S. L. S. — Poslanec Mandelj je nate v poljudnem govoru razložil program liberalne, socialno-dcrnokratične in Slovenske Ljudske Stranke. Razgovarjai se je s kmeti tudi o raznih potrebah v polšniški župniji in obljubil se potezati za koristi svojih volivcev. Ti so bili z izvajanji g. poslanca jako zadovoljni.
Pozor kmetje! Ljubljanski župan Hribar je začel agitirati. Bližajo se namreč deželno-zborske volitve. Hribar, ki je s svojo stranko že toliko klofut dobil od kmečkega ljudstva pri raznih volitvah, hoče zopet poizkusiti svojo srečo. Ze sedaj mu lahko prerokujemo, da bo zopet tepen. Predobro poznamo naše volivce, ki so toliko zavedni, da se ne bodo dali vieti na sladke besede liberalnega župana Hribarja. Ta dvoglavi načelnik liberalne stranke razpošilja sledeča pisma po deželi: »Spoštovani gospod! Ne kaže tajiti, da je narodno-napredna stranka z ozirom na položaj primorana izvajati konsekvence in misliti
na vsestransko organizacijo svojih somišljenikov. Obračamo se torej na vas, kot zaupnika. s prošnjo, da ustvarite v svojem okraju lokalen odbor, ki bo imel nalogo zbirati raztresene našince in njih sile osredotočiti. Prosimo vas tudi, da se pri svojem delu posebno ozirate na društva in zadruge, pa bodi jim delokrog gospodarski, političen ali prosveten. Govorite, prosimo, z uglednimi možmi, naj delajo za organizacijo, zlasti pa z onimi, ki znajo in inorejo vplivati na druge. Glavni odbor, ki bode radi vodstva in poslovanja v Ljubljani, upa, da izvedete to čim preje, ker sicer nas zasačijo jeseni deželnozborske volitve nepripravljene. O uspehu pa kmalu poročajte na »Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke«. S spoštovanjem Ivan Hribar, predsednik .V. Gaberc, tajnik.« — Tako Hribar. Ne dvomimo, da bodo naši možje vsakemu političnemu agentu, ki bo prišel snubit za Hribarjevo stranko, pokazali vrata.
Tretji vseslovenski delavski shod. Izvrševalni odbor »Slovenskega krščansko-se-cialnega delavstva« sklicuje na drugo nedeljo meseca oktobra (11. oktobra 1908) III. vseslovenski delavski shod. Shod se bo vršil v dvorani S. K. S. Z. Začetek shoda bo ob 8 '/« dopoldne ter bo trajal celi dan.
Iz Leskovca. V četrtek, 20. avgusta, je bil za vso leskovško faro izredno lep dan. Praznoval je namreč ta dan naš iskreno ljubljeni nreč. gospod dekan Franc Schweiger štiri-desetletnico svojega mašništva. Ob pol 11. uri je daroval gosp, dekan ob azistenci svoje dekanijske duhovščine in svojih petih sošolcev slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo, v zahvalo za vse dobrote, katere mu je Bog dodelil v dolgi dobi štiridesetih let njegovega pastirovanja. Ob tej priliki izraža vsa župnija svojemu dobremu g. dekanu najudanejše čestitke in 11111 želi, da ga ljubi Bog ohrani zdravega in mu da učakati še zlate in biserne maše.
V Savo je skočila in utonila gospa Adle-šič, soproga nadučitelja v Krškem. Revici se je zmešalo.
Studenci pri Mariboru. V Studencih se je ustanovila posojilnica, katere delokrog bo obsegal občine Studenci. Novavasv Lembah, Pekre in Radvanje. Prvi uradni dan je bil v soboto. 22. avgusta ob 4. uri popoldne. Uradne ure so vsako soboto od 4. do 6. ure popoldan v hiši g. Zupančiča blizu cerkve. To novo posojilnico toplo priporočamo.
Umrla je na Rečici ob Savinji dne 23. avgusta gospa Alojzija Krisehe, mati č. g. novo-mašnika Fr. Krisehe. Pred štirimi tedni nova maša — danes smrt. Bog tolaži žalujočo rodbino !
Toplice pri Novem mestu. Slovenska Ljudska Stranka je pri občinskih volitvah sijajno zmagala. 26 odbornikov je naših, dva nasprotna. Slava!
Cesarjev dar za cerkev na Viču. Cesar je podaril za cerkev sv. Antona na Viču 1000 kron.
Ločitev duhov tudi med istrskim dljaš-
tvom. V soboto, dne 22. avgusta, se je vršil ustanovni shod »Hrvaško-slovenskega aka-demiškega ferialnega društva za Istro«. Akademik Stojan Brajša je predlagal, da se sprejme paragraf, glasom katerega bo delovalo društvo na krščansko-demokratiškem temelju. Vnela se je debata. Brajša. Butkovie in Defar so bili za. Lazarič in Brnčič pa proti. Ker niso prišli do sporazuma, so katolisko-narodni akademiki takoj ustanovili lastno ferialno društvo »Dobrila«. Za predsednika je imenovan Brajša. — Liberalci so osnovali »Istro«. Predseduje ji Slokovič. Na em strani se organizuje ljudstvo od Trsta proti notranjščini Istre, od druge pa vrli katoliški akade-
miki prodirajo iz središča vun. Dal Bog, da j kmalu napravimo železni obroč okoli brez-I načelnega tržaško-jminskega liberalizma; tako daleč smo že, da so »slogogoji« pokazali svojo protiversko barvo! Vrli istrski hrvaški katoliški akademiki naj nam bodo pri našem delu na pomoč, kakor jim bomo rade volje tudi ini!
Duhovniške spremembe na Spodnjem Štajerskem. Nastavljeni so čč. gg. novomaš-niki: Sirec Janez kot duh. pomočnik v Sto-prce, Košak Jakob kot kaplan k Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Cvetko Jurij v Luče, Ju rak Peter v Galicijo pri Celju, Sagaj Marko v Selnico, Božiček Franc v Pilštanj. Gaberc Martin v Rajhenburg, Josip Skvarč k Sveti Kungoti na Pohorju. Prestavljeni so: Capuder Vladimir iz Rajhenburga k Mariji Snežni, Simon Simone iz Selnice v Zibiko, Maks Ocvirk iz Šmartina pri Starem trgu v Vitanje, Franc Letonja iz Vitanja v Šmartin pri Starem trgu.
(irdi nameni liberalnih učiteljev. V uvodnem članku »Učiteljskega Tovariša« beremo sledeče: Kakor se je globoko verstvo in na-boženstvo v našem človeku ubilo in nadomestilo s celo vrsto mrtvih ceremonij, ki naj popeljejo človeka skozi to ubogo zapuščeno dolino solz k edinemu njegovemu cilju onkraj groba, tako je tudi šola našemu slovenskemu človeku le institucija, kjer se naj v prvi vrsti uči katekizem ... Trajnega, večjega napredka v mišljenju in delu ni, brani ga država, brani ga cerkev, ki se boji prosvitljenja narodovega ... Hočemo, da se vzgaja naša mladina v duhu narodnem, v duhu prosvete in duhu napredka. Pomagano pa bo šoli in narodovi vzgoji v šoli malo, ako manjka šoli dela na znotraj, ki pripravlja in ustvarja modernega človeka, naj bo pritisk vlade in cerkve še tako silen. — Jasno je tukaj povedano, da slovenski liberalni učitelji smatrajo zakramente in obrede katoliške cerkve zgolj za mrtve ceremonije, da bi nadalje radi vrgli iz šole katekizem in da bi iz otrok radi napravili »modernega človeka«, kar po naziranju svobodomiselnih učiteljev pomeni takega človeka, ki zabavlja proti cerkvi, taji Boga. proglaša svobodno ljubezen, ne veruje v posmrtno življenje in izvaja postanek človeka iz živali. Tako poživaljenje in posurovenje človeštva torej uči »Tovariš«. Potem se pa še tako silno togoti. ako ljudstvo opozarjamo na njegovo pisanje! Našemu kmetu mora šola nujno omrzeti, ako vidi, kako od njega plačani liberalni učitelji že iz ljudske šole hočejo napraviti šolo bogotajstva in učilnico brezmejnega sovraštva do cerkve. »Učiteljski Tovariš« je protišolski list, ker njegovo brezvestno pisar-jenje mora šolo privesti do propada. »Tovariš« škoduje liberalnemu učiteljstvu samemu, ker ie on vzrok, da je ljudstvu do dna srca obsovraženo. Le tako naprej! Uspešen pouk v šoli boste ugonobili, svojih protiverskih namenov pa ne dosegli!
Romarski vlak k Marlii Pomagaj na Brezje bo šel iz Celja dne 9. septembra okoli 11. ure dopoldne in pride nazaj v Celje dne 10. septembra okoli 5. ure popoldne, tako da se romarji morejo z večernimi vlaki odpeljati iz Zidanega mosta proti Brežicam in iz Celia proti Mariboru in pa v Savinjsko dolino.
Mladenlški tečaj in javna telovadba v Mirnu. Goriška mora vstati! To bodi naše geslo, to bodi naš ideal, kateremu moramo posvetiti vse moči. Da pa ta svoj namen dosežemo, moramo začeti novo delo, in sicer delo na polju mladinskih organizacij. Naša mladina je dobra, naša mladina je dostopna našim načelom, da se jih pa dosedaj ni oprijela, je vzrok to, ker jih ni jx>znala. Sami sino krivi, da nimamo mladine, kajti upoštevali jo
nismo in se brigali premalo zanjo. Mladenič, ki ni še popolnoma pokvarjen, se naših lepih idej gotovo oprime, ako jih le pozna. Treba le torej, da začnemo z resnim neutrudljivim delom. Treba pa je, da tudi dosedanje sadove našega dela jasno pokažemo; kajti besede mičejo, vzgledi vlečejo. V ta namen priredi telovadni odsek »Katoliškega delavskega društva v Mirnu« dne 8. septembra veliko mladeniško manifestacijo, združeno s tečajem. Naj ne bode vasi, ki bi ne poslala vsaj nekaj mladeničev na to slavnost. Posebno naj si naša društva štejejo v dolžnost, se udeležiti te prireditve. Lepa prilika, kraj primeren. Lepi vzpored je sledeči: 1. Ob 8. uri zjutraj sprejem članov, ki pridejo po goriški cesti. Odhod v vas. 2. ob pol 9. uri sv. maša. Daruje g. dr. Srebrnič. 3. Od 9. do 12. ure mla-deniški tečaj: a) Ivan Podlesnik: Korist telovadbe; b) Fr. Terseglav: Mladina in kulturni boj; c) dr Dermastia: Mladeniške organizacije s socialno-političnega stališča; d) dr. Brecelj: Spolna higijena. 4. Ob 12. uri skupno kosilo (Brez pijače 80 vin.). 5. Ob pol 4. uri javna telovadba. 6. Po telovadbi ljudska veselica. Pri vsprejcmtt, sv. maši, telovadbi in veselici svira vojaška godba. Društva, ki imajo zastave, naj pridejo z zastavami. Društva s pevskimi in tainburaškimi zbori naj naznanijo svoje sodelovanje pri ljudski veselici. Vsako društvo, ki se vdeleži naše slavnosti, naj to naznani, in sicer tudi: I. Ali pride z zastavo? II. Ali sodeluje s pevskim ali tam-buraškim zborom in katero pesem hoče zapeti na odru? III. Koliko članov se udeleži kosila? — Vsa naznanila sprejema Anton Vuk, tajnik »Telovadnega odseka« v Mirnu.
Cementarna v Šmihelu. Piše se nam: Marsikdo odkritosrčno obžaluje, da se to delo ne udejstvuje. Ker sem bil z drugim delom zadržan, objavim sedaj to: Oskrbel sem iz Prage od uttivers. docenta dr. Burijana pre-iskušitjo kamena, o katerem sodi gospod profesor, da ie: »fast ideales Material«. Nadalje bom v kratkem dobil načrt za tovarno v malem obsegu, ki bo kakor priprava za veliko podjetje. Ko pripravim še primerna pravila za družno, bom sklical osnovalni shod. Lenasi.
Trsatsko Marijino svetišče se bo prenovilo še to jesen. Zgradila se bosta dva velika stolpa s kupolo. Na pročelju bo veliko razpelo, nad velikimi vrati pa slika Device v mozaiku.
Volitev novega župana v Ihanu. Iz Ihana se nani poroča: Občinski odbor je po smrti župana Karola Sojerja izvolil soglasno za novega župana g. Andreja Flerin, ki je hkrati tudi predsednik krajnega šolskega sveta. Novi župan je vrl mož, zvest somišljenik S. L. S. Bog ga ohrani dolgo let na čelu občine.
Dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine se vrši na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 8. septembra, po sledečem vsporedu: Do 10. ure pridejo dekleta v procesijah na Tržišče, kjer bo v podružnici Matere božje slovesna služba božja, med sv. mašo skupno obhajilo deklet. Pridiguje župnik Šegula. Po službi božji gredo vsa dekleta v procesiji v župnijsko cerkev Sv. Križa. Od 1. do 3. ure v gospodarskem poslopju nadžupnikovem veliko dekliško zborovanje z govori, deklamactjamt in petjem-deklet. Ob 3. slovesne večernice in pridiga župnika Gomilšeka. Ob 4. odhod v procesijah. Za ta shod vlada po vseh župnijah največie zanimanje. Križevljanke pa se marljivo pripravljajo, da kar najlepše vsprejmejo svoje sestrice.
Mladenlški shod na Vidmu pri Krškem. V nedeljo, dne 23. avgusta, vršil se je na Vidmu prvi shod posavskih mladeničev. Udeležba je bila impozantna; nad 600 vrlih posavskih mladeničev se ie bilo zbralo na vrtu Pod-
iifil 56S
Domoljub 1908
jedove gostilne. Cerkveni govor ie imel č. g. Potovšek, župnik artički; v ganljivih besedah je slikal zbrani mladini dolžnosti, ki jih ima do Boga, do bližnjega in do samega sebe ter vnemal le z njemu lastno zgovornostjo srca mladine za višje ideale, ki naj dičijo slovensko mladino. Shod je otvorii domači veleč, gospod dekan s kaj prisrčnim nagovorom in pozdravom: izročil je posavsko mladino o priliki prvega organizacijskega zborovanja mogočnemu varstvu Srca Marijinega, kot najboljši zaščitnici mladine. Slavnostni govor je imel predsednik Zveze slovenskih mladeničev, tovariš Franc Zebot iz St. Ilja v Slov. gor. Odkrito se mora priznati, da je s svojim krasnim govorom naravnost očaral srca vseh poslušalcev. Zvezi slovenskih spodnještajer-skih mladeničev je čestitati na tako vrlem predsedniku! Splošna je bila sodba: Tako krasnega, poljudnega in navduševainega govora še ni čulo Posavje iz ust priprostega kmečkega mladeniča. Prisrčno pozdravlja vse zbrane posavske tovariše-mladeniče, gorko in prisrčno, kot pozdravlja ljubeči brat brata. Z uprav govorniško dovršenostjo je slikal nato vzor pravega slovenskega mladeniča, namreč: slovenski mladenič bodi veren in zna-čajen, svaril je z vso resnostjo posavske mladeniče pred slabim časopisjem — sploh slabim tiskom — alkoholom in pred drugimi slabimi razvadami, priporočal mladeničem Kot najboljši pripomoček v dosego višjih ciljev izobrazbo, zlasti potom izobraževalnih društev itd. — Gospod državni poslanec dr. Benkovič izraža svoje odkrito veselje nad mladinsko organizacijo ter omenja: Mladinska i organizacija naj pripravlja in vzgojuje iz mladeničev prave, vzorne može, ki bodo izborni I delavci v kmečkih zvezah in dobri gospodarji na svojih posestvih. Po nastopu nekaterih posavskih mladeničev, ki so vsi izražali svojo odkrito veselje nad mladeniško organizacijo, se zahvali č. g. Presker, župnik kapelski, vsem zborovalcem za mnogoštevilni obisk, osobito se iskreno zahvaljuje tovarišu Zebotu za njegovo veliko požrtvovalnost in trud, že-leč, naj obrodi današnji shod mnogo dobrega sadu, naj bi bili v Posavju sami Zeboti.
Izvrstne protialkoholne pijače ie pričela izdelovati ljubljanska tovarna sodovice. Omenjamo v prvi vrsti izvrstno »Jablonko« in »Nektar«. Kdor se hoče prepričati, da naše priporočilo ni pretirano, naj pokusi te pijače v prijazni Zajčevi restavraciji v Sodnijskih ulicah.
Šolstvo. »Učiteljski Tovariš« je ponosen na svoje ljudi. Piše tako-le: »Tovariš Fabinc, Siherl, Silvester itd., ti nam lahko povedo, kako daleč sega klerikalna maščevalnost, zlobnost in hudobija! Mi te in take tovariše častimo in ljubimo, saj je o njih poštenosti, vestnosti in delavnosti najlepši dokaz klerikalno sovraštvo.« — Tako! Mi pa take poštenosti, vestnosti in delavnosti ne maramo. Nadzornik Thuma — liberalec od nog do glave -• je dejal, da tako umazane preiskave še ni vodil, »Učiteljski Tovariš« pa pravi, da je Silvestrova delavnost poštena in vestna. Hvala lepal
V vipavski Log! Bratskim društvom I Letošnje leto praznujemo dvojni jubilej: jubilej našega sv. Očeta in našega presvetlega cesarja. Prav je in spodobi se, da tudi naša kršč. socialna izobraževalna organizacija spodobno proslavi ta dva jubileja. Goriška »Slov. kršč.-socialna zveza« se je dogovorila z vipavsko »podzvezo«, da obe »zvezi« skupno praznu-jeti ta praznik. Po sklepu vipavske »zveze«, ki bo poskrbela za vse potrebno, se je določil dan proslave na 6. septembra v Logu na Vipavskem. Slavnost bi se vršila po sledečem vsporedu: Ob 9. uri dopoldne v Logu sv. ma-
ša s cerkvenim govorom, ki ga bo imel podpredsednik goriške S. K- S. Z. č. gosp. C. M. Vuga; od 11. do 12. ure slavnostno zborovanje. Govorita vipavski poslanec dr. Žitnik in predsednik goriške S. K. S. Z. dr. Brecelj. Od 12. do pol 2. ure obed; ob 2. uri popoldne pete lavretanske litanije; ob 3. do b. ure ljudska veselica. Omenjamo, da bodo pri ljudski ve-"selui nastopili tudi telovadci vipavskih telc-vadskih odsekov. — Bratska društva nujno prosimo, naj nam nemudoma naznanijo število članov — udeležencev. Enako prosimo somišljenike iz mesta, ki se hočejo udeležiti ta slovesnosti, da to nemudoma naznanijo tajniku S. K. S. Z., Gosposke ulice štev. 6. To pa radi obeda. Društva, ki imajo pevske zbore naj jih vzamejo seboj. Ce se zglasi 200 udeležencev, ki bi se odpeljali z goriške postaje, napravimo poseben vlak. Zato, bratska društva, nemudoma naznaniti, če hočete na ta način proslaviti letošnji dvojni jubilej v vipavskem Logu ter ondi izročiti Mariji v varstvo tudi našo skupno krščansko izobraževalno organizacijo. Z Bogom in Marijo za slov. domovino !
Horjuljski župan Stanonik ponesrečil. Po
! vozil je minoli teden v Ljubljani nek neprevi-j den voznik horjuljskega župana gosp. Ivana j Stanonika, ravno ko je hotel izstopiti iz tram-j vaja pred kavarno »Evropa«. Voz ga je vlekel več metrov s seboj. Dr. Stoje, ki je bil poklican, je konštatiral, da je le noga lahko poškodovana. O vsem je bil takoj obveščen magistrat in rešilno društvo. Vendar od tam ni prišla nobena pomoč. Gosp. Stanonik se je odpeljal s prvim vlakom domov.
Pogreb čast. gosp. Antona Zgurja, župnika na Brezovici pri Ljubljani, ki se je vršil v sredo, 26. avg., je bil prav veli-kansk. Ljudstvo je z veliko udeležbo pokazalo, da ga je v kratki dobi dveh let, odkar je on tam pastiroval, vzljubilo. Iz Ljubljane je došlo nad 40 duhovnikov, ki so bili zbrani ravno pri sinodi. Sošolci so med duhovnimi molitvami maševali; veliko peto mašo in nagovor je imel dekan kanonih Fettich-Frankheim. Posebnost je bila ta, da se je prvi pot na Kranjskem pel »Requiem« po tradicionelnem koralu. Ker duhovniki sedaj pri sinodi sami oskrbujejo v škofijski cerkvi vse petje, se je podal oktet tega zbora na pogreb in tam izvajal isti »requiem«, ki ga je izvajal v stolnici za pokojne duhovne, ki so od prve sinode umeli. Brezoviški pevci so mu pred hišo in na grobu zapeli zadnji pozdrav. Pokojni župnik bi bil še dve leti rad živel, da bi bil s sošolci obhajal 40letnico službovanja, a Oni, ki ima naše življenje v rokah, je drugače sklenil. Blagi pokojnik naj v miru počiva! — Umrli župnik Anton Zgur je bil rojen v Podragi pri Vipavi dne 20. junija 1845. Šolal se je v Gorici. Semenišče je dovršil v Ljubljani. V mašnika povsečen je bil 1. 1870. Kapelanoval je v Postojni, na Raki, v Hrenovicah in Trnovem pri Ilirski Bistrici. Kot župnik je deloval na Premu, v Loškem potoku, na Ledinah, v Beli cerkvi, Hrenovicah in sedaj na Brezovici. Ko je služboval v Loškem potoku, je razsajala kuga po deželi. In ravno tistikrat se je pokazal pravega dušnega pastirja in dobrotnika ubogih. Ni se strašil nalezljive bolezni, vsakega bolnikaj e hitel previdet in potolažit v zadnji uri. In sedaj, ko je mislil živeti v miru in voditi ne težko župnijo, ga je dohitela bridka smrt. Pri raznih
zdravnikih in v topljicah je iskal zdravja, toda vse zastonj. V četrtek je še maševal, v ponedeljek je bil že mrtev. Pokojni je bil posebno vnet častilec Marijin. Nji v čast je spisal dvoje šmarnic. Deloval je tudi na zadružnem polju. Bil je ustanovitelj dveh mlekarn v hrenoviški župniji in brezoviške mlekarne, ki jako dobro deluje. Pri ljudstvu je bil priljubljen in spoštovan. Temu je dokaz sijajen pogreb v sredo, ko ga je cela župnija in nad 4U duhovnikov spremilo k zadnjemu počitku. O njem se lahko reče, da ni imel nobenega nasprotnika v župniji. Vse žaluje po dobrem gospodu. On pa že vživa zasluženo plačilo.
Nekaj o liberalnih študentih. Izvedeli
smo iz Kranja novico, da so ustanovili ondi radikalno - liberalni dijaki počitniško društvo »Vesna«. Soditi smemo, da so uvideli nekateri veri nasprotni dijaki, da jih je tudi ljudstvo na deželi jelo spoznavati kot take, čeprav nastopajo kot govorniki in ustanovitelji knjižnic, kot največji širitelji ter bra-nitelji narodnosti, omike, magari celo vere. Zato so začutili potrebo nadeti si drugo krinko, pa so se odcepili in združili v »Vesno«, Kljub temu se je pa že pokazalo, da hočejo »Neslani« prav tako delati proti veri, kakor oni vi-sokošolci, ki so združeni v društvih »Prosve-ta«, »Adrija«, »Slovenija« itd. Komur je toiej vera sveta stvar, naj nikar ne zaupa ne društvu »Vesna« in ne nje posameznim članom !
Slavnost narodnih noš v ljubljanskem »Unicnu« dne 13. septembra bo velikanska. Udeležniki dunajskega slavnostnega izpievo-da se že jako mnogoštevilno oglašajo. \sa slavnost se bo vršila pod originelnimi dekoracijami, nad katerimi bo kraljeval bajni »Zla-torog«. »Unionova« dvorana bo bliščula v svitu stotin električnih žarnic. Nekaj posebnega bodo slavnosti primerni paviljoni. Poleg dveh godb skrbljeno bo za res zanimivo zabavo, s katero se vedno ponašajo priredbe pevskega društva »Ljubljana«. Z Dunaja pride na stotine fotografij kranjskih udeležnikov cesarskega jubilejnega izprevoda. Poleg »Ljubljane« iu pevskega zbora društva »Kamnik«, nastopi v narodnih nošah tudi izvrstni pevski zbor društva »Kranj«, ki bo prepeval narodne pesmi iz zbirke M. Bajuka. Pride tudi owtet Trr;cvčanov in Krakovčanov v starodavnih krakovskih in trnovskih narodnih nošah ter nov mešani oktet »Ljubljane«. Vsa dežela s svojimi raznoličnimi narodnimi nošami bo zastopana, tako, da bo 13. september res vesel, a tudi za povzdigo narodnih noš pomemben dan.
+ Naše živinorejce opozarjamo, da
se pravočasno oglase za krmo in da si sedaj nabavijo potrebne klaje, da ne bodo pozneje, ko bo že prepozno, iskali okrog pomoči, ker sedaj je vlada po pritisku poslancev S. L. S. iznova dovolila pomoč v znesku 300.000 K, tako da znaša skupna svota 500.000 kron. Le po potrebi in številu oglašencev se bo dalo še kaj doseči.
+ Lepa zmaga »S. L. S.« V Mavčičah je dne 27. t. m. pri občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagala »S. L: S.« — Znani Jožo Novak je sedaj v svoji domači občini oproščen tudi časti občinskega odbornika.
+ Tečaj za bolniške strežnice uspešno napreduje. Dekleta se z velikim veseljem udeležujejo pouka in praktičnih vaj. 29. avg. je obiskal tečaj prevzv. g. knezoškof in je udeleženke z vnetimi besedami
bodril k plemenitemu delu krščanskega usmiljenja. — Deželni odbor je naklonil podjetju 1000 K deželne podpore. Tečaj se slovesno završi 8. septembra. Vsi člani Vincencijeve družbe in vsi drugi dobrotniki so k tej sklepni slovesnosti uljudno vabljeni.
+ Za popravo župnišča na Ubeljskein
je ministrstvo za uk in bogočastje, kakor nam poroča poslanec dr. Žitnik, darovalo 2000 K. Sedaj žele Ubeljci še duhovnika.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico ima dne 6. septembra ob 3. uri popoldne v dvorani Š. K- S. Z. svoj drugi redni občni" zbor — z običajnim vsporedom. Razun dnevnega reda je pa še na vrsti poročilo drž. poslanca dr. Susteršiča in gosp. komercijelnega svetnika vodja Povšeta. Ker je torej vspored velezanimiv, zato je upati in pričakovati, da bo ta občni zbor zares polnoštevilno obiskan, da bodo vsi člani »Kmečke zveze« — od prvega do zadnjega prišli na ta shod. Zato možje odborniki in zaupniki kakor tudi vsi somišljeniki, pojdite na delo, agitirajte med seboj, da boste prišli vsi kakor en mož na ta pre-važni občni zbor, kjer se bo govorilo le o vaših koristih in interesih. Pokažite, da je vaša »Kmečka zveza« že res organizirana, da se zares brigate za vsa dnevna vprašanja v današnjih resnih časih. Torej člani »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico, dne 6. septembra ob 3. uri popoldne vsi na občni zbor v hotel »Union«. Na svidenje! — Clan zveze.
Hrušica. Zadnji teden v četrtek in soboto smo imeli občinske volitve za dobrunjsko občino. Izvolili smo odbornike za 7 podobčin in poleg tega še 24 odbornikov. Vsi so pristaši S. L. S. Boja ni bilo. Nekaj nezadovoljnežev je hotelo rogoviliti, pa so bili »švoh v prsih, in so se frderbali«. Pa ni šlo za načelna na-sprotstva, za liberalce ali za klerikalce, marveč za osebne stvari.
Stepanja vas. Poprava naše cerkve vrlo napreduje. Storilo se je vse, da se zabrani za-makanje v zid. Odkopalo se je krog in krog cerkve, kar je bilo preveč prsti. Napeljali so se žlebovi okrog strehe in napravili trije novi požiravniki vode. Sedaj se popravlja zunanie Z'dovje, nato pride na vrsto notranjščina. Naš gosp. župnik hočejo cerkev narediti tako, kakor bi bila »iz škatljice vzeta«. Tudi tuji gospodje se zanimajo zanjo. Zadnje dni so prišli trije gospodje fotografovat stranska oltarja, ki sta posebno znamenita. — Trgovec Bolta je zopet otvoril trgovino v nekdanji Jebačinovi hiši. — Florijan Lisjak je prodal znano gostilno pri Florijanu. Kupil jo je domačin Ivan Briceij. Lisjak se bo pečal zanaprej s perutnino.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Kamnika. Liberalne veselice so se vr šile letos v znamenju zgube in dežja. Pri prvi, v proslavo cesarjeve šestdesetletnice, združili so liberalci toliko in tako različnih namenov, da bi udeleženec kmalu ne vedel, ikomu veselica v prvi vrsti velja. Ko bi ne bilo zunanjih znakov (zastav, geslo itd.), sodil bi človek, da je težišče zabave v proslavo kamniških lepotic. Konkurenčno glasovanje o tem je pokazalo veliko zmožnost praktike in •okusa liberalcev. Poleg bučnih čestitk zmagovalki gosp. Albrechtovi, čuti je bilo tudi pre-
cej godrnanja. Posebno zavist uganjali so nekateri iz vzroka, ker je Tancetova Rezka ostala z nekaterimi glasovi v manjšini, samo zaradi črnih las. — Društveni dom bodo nehali demolirati. ker čisti dobiček bode še za pričeto prezidavo prekratek. — Druga veselica v proslavo 25-letniice pevskega društva »Lire« vršila se je v znamenju mokrote. Po pregovoru: kakršen je človek po duhu, takega se kaže na zunaj, se liberalec nikoli ne ravna, ker je materijalist. Zato ravna nasprotno. Njegovo pravilo je: kakršen sem po zunanjem, tak hočem biti na znotraj. Zvesti temu pravilu kot pristni liberalci nažehtali so se rujnc kapljice domači in tuji gostje z isto slastjo iu živahnostjo, kakor jih je v začetku veselice žehtal blagodejni dež. Nesreč se pa vkljub temu ni zgodilo; razun gostilničarjev so že vsi pozabili na vesele in žalostne posledice veselice. Ti pa so komaj ob tednu pospravili ostanke živil, katera so pripravili gostom. Njihova splošna želja je, da bi liberalci v prihodnje napravljali pogostitev gostov zunaj mesta, kamor bi potem hodili domači na ostanke. Dosežen bi bil dvojen namen: zgubo bi trpeli tisti, ki za liberalno stvar nič ne žrtvujejo, ostankov pa bi bili vsi skupaj deležni.
g lz Šenčurja. V nedeljo, dne 6. septembra priredi tukajšnjo izobraževalno društvo veselico s sledečim vsporedom: 1. »Na okno trka ptič droban«, zložil Anton Medved, poje moški zbor. 2. »Oj zbogom ti planinski svet«, Aljaž, poje mešan zbor. 3. »Pod trto bivam zdaj«, Hugolin Sattner, poje mešani zbor pod vodstvom g. organista Karola Bricelja. 4. »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski«. Šaloigra v enem dejanju. 5. »Ne kliči vraga«. Šaloigra v enem dejanju. — Vstopnina: I. sedež 60 v., II. sedež 40 v., stojišča 30 v. Igra se drugo nedelje ne bo ponavljala. Prva igra se vrši s sodelovanjem več gospodičen iz Ljubljane in bo jako zanimiva. Kdor želi poštenega razvedrila, naj gotovo pride. Vabljeni ste vsi!
g Na blejskem jezeru je dne 8. septembra slovesni romarski shod in slovesno opravilo zjutraj in ob 10. uri. Da ne bo nereda in pritožb glede prepeljave po čolnih, naj vsi pazijo na sledeče: Za prepeljavo na otok se plača 10 vin. in za nazaj zopet 10 vin. Nikdo naj ne plača vnaprej za tje in nazaj, ker potem ni lahko dobiti dotičnega čolnarja, drugemu se mora pa zopet posebej plačati, torej so oškodovani izletniki. Ob drugih prilikah se plača na otok 20 vin. in nazaj 10 vin. Te cene veljajo za ladjišče pod kolodvorom in za cerkveno ladjišče na Mlinem.
g Društveno s Trate v Poljanski dolini. Zadnji čas ie poskrbel odbor, da je dobila društvena knjižnica mnogo najraznovrstnej-ših kiuig. Sedaj ima društvo na razpolago klasične pisatelje za odrasle in veliko mladinskih spisov. Zato naj zopet jamejo zahajati oni društveniki, ki so poleti iskali doma sence, v društvo, in naj pridobivajo novih članov. Posebno poskrbite stariši, da se vpišejo vaši mladeniči in mladenke, ki so zapustili šolo. Mesto da bi pohajkovali v nedeljo popoldne pred gostilnami ali pa v njih posedali, naj si poiščejo zabave in pouka v društvu pri »Kumru«.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Iz Bele Krajine. Naši liberalci precej zmagujejo; posebno v Črnomlju mislijo, da so na vrhuncu. »Belokranjec« si je v vsaki številki privošči nekoliko »farjev«, Posebno
skuša podreti ugled gosp. župnika Peharca. Boga piše sedai že z malim b. — Na nekaj opozarjamo naše ljudi, kar mogoče mnogim ne bo prijetno. Belokranjski kmet! Zavedaj se, da s tem, če kupuješ ali posojuješ ali davaš denar shranit itd., — vedno nekomu tudi pomagaš. Pa si dobro oglej ljudi, ki jih hočeš s svojim denarjem podpirati! »Svoji k svojim!« se glasi stari pregovor. Liberalci naj kupčujejo med seboj. Tega jim ne smemo in ne moremo braniti. Toda siliti nas ne more nikdo, da bi nosili svoj denar liberalcu v žep. Zato pa bodi vsak toliko premišljen in kupuj — samo pri pristaših »Slovenske Ljudske Stranke«, ravno tako podpiraj denarne zavode iste stranke, kajti čim krepkejša bo podpora, tem močnejša bo tudi stranka, tem več bo lahko dosegla slovenskemu ljudstvu v korist. Ravno tako naj slovenski kmet podpira slovenske rojake in ne tujcev. — Torej še enkrat: podpirajte Slovence, med njimi pa pristaše »Slovenske Ljudske Stranke«, ne pa liberalcev, kajti tudi denar se lahko obrne v dobre ali v slabe namene.
d Iz Črnomlja. Na malo mašo, dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne se ustanovi v Črnomlju pododbor »Slovenske dijaške zveze« za Belo Krajino. Popoldne po litanijah se otvori ljudska knjižnica »Slovenske dijaške zveze«; zvečer ob 8. uri, če bo mogoče, tudi ob 4. uri popoldne, prirede črnomaljski fantje in dekleta s sodelovanjem »Slovenske dijaške zveze« narodno igro v štirih dejanjih »Zaklad«. Spisal Ksaver Andrejev. — Sedeži bodo po 60 vin., stojišča pa po 30 vin. od osebe. — Cisti dobiček je namenjen za ljudsko knjižnico iu za ustanovitev telovadnega odseka v Črnomlju. — Ves program se vrši v »drvarnici« poleg cerkve sv. Duha. Vsi oni, ki si želite resničnega napredka v krščanskem duhu, pri-hitite na malo mašo polnoštevilno v Črnomelj. — Vabijo prireditelji.
Iz litijskega okrala.
d Iz Stange. Hvala Bogu! Dobili smo dežja v obilici. Kmalu ga bo preveč. Studenci, potoki, vse se je oživilo. Ako bode sedaj lepo, bodemo dobili vsaj nekaj. Pozni krompir, čeprav ga bo precej manj kakor druga leta, je lep. Koruze bi bilo tudi nekaj, pa je silno snet-ljiva. Repa in zelje še precej kaže, le gase-niče (in uši) nam hočejo vse požreti. Fižola pa ne bo nič. Ponekod ga ne bodo dobili toliko, kot so ga posadili. Sadja je bilo in ga bo iz-vanredno veliko. Bflo je češenj, vsake vrste, marelic, zgodnjih hrušek, imamo sedaj vsega dosti. Posebno pa jabo'<. V* .»ko Jrevo, ki ni obrodilo lani, je letos polno. Sadje je kljub suši silno lepo. Povsod se sliši, kam je djati? Posebno jabolka. Oglasite se kupci! Dobili bodete vsega: jabolk, hrušek in sliv.
d Zagorje ob Savi. Razširjanje šole v Zagorju ob Savi. 2e delj časa se govori, da se mora zagorska šola razširiti zaradi pomanjkanja prostorov. Pa kje dobiti svet za to? Predsednik krajnega šolskega sveta gosped Koprive je sklenil, da se mora od gospe Medvedove, ozir. pravzaprav od njega, kupiti vrt poleg šole, pa naj stane, kolikor hoče. In res ni odnehal, dokler se ni kupil vrt. ki je kdt vrt prav lep, a za stavbišče silno slab, ker ie skoraj sama nasuta zemlja, in bo treba zelo globoko kopati, predno se pride do trdnega temeUa. To pa bo veliko stalo, bo nerodno in k olepšanju Zagorja ne bo prav nič pripomoglo. Koliko bi bilo boljše, kupiti Jermenčev svet, ki je sedaj sicer nekoliko dražji, a na mnogo lepšem prostoru in sploh boljši za stavbo. Tu bi se postavilo lepo šolsko poslopje z manjšimi stroški kakor na Medvedovem vrtu. Ako se ta kupčija, ki se je sklenila bolj tako na skrivnem, ne da več razdreti, naj bi vrt,
ostal kot lep šolski vrt, a šolo tamkaj zidati nikakor ne kaže. Na vsak način naj bi krajin šolski sv et sklical skupaj davkoplačevalce, da se pogevorimo. dokler je še čas. Ako bo tistih par mož gospodarilo čisto po svoje, znajo zadeti na tak odpor. da si na še misliti ne 1110-
rL1°d Iz Zatičine se nam piše: Vendar smo imeli semenj na dan sv. Bernarda ki je moral izostali lansko leto radi bolezni. Bil je izredno dobro obiskan. Jako veliko živine je bilo na prodaj. — V samotanski cerkvi je imel ta dan sv. mašo šmarski dekan č. g. 1 rcek.— MU gosp. opatu se zdravje počasi vrača. V samostan se je zopet povrnil č. pater Bernard, ki jc več mesecev kaplanoval v Predosljih na Gorenjskem. — Kakor čujemo, bo bral v tem iresecu novo mašo tukajšnji rojak salezuanec gosp. Kovačič. Gosp. novomašnik študira sedaj v Turimi na Laškem. Veselimo se po dolgem času zopet nove maše v Zaticini.
d Šmartno pri Litiji. Gad v štedilniku. Nekaj nenavadnega se je prigodilo v Porentovi hiši v pritličju (sedaj last Robavsa) dne 10. avgusta. Neka gostija v hiši je zakurila v štedilniku in zažgala. Kar začuje neko sikanje in bobnenje, da jo je bilo strah. Cez malo casa začne od štedilnika teči mast. Pozneje vidi. da se je spekel v ognju nad meter dolg gad. Prišel ie najbrže pri vratih in ker je čutil še štedilnikovo gorkoto, je zlezel vanj. Pozneje sa ni mogel več rešiti. Vsekakor čudno, da je gad tako zašel v vas. Dobro, da ni nikomur nič naredil. — Boj za meso. Občinstvo in me-soicdci že nekaj časa zadovoljno gledajo, kako so si mesarji v laseh. Mi smo čudovite mirno prenašali, da sta nas tukajšnja mesarja odirala prav do gole kosti. Iz najlepše živine sta se norčevala in kupovala krave po slepih cenah. A meso je bilo vedno po 1 K 20 vin. kilt gram in tako. kakršno bi v Ljubljani imenovali 4. vrste, če bi jo sploh imeli. Smarčan je potrpežljiv in je vse snedel. To se je godilo skoro pol leta. Treba je bilo tujca, da nas je podučil. Povsod so se upirali, ini smo biii tiho. Gosp. Ludovik Kožuh pa je sedaj odprl mesnico in prodaja meso I. vrste po 96 vin., in II. vrste po 88 vin. Ni čuda, da vse dere k njemu, še celo iz Litije. Kupujejo pri njem vsi brez razlike strankarstva, ker meso ie nad strankami. Zato pa besnita prejšnja mesarja, vpijeta, tožita po sodnijah, jamrata nad škodo. Eden jo ima 2000 K. drugi 1000 K- Mi se pa imejemo in jemo po ceni dobro meso in dobro juho; pa samo to »amerimo gosp. Kožuhu, zakaj ni tega napravil poprej. Pripoveduje sc tudi zgodbica o bolni presici za 12 K-Nas ta nič ne briga. Pobrigajo naj se tisti, ki so jc. baje pojedli. Gosp. Kožuhu pa želimo obilo sreče, vstrajnosti in veliko odjemalcev, da bi nam še večkrat pokazal zaklanega vola, sai poprej ga nismo bili vajeni gledati!
d Okrajna cesta pod Višnjo goro in drugo. V gornjem delu našega sodnega okraja je le ena sama okrajna cesta, takozvana »Mala cesta«, pod Višnjo goro. Dolga je komaj okoli 2 kilometra, široka pa največ — čujte! dva metra. Voz voza se zamorc le ogniti, če eden zapelje na travnik. Po tej cesti gre tudi ves promet na kolodvor. Zavoljo tesnobe ceste se je prigodilo že nebroj nezgod. Nedavno je voz z romarji zašel pod cesto, se po strmini prebrnil čisto narobe z več kot 20 romarji. Le božji pomoči sc je zahvaliti, da se ni nobeden težko poškodoval. Tudi ko se je g. župan Omahen ponesrečil, je bil vzrok ozka cesti. Deželni odbor je z dopisom z dne 22. svečana 1905 št. 12339 de 1894 zaukazal cestnemu odboru to okrajno cesto pod globo 200 | kron razširiti. Pa cestni odbor je menda pre- | samostojen v svojem delokrogu, da bi se zmenil za tak ukaz. Zahtevamo, da ker moramo leto za letom cestno naklado plačevati, da se
tudi na našo edino, kratko cesto ozira. Ape-I liranto na deželni odbor, da svoje žugauje ! uresniči in načelnika cestnega odbora prisili, da se vendar že enkrat prične s tako potrebnim razširjanjem naše ceste. — Volitve v tukajšnji k rajni šolski svet so se vršile še aprila meseca. Voljenih je bilo pet mož naše stranke z velikimi večinami. Proti volitvi se je vložil priziv. a do danes ni še rešen. Gospodje pri okrajnem glavarstvu bili bi pač lahko malo bolj urni. — Veliko ogorčenje vlada med ljudstvom, ker je bil tukaj semenj prepovedan. Ljudje bi radi živino prodali, a jo ne morejo. V celi naši fari ni ne enega slučaja tifusa, a tudi v vaseh nam sosedne fare Zatična ne", ki na našo mejijo. V Zatični sami je seve nekaj slučajev, ki je pa od nas poldrugo tuo oddahena. Srednja pot je najboljša tudi pri lcgarju. Prevelika popustljivost in zamolčanje škoduje, kot v Postojni, nasprotno pa pie-velika skrb tudi ni umestna. Po našem mnenju bi se v Višnji gori, kjer ui nobene bolezni, semenj smel vršiti. Pač je veliko večja nevarnost okuženja v cerkvi. Dosledno bi se morala zatiska cerkev zapreti, če se pri nas semenj prekliče. — Cuje se. da namerava erar v našo sodnijo vodovod napeljati. Tudi za naše mesto bj bil modern vodovod zelo koristen. Isti bi se dal napeljati z ne prevelikimi stroški. Manjka samo moža, ki bi vso zadevo sprožil. — Mestni zvonik sv. Ane so na novo ometali. in vso cerkev zunaj zbelili, da je zdaj prav lepa videti. Bilo je res potrebno. Glavno zaslugo za to ima veleč. gosp. župnik K. Tekster.
U raznih krajev Dolenjske.
d Iz Doberniča pri Trebnjem. To jesen nas zapustita čč. gg. dušna pastirja, ki sta nam bila, esobite preč. gosp. župnik, mnogo let kot dobri kažipota. Bog jih ohrani še mnogo let v zasluženem pokoju! — Pred malimi dnevi se je ponesrečil edini sin »Derguča«, iz Korit pod vozom z vinom naloženim po strmi cesti pod Čatežem. Seveda preveč »korajžc. Bog mu bodi milostljiv. očetu pa vse sožalje! — Dric 22. avgusta je pogorelo v Vaupči vasi dvema gospodarjema poslopje, enemu vsa obleka in štiriletni otrok. Cas je že, da bi se na opetevane župnikove opomine oziralo, namreč ^pazite na otroke«, »ogenj ni igrača«. — Občinske volitve so bile pri nas jako burne, mnogim ne povolji. Snujemo sedaj požarno društvo, misel ni napačna, samo le več »ko-rajže«! Začeto delo naprej! — Doberničan.
d Krka. Dopis od Pivke radi vojaškega strelišča v 33. štev. »Domoljuba« mi je dal povod, da tudi jaz podam nekaj vrstic v »Domoljuba« v svarilo- in opomin vsem onim, ki imajo kakršnokoli prodajo zemlje, bodisi že za ceste, železnice ali kaj drugega. Dokler kmeta poprašujejo po kaki ceni da zemljo, je še kmet njen gospodar. Ko pa pride ceiiilna komisija, ni več. Kar tiho bodi. če se ti kaj da, vzemi, ako pa nič, molči. Tvoje besede nikdo več ne sliši če se ti še taka krivica godi, ali če se cenilna komisija še tako dvomljivih sredstev posluži. V dokaz tukajšnji zgled. Tukaj na okrajni cesti, ki pelje od Žužemberka na postajo Zatičina se bo preložila cesta v dveh klancih in v ta namen je bila odkupna cenitev leta 1900. Kmetje so zahtevali po 2 K za kvadratni seženj, a zaprisežena cenilca sta cenila 1 K 60 vin. kvadratni seženj. Ta zemlja je vsa brez kamenja, razun na par parcelah in same njive v dolgosti na 1 km. Nesreča je pa hotela, da je okr. komisar gosp. S. mesto kvadratni seženj zapisal meter in tako se je vsa stvar zavlekla za par let. Letos 15. junija pa je bila sodnijska cenitev in zapriscženca cenilca sta cenila prvo parcelo njiv kvadratni meter 3 K 40 vin., potem pa se pripelje gosp. inženir K- in na njegovo zahtevo, da se mora
ceniti na 2000 K za joh, sta se »dala gg. cenika in tako je bilo 39 parcel njiv cenjenih po 37 vin. kvadratni meter. So sicer prizadeti posestniki vložili pritožbo na slavni deželni odbor, a taisti jo je zavrnil s pripombo, da nai sc pritožniki obrnejo na sodnijo ali okr. cestni odbor. Kmetje so bili pa teh misli, da v pravdo se ne spuste, da rajši krivico trpe. Krivico trpe pa gotovo, ako se cela parcela proda stari mernik posetve od 4 do 5 sto kron. A da se plača za cesto po 37 vin. za kvadratni meter, je razlike za četrtino.
d Iz Ambrusa. Tukaj je bil 16. t. m. shod. Govoril jc gosp. dr. Lampe o delovanju prejšnjega deželnega zbora, o preosnovi volivne pravice, o delovanju sedanjega dež. zbora in o načrtih, ki jih hoče dež. odbor izvršiti. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu obilna. Z zanimanjem so poslušali možje in mladeniči krasni in podučili govor. Le prehitro je potekel čas. da se je moral gosp. poslanec podati nazaj. Samo eno nj ugajalo, žganjarjem namreč, da bo dežela dobila precej dohodkov od državne naklade na žganje. Zato je neki mož. ki ima kratko pamet in plitev razum, a hoče veljati za veljavnega in razumnega in je že znan po svojih blaniažah, skušal braniti koristi žganjarjev, kar .ie pa škoda besede. Seveda ni dobil drugega kakor smeh za plačilo. Iz vsega pa sklepamo: S. L. S. si je s tem vnovič utrdila zaupanje. Ljudstvo ambruške lare se popolnoma strinja s svojimi zastopniki in jim izreka popolno udanost in zaupanje. Kar se tiče pa žganja, ono je največji sovražnik človeške sreče, posebno pa kmečkega stanu. Zato naj pa zastopniki naši v državnem kakor v deželnem zboru zatirajo in obdačijo tega sovražnika. Ce tudi žganjarjem ni po volji, naj le plačujejo žganjarski bratci; čim več bodo popili, tem več bo imela dežela dohodkov. Več somišljenikov.
d Iz Loškega potoka. Poslovil se ie od nas župnik gosp. Rihtaršič. Od obče priljubljenega gospoda jc bilo težko slovo celi fari. Zapustil pa jc nam dovolj spomina, saj se njegova delavna roka pozna v cerkvi na Tabru, kjer je skoro docela vse prenovil. Spomin pa ima tudi v srcu našega ljudstva, ki se zaveda hvaležnosti za veliko skrb in požrtvovalnost svojemu dobremu devetletnemu dušnemu pastirju.
d Iz H inj na Dolenjskem. Priredili smo v nedeljo, dne 23. avgusta, popoldan dijaki liinj-ske župnije ljudsko veselico. Namen te veselice je bil. tudi v Miniali, v do sedaj popolnoma od sveta pozabljenem kraju, ukreniti kaj potrebnega za duševni napredek. Ustanoviti namreč nameravamo v Hinjah, lahko rečeni, v jedru iu središču Suhe Krajine, knjižnico in izobraževalno društvo, po vzgledu nam diligili bližnjih župnij. Ze delj časa smo mislili mi in tudi mnogi drugi prebivalci široke Dolenjske, da niso Suho Kranjci zmožni za take prireditve in da ne morejo kaj takega prebav-ljati. 'loda pri tej veselici smo izprevideli, da temu ni tako. V obilnem številu se ie udeležilo ljudstvo te v naši fari nenavadne veselice, z veseljem je poslušalo govor o pomenu te lepe veselice. Velik upliv in utis so napravile n? ljudstvo prav posebno deklamacije treh Gregorčičevih pesmij. katere so predavali trije dijaki prav izborno. Tudi petje štirih pesmi z mešanim zborom je segalo občinstvu prav do dna srca. Velika zadovoljnost in zanimanje se je kazalo pa prav posebno pri dramatični predstavi z dvema dejanjema, katero so igrali prav izvrstno in ljudstvu nad vse dopadljivo. Od vseh strani gledališčnega prostora se je čulo ploskanje in splošno odobravanje Veselica, dasi smo jo priredili pod nekim kozolcem, je izpadla z nepričakovano dobrim uspehom. Čuditi se pa moramo temu dobremu izidu veselice zato, ker so tukai
sodelovali mladeniči, ki še niso vajeni in izurjeni javno nastopati. Prihodnjič pa, ko se nekolike bolj privadimo javnim nastopom, upam, sc bo obnesla veselica še bolje. Pri vsem svciem dejanju se bomo ozirali in držali pregovora, ki pravi: »Vaja naredi mojstra«. Takšne prireditve so za našo liiiijsko jaro neobhodno potrebne, ker je ravno ta v celi Dolenjski najbolj zapuščena in zanemarjena. Da jc temu res tako, vidimo iz pomanjkanja prtpotrebne ceste, iz pomanjkanja raznih dni štev itd., z eno besedo: drugega nimamo, kakor kamenja na razpolago. Zato pričakujemo od višje oblasti pomoči, da se kar najhitreje zgradi čez našo faro, ki obsega precejšen Uel Dolenjske, nam že obljubljena cesta. Knjižnica, ki jo hočemo ustanoviti, bo imela namen, ohraniti \ ljudstvu narodno zavest in ga privesti do tega, da se ne bo zanimalo samo za lopato, motiko in sekiro, antpak da bo pogostokrat seglo tudi po knjigah, iz katerih naj črpa one zaklade znanosti iu umetnosti, za katerimi stremi iu se peha vse človeštvo.
Drugo solnce kmalu lx> sijalo
In ljudstvu boljšo pot kazalo. Dijak.
TJSSsš
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Regulacija Nikove. Po naročilu dežcl-nelnega cdbora sta ta teden izvedenca, gg. inženirja Podkrajšek in Sturm, natančno ogledala in premerila tek Nikove skozi mesto, da izdelata načrt za regulacijo tega hudournika. Idiiiski liberalni občinski odborniki pa so mislili, ker imajo slabo vest, da je merjenje Nikove Ic pretveza, v regnici pa da sta oba imenovana gg. prišla pogledat prezidavo čitalnice. Drž. odbornik Jaklič je pa res posetil Idrijo, da hi občudoval predrznost naših občinskih gospodarjev!
n Zagotovljena je Zirovcem nova ccrkev. Denar, ki so ga dala dobra srca, jc pošel, ko se je cerkev dozidala še le do strehe. Bali smo se, da se ustavi nadaljne delo. A na prizadevanje naših vrlih poslancev je gosp. župnik dosegel, da je ministrstvo dovolilo porabiti 60.000 K od ustanove Sclakovc za zidavo nove cerkve v Zireh.
n Odšel je iz Idrije neznano kam paznik Repulus. Nekateri pravijo, da je šel po svetu iskat dela, drugi pa, da je šel iskat smrti.
n Voda jim teče v «rio, namreč idrijskim Sokolom. Zato se udeležujejo raznih sokolskih prireditev po drugih krajih, dne 23. avgusta so se pa hoteli sami postaviti, pa jim ni šlo nič kaj po sreči. Kdor pozna, kakšni so tisti in tiste, ki se navzamejo sokolskcga duha, temu se bo studila sokolska vzgoja. Gas je, da stopijo Sokoli v zaslužen (prav rečeno: nczaslu-žeu) pokoj in da pride na površje naša telovadba.
n Iz Črnega vrha nad Idrijo poročajo: Zapustil nas je kaplan č. g. Josip Pravhar ter odšel na župnijo Loški potok. Težko bomo pogrešali gospoda, ker bil je res ßozrtvovalen in delaven na cerkvenem in političnem polju, jeklenega značaja in odločnega mišljenja. Njegova zasluga je v prvi vrsti, da je bilo toliko volivcev na strani S. L. S. Koliko jc bilo nasprotovanja ob času volitve, a gospod se ni bal ne truda ne znoja, ampak šel je v boj do zmage za dobro stvar. Bil jc tudi zelo prijazen in postrežljiv, zato so ljudje radi iskali pri njeni sveta in pomoči. Torej ni čudno, da nam je bil zelo priljubljen in da je bila ločitev | težka. Čestitamo Vam, Loškopotočani, na takem župniku, le z veseljem ga pozdravite!
Vani pa. dragi gospod, kličemo iz svojih hvaležnih src: Bog povrni iu Vam daj obilo uspeha ila uovi župniji!
Iz reške doline.
u Veselica v proslavo cesarjevega jubileja se je vršila v Bistrici dne 23. avgusta. Začela sc jc zjutraj s sv. mašo, končala po polnoči pc vseh tnanirah in pravilih »napredne! ali ^neodvisne« surovosti in oblastnosti. Bog varuj da bi sc na kakih naših prireditvah küj takega pripetilo. »Narod« in »Notranjee« Iii gotovo izšla v posebnih številkah, da bi dovolj ožigosala »srednjeveško oliko klerikalcev«, tako pa bigularja molčita ko grob! Značilno jo to. da so tisto »oliko naprednih ljudi« na veselici kazali sami taki, ki pravijo, da nekaj, kar jc najbolj nazadnjaškega, jc »klerika-lizcni". Natančno o vsej komediji nočemo pisati, ker tistih »lepih« psovk, nc maramo pri-občevati. — Prosimo, to jc proslava jubileja!
n Učiteljček Gruni v Vipavi se pridno udeležuje vseh surovosti, ki jih liberalna banda počenja proti nam. Čuden značaj se bo marsikomu zdel ta učiteljček, če povemo, kakega >klerikalen« se jc delal, ko jc bil še na učiteljišču ! Ko je hodil na počitnice, je oblezel vse farovže, kjer jc užival veliko gostoljubnost, zlasti pri sedanjem kuratu č. g. Orani-ču. Sedaj spoznamo, da se je 011 duhovnikom hliiijil tedaj le zato, da se je na njih stroške vsak dan dobro najedel in napil, pa včasih še kako kronco dobil za na pot v Ljublj. ! Taki so liberalci! Da bo svet še bolj zvedel in spoznal tega učiteljčka Gruma, pa bomo prihodnjič povedali o nekem pismu, ki ga jc svojemu očetu, železniškemu uslužbencu v Trstu, pisal. Moral bi se iti še četrto božjo zapoved učit, da bi svoje stariše drugače spoštoval! Ce pa nc bo Orimi pri" miru, pa priobčimo še marsikaj iz njegovega vseskozi »značajnega« življenja! Pczorl
Iz raznih krajev Notranjske.
n Koren. Nepolitično strokovno društvo strojarskih pomočnikov na Vrhniki je priredilo dne 23. avgusta t. I. izlet na prijazni Koren (719 m visok hrib med Horjuljom in Polhovim Gradcem). Častno število članov sc je odzvalo odborovemu vabilu, ter sc napotilo ob 5. uri dopoldne preko Lesnega Brda in Za-klanca na Koren. Ob potu smo videli lepo urejci.e kmetijske domove. Kar je še posebno hvale vredno je to, da se tukaj ljudje jako ma'ljivc pečajo s sadjerejo, katera jim bo letos bogato poplačala njihov trud, kajti jabolka, večina prav žlahtnih vrst, so že tako polna, da so jih morali podpreti, sicer sc polomijo pod težo obilnega sadu. Naravnost presenečeni smo pa bili, ko smo dospeli na vrh hriba, tako krasen razgled se je razprostiral pred našimi očmi. Na eni strani, lepa vrhniška iu horjuljska ravnina z mičnimi vasicami, na drugi strani Polhov Gradec s hribom sv. Lovrenca, kateri se dviga kot velikanski stožec sladkorja s cerkvijo na vrhu. Nekoliko proti zahodu Črni in Goli vrh; v ozadju pa, kot ponosni očak, slikoviti Blegaš. Vreme nam sicer ni kazalo prav prijaznega lica, vendar sc je zabava kaj živahno razvila. Društveni pev-ci so zapeli »Lepa naša domovina« in več drugih narodnih pesmic. Izletnike ie pozdravil društveni tajnik v lepem vezanem nagovoru. Za tem jc govoril tovariš Ig. Steržinar, ter omenjal, da danes slavimo tudi sedemdesetletnico člana Ivana Turka, katerega jc tudi društvo na letošnjem občnem zboru imenovalo častnim članom. Kot sedemdesetletni starček se je še udeležil izleta, ter s tem pokazal, kako zelo je vnet za društvo, da se kljub visoki starosti ni ustrašil strme poti na Koren. Govornik ga je stavil nam mlajšim za
vzor, kajti, jubilant je v službi pri enem mojstru že petdeset let, ter je bil že za štiridesetletno službovanje odlikovan <d presvetlega cesarja. Slednjič mu je izrekel v imenu društva najiskreneje čestitke, naj bi v sreči in za-dovoljnosti živel do skrajnih mej človeškega življenja, ter končno dosegel svoj namen. — Skupno kosilo sta nam pripravili na prostem jako okusno soprogi tovarišev Zdešarja in Jc-senkota, za kar jima bodi na tem mestu izrečena zahvala. Po kosilu jc tovariš Stanko de-klamoval Simon Gregorčičevo pesem »Delavcem«. Končno je še član Leskovec v navdušenih besedah bodril društvenike k bratski vzajemnosti, kajti, le potem bo društvo vstre-zalo svojemu bratoljubnemu namenu, ako skrbno goji zares lepo in potrebno čednost bratske vzajemnosti; da so društveniki to unteli, nam jc pričal gromoviti živio-klic, kateri se je razlegal po govoru daleč tja preko hriba. Le prehitro je prišel čas, ko smo sc morali posloviti od prijaznega hriba, ter dobrih in poštenih njegovih stanovalcev, kateri so nam radi postregli z namizno opravo, kakor tudi z okusnim sadjem in drugimi potrebščinami, za kar se jim natopleje zahvaljujemo. Mi vam ohranimo vedno hvaležen spomin. Bog vas živi!
n Vipavska podzveza. Po sklepu S. K- S. Z. za Goriško v seji dne 5. avgusta in vipavske podzveze v seji dne 17. avgusta priredita obe zvezi dne 6. septembra t. I. v Logu na Vipavskem skupno slavnostno zborovanje z naslednjim sporedom: Ob 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom. Od pol 11. do 12. ure slavnostno zborovanje na prostem. Od 12. ure do pol 2. ure obed. Ob 2. uri pete litanije. Od 3. do 6. ure ljudska veselica. — Imena slavnostnih govornikov še priobčimo. Slavna društva, ki se hočejo udeležiti slavnosti, prosimo, da svojo udeležbo čimpreje prijavijo zvczinc-niu tajniku Ivanu Debevcc, župniku v Buda-njah pri Vipavi. Radi obeda naj se naznani tudi približno število gostov.
Velika vojaška slavnost v Postojni. — O tetn se nam še poroča iz Postojne: Jubilejna slavnost, ki so jo priredili do-služeni vojaki v Postojni dne 22. in 23. t. ines., izvršila se je nad vse sijajno in dostojno. Ze v soboto popoldne naznanjali so topiči slavnostni dan in prihod poveljnika, visokorodnega gospoda Karola grofa Lanthierija. Ves trg okrasil se je z zastavami. Ob 8. uri je bila bakljada po sijajno razsvetljenem trgu v taborišče i. je na čelu izprevoda korakala in svirala vojaška godba. Bakljade udeležiio se je do-služeno vojaštvo v mnogobrojnem številu. Bivši topničarji vozili so celo baterijo, umetno imitirano. Posamezni poveljniki jahali so na konjih, vrhovni poveljnik grof Lanthieri pa se je v paradni uniformi huzarskega ritmojstra vozil v kočiji, obdani od lampijone nosečih doslužencev. V taborišču, kjer so bili postavljeni vojaški šotori in katero so razsvetljevale električne obločnice, razvila se je že ta večer neprisiljena zabava, kajti gostilne »Radecki«, »Pri Kunovcu«, »Filipovič«, »Jelačič« in »Bosna« ter posebna kuhinja skrbele so za dobro postrežbo, vojaška godba pa je zaigrala par komadov. Tudi gugalnica je že ta večer poslovala. V nedeljo ob 5. uri zjutraj bila je budnica z vojaško godbo; naznanila se je s 25 streli. Od 7. ure naprej formirale so se razne čete na koncu trga za slavnostni izpre-vod. Udeležba je bila ogromna, zato se je začel sprevod pomikati šele ob pol 9. uri.
Na čelu svirala je zopet vojaška godba, za njo vozil se je vrhovni poveljnik, potem pa jubilejni voz s cesarskim kipom in »Avstrijo«, kojo je predstavljala gospodična Matilda Jager. Splošna sodba je bila, da si dražestnejše predstaviteljice nismo mogli izbrati. Voz bil je elegantno ckinčan z zelenjem, zastavami in grbi slovenskih dežel. Na njem sta se vozila tudi dva stara bojevnika v uniformah svojih krdel, in sicer grenadir Doles iz Postojne ir Radeckijev pešec Grahor iz Bitinja pod Premom, ki je služil še cesarja Ferdinanda. V voz bilo je vpreženih troje parov konj, katere so vodili jahači v vitežkih oblekah. Tudi voditelj sprevoda in njegov pobočnik bila sta v krasnih viteških oblekah. Za slavnostnim vozom pa je v čveterostopih korakala cela armada pešcev, do malega vsi odičeni z raznimi kolajnami in križci. Videl si med njimi mnoge starih bojevnikov, tudi takih iz Ferdinandovih časov. Potem je prišla baterija topničarjev; topove vozilo je po troje parov konj. Sprevod zaključila sta dva sa-nitetska vozova z invalidi. Bil je res veličasten sprevod. V taborišču je bila ob deveti uri sveta maša, ki jo je daroval domačin č. g. Franc Kovač. Udeležilo se je je c. kr. uradništvo z g. vodjo c. kr. okrajnega glavarstva na čelu, občinski zastop z g. županom, razni gg. častniki itd. Med mašo oddajali so se salutni streli. Po maši pa je bila defilacija pred okrajnim glavarstvom. Kako ponosno in strumno so korakali pešci in kako imenitno je tudi artiljerija storila svojo dolžnost! Bilo je krasno! Popoldansko veselico kazil nam je sicer dež, toda vkljub temu je bilo na slavnostnem prostoru kaj živahno življenje. Saj smo že poprej naznanili, da se slavnost vrši po vojaško ob vsakem vremenu! Zato je bila tudi popoldanska udeležba velikanska. Ko je nazdravil vrhovni poveljnik Njega Veličanstvo, zaorili so živio-klici, pokali so topiči, godba pa je zasvirala cesarsko himno. Pri plesu sodelovala je poleg vojaške tudi domača godba. Da se je vsa slavnost tako sijajno izvršila, zahvaliti se je raznim dobrotnikom in podpirateljem, v prvi vrsti vrhovnemu poveljniku, visokorodnemu gospodu grofu Lanthieriju, potem gospodu Francu Jurca, veleposestniku v Postojni, slavnemu c. in kr. 3. kornemu poveljstvu v Gradcu, tistim časopisom, ki so nas rade volje podpirali, pa tudi dosluženim vojakom in starim bojevnikom, ki so v tako ogromnem številu prihiteli iz cele Notranjske. Slava jim!
Narodnogospodarsko
Slovenskim čebelarjem !
Letošnje leto bo zelo medeno. Po hudi suši je blagodejen dež dobro namočil zemljo. Ajda, resje in otava je hitro pognala in kmalu je bilo vse v najlepšem cvetju. Ker je bilo potem lepo in solnčno, so čebelice imele paše v izobilju in v kratkem napolnile panje s sladkim medom.
Čebelarstvo je v dobrih letinah zelo dobičkanosno, ako se s čebelami in pri-
delkom pravilno ravna. V ta namen prireja »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko,- po deželi poučna predavanja z dobrim uspehom. Toda veliko čebelarjev se ne zanima za to, marveč se rajši drže starih navad svojih očetov, ne vedoč, koliko škode imajo z nepravilnim čebelarstvom.
»Domoljub« je najbolj razširjen slovenski list, ki ga gotovo bere večina slovenskih čebelarjev, zato naj tu v kratkem opišem napake naših čebelarjev, obenem pa pojasnim, kako naj ravnajo s čebelami, medom in satovjem, da ne bodo imeli škode.
Z malim Šmarnom se navadno konča povsod paša. Otava je pokošena, ajda in resje odevete. Takoj po malem Šmarnu vidimo stati pri frančiškanskem mostu v Ljubljani čebelarje s pipo v ustih. Medarji pridejo in ti, namesto čebelarjev, določijo ceno. Navadna plačajo kilo po 35 krajeanev, ali po novem po 70 vinarjev. Ako hoče čebciar prodati svoje blago, se mora udati. Ko je kupčija sklenjena, hite domov, požvepljajo čebele in hajd ž njimi v Ljubljano.
Sedaj pa poglejmo napake in škodo, ki so si jo čebelarji sami naredili. Navadno požvepljajo najtežje in najlažje panje. l"o so izrojenci in drujci z mladimi, krepkimi maticami, ki bi bile prihodnje leto najbolj delavne. Srednje teže panje si pa obdržc doma. laki panji so večinoma prvi roji s starimi maticami, ki bodo prihodnje leto že zelo opešane in legle malo zalege, in nasledek bodo pozni in mali roji. Vrhu tega bo marsikateremu zmanjkalo sredi zime živeža, da bo umrl lakote, ali pa bo treba takoj spomladi pitati. Ker je v jeseni vse prodal za slepo ceno, nima domačega pitanca, zato ga drago kupuje pri medarju v Ljubljani po 1 K 20 vin. kilogram. Med pitanec mora biti najčistejši med brez vsake primesi zalege ali kaj drugega, sicer čebele zbolé na gnjjlobi. Kakšen garantiran ined pitanec se dobi pri medarjih, kjer se stlači skupaj med, zalega in čebele, si lahko vsakdo misli. Marsikateri čebelar si je nakopal s takim medom gnjjlobo. Ali ni to nespametno: v jeseni medarju ceno prodati, spomladi pa drago nazaj kupiti, in vrhu tega še nezanesljivo blago!
Piscu teh vrstic je pač vseeno, kaj naredi kdo s svojim blagom, ali kako gospodari, vendar človeka srce boli, ko vidi ali sliši, kako nespametno ravnajo čebelarji, zato naj navedem nekaj zgledov, kako čebelarijo pametni in izkušeni čebelarji.
Plemenjak je podlaga čebelarstvu za prihodnje leto. Za pleme prezimijo izro-jence in drujce. Ti imajo mlade matice, ki so prihodnje leto pri najboljši moči. Živeža puste najmanj 10 kg, kar zadostuje do sredi marca. Ako kaj manjka, dopitajo. V jeseni ne žvepljajo čebel. To je sploh brezsrčno, neusmiljeno in skrajno nespametno. Ali je to zaslužila uboga živalica, ki se je od zore do mraka neumorno trudila? In kako je škoda čebel, posebno mladic. Spomladi je vsaka čebela vredna krajcar. Dokazano ie, da le močni parni dobro prezimijo in dado prihodnje leto močne in zgodnje roje. Močan panj porabi črez zimo
primeroma manj medu, kot slabič, ker je v panju dovolj gorkote. Čim manj je gor-kote v panju, toliko bolj jedo čebele, da si napraviio potrebno gorkoto.
Zato pametni čebelarji prvece s starimi maticami in druge slabiče koncem meseca septembra, ko jc poležena skoro vsa zalega, združijo s plemenjaki, iz sate vja iztisnejo ali izpihajo med, kakor tudi skuhajo vosek. Tako imajo močne ple-menjake in dovolj zanesljivega medu. Med in vosek, kolikor ga ne potrebujejo doma, drago prodajo in dobiček spravijo sami, ne pa medarji. Tudi močni plemenski se spomladi dobro prodajo.
Čebelarji, posnemajte izkušene čebelarje. Nikar ne čebelarite v lastno škodo. Ne žvepljajte čebel in ne prodajajte panje medarjein za slepo ceno.
Samopomoč proti pomanjkanju krme.
Letošna suša je provzročila neizmerno škodo našemu kmetijstvu. Najbolj prizadeta je živinoreja, ker manjka za njo potrebne krme. Prizadeto je pa tudi naše poljedelstvo in sploh vse naše gospodarstvo. Škoda, ki jo trpi naša živinoreja, ne obstoji samo v tem, da jo moramo oddajati po slepi ceni, vzlic temu, da je cena krme nenavadno visoka. Kaj takega se ne dogaja pri nobeni drugi obrti, da ob visokih pridelovalnih stroških nima pridelek nobene cene — kakor se godi sedaj z našo živinorejo, ki ima vsled dragocene krme velike stroške — za živino pa nobene cene.
Pomanjkanje krme je pa tudi za poljedelstvo hud udarec, kajti če manjka krme. manjka tudi gnoja. Naravni nasledek tega pa je, da se bo letošnja suša poznala še drugo leto po naših njivah. Posebno velika je pa škoda po travnikih in deteljiščili. Mnogo trav in zelišč se je posušilo s korenino vred, vsled česar se je prej gosta ruša zredčila, tako da je že vsled tega pričakovati v prihodnjem letu manj košnje.
V tej stiski, ki posega s svojimi žalostnimi posledicami globoko v vse naše gospodarstvo in naše premoženjske razmere, potrebujemo nujne in izdatne pomoči. Vse pa kaže, da bo vnanja pomoč veliko premajhna in da si moramo sami pomagati, ako hočemo prestati težko gospodarsko katastrofo, v katero nas je spravila letošnja suša.
Najhuje je prizadeta naša živinoreja. Zaradi tega trpe tudi najhuje gospodarji po živinorejskih okrajih Dolenjske (Sulia Krajina) in Notranjske, ki so navezani na dohodke iz živinoreje. Naša dolžnost je, da varujemo pred vsem živinorejo pred pretečo nevarnostjo. Nekaj živine se mora v takih letih prodati. Kar je pa za kmetijo neobhodno potrebno, to moramo ohraniti in prerediti čez zimo.
1. Spravljanje raznih krmil za živino.
Sedaj je čas, da spravimo za zimo, kolikor mogoče raznih pridelkov in odpadkov, ki se dado porabiti za krmo. Spraviti je pred vsem vso slamo, tudi tisto, s katero smo dosedaj nastiljali, kakor turščino slamo in ajdovico. Tudi pše-
nične in ovsene pleve je vse porabiti za krmo in po zimi po malem primešavati drugi krmi. Skrbno je spraviti tudi gozdno travo, ki se pušča sicer v nemar. V vinskih krajih je porezano trtno mladje posušiti in za zimo spraviti. Tudi vinske in sadne tropine naj se posuše in spravijo za zimo. Skratka vse, kar ima kaj redilne moči v sebi, vse to naj se spravi. Vsaka bilka nam bo prav prišla po zimi. Kjer se dobi žaganje, se da tudi to porabiti za krmo, kakor smo slišali v zadnjem »Kmetovalcu«. Na Francoskem se v letih pomanjkanja tare in melje tudi trtna rezina, ki jo živina rada žre. Tudi v naše kraje bo treba dobiti take stroje, ker se lahko na ta način precej veliko krme dobi.
Za nastil bo rabiti letos posebno gozdni nastil. Sedaj je čas, da se mah grabi in suši, pripravlja praprot, rabi smrečje. Jeseni bo treba zopet listje grabiti. V takih letih nam mora gozd pomagati iz stiske.
_(Dalje prihodnjič.)_
Iz raznih krajev.
NENAVADEN SAMOUMOR.
Trst, 31. avgusta. Inženir Tudor Riedl tvrake Siemens in Schuckert v Trstu, se jc prošli petek ustrelil na robu več sto metrov globoke jame pri Lokvi ter se zvrnil v njo. Klobuk je prerezal z nožem ter nasadil kot znamenje na bližnje drevo. Zapustil je pismo, naslovljeno na svojo mater. Vzrok samoumora ni znan.
IZGNANA PRINCEZINJA.
Berolin, 31. avgusta. Princezinja Lu-jiza Koburška je izgnana iz Aachena.
TATOVO MAŠČEVANJE.
Nlmes, 31. avgusta. Tu je ustrelil neki tat pobočnika mestne straže iz maščevanja, ker ga je presenetil pri neki tatvini in ga izročil sodišču.
21 I T N E CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 1.
Pšenica, domača ....
Rž .........
Oves ........
Ajda, črna.......
Ajda, siva.......
Proso, rumeno.....
Proso, belo ......
Ječmen........
Fižol, koks, novi .... Fižol, mandalon, novi . • •
Opomba uredništva: Tajništvu S. K- S. Z. v Mariboru: Za zadnjo številko, žal, prepozno dobili. Uredništvo sklene svoje delo vsak ponedeljek ob 4. popoldne. Ko dobimo novi stroj, bo bolje. Zdravi!
N« nrodal ie hifta z njivo ln vrtom. Pripravna je zaNpenPzlonfiti? ker je poleg cerkve ali za vsakojako obrt in trgovino. Več ae izve pri Antonu Kocjanu
v Št Vidu pri Zatičini.	2137
strani
sept. 22.— 18.— 18.— 19.— 18.— 16.-19 — 16.— 28 —
Zoožilte
vsak dan llkerski kozarCek dr. Hommel*a Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači. utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	1953 26 — 1
Godbena šola
üaAser
Dunaj. 35. šolsko leto. Oparna in Instrument, gola
petje, klavir, orgle, vsa godala ln pibala.
Sol za teorijo
vie teoret stroke, godb zgodovina, pedagogika, metodika.
Teiaj za državno Izkušnjo
za glasovlr, orgle, violino, petie. in druge predmete. — boslej 215 kandidstov zavoda državno aprobiranih. Vspre-jem tudi za posamne predmete
Teiaj za kapelnlke
za Izobrazbo kapelnikov za koncerte in gtedlšte Kandi-datje imajo priliko za tedenske vaje v dirigiranju orkestrov in zborov. Po absolvlranju se skrbi za sluibo.
Oddelek za plsm - teoret 2ii8 pouk. s—i
Počitniški te£àj od 15. julija do 15. septembra.
Vsako leto obiskuje šolo 350 učencev tu- in Inozemlja. — Prosrekte zastonj in franko pisarna zavoda Duna) Vlili Zltglergaaae 29.
Južnonemška predilnica išče več 2145 3 -1 raztezalk
(Streckerinnen) dalje delavk na predpredilni stroj (Flyrerlnnen) kakor tudi za predilni stroj na obroček (Trosthlerinnen) proti
visoki plači. Ravnotako dobe
moiki člani družine delo. Potni stroški se plačajo predujemoma. Ponudbe pod 8. L. 4532 na Rudolf Mosse, Augsburg.
Zdravo grosdje
najfln. plem. vrste, debel, jag. slad., vsak dan sveže tr*. 5 kg. zavoj frk. 3 50 K L. Altneu Versf-cz 44, Ogrsko	2145 3-1
Izurjene šivilje za
slamnike za damske slamnike. nadšiv in podšiv išče Siegfried Orn-stein, Du-naj VI, Theobald gaüe 13. 2127 2-1
Mesto 18 kron lo 7 kron
krasna remont. Oloria srebrna ura za gospode s 3 lepo gra-viranimi plašči in avtom. pokrovom, anker kolesje na kamenih, točno idoča S leta pismeno jamstvo. Proti povzetju 7 K. Zaloga ur I. König, Dunaj VIII 3. Kaiserstr. 101 = D.
□sna ina na
Hočete li fini rum?
tedaj naročite 1 stekl. la. Jam. rum-esence za lahkotno samoizdel 5. litr najfin Jamaika-ruma 1 K 20 h. — 1 stekl.liker-esen-ce za samoizdel vsake vrste 3 lit. najfin. liker, kot: alaš-kreme, altvater, šar-treze, magador, karlovar, kislec, sep. kralj. Kaiser-birn. esenca K 1 • 20.3 stekl. le 3 K. pošilja posamno stekl. le proti naprej vposl. denar, (tudi v znamkah) 3 steklenice tudi po povzetju frank, na vsako pošto z nat. vporabn, navodilom	2054 17-1 Hitachmann-Esaenz-Erzeugung Humpo-letz 61 Češko.
Tisoči prlznalnic t
Bsrcioaoa
Izšla, je
nafta
Družinska Pratika
za leto 1909
s sliko sv. Družine. Posamezni izvod 24 h, po poftti 10 h več.
Na debelo je na prodaj v Ljubljani i Katoliška bukvama, prodajalna .Katol. tiskovnega društva", Ant. Krlsper, Vaso Petrlči«, Auer-Korenčan, Iv. Kordik; v Trstu i prodajalna „Katol. tiak. druitva.
Somišljeniki! Segajte le po edini naši „Družinski Pratikil"
Za zdrave inbolne otroke kakortudi zabolnena želodca. Obvaruje io odstranjuje otročjo drisko iq bluvaj&črevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.BibersIrassell.
Naprodaj je več rodovitnih večjih in manjših nncacfaw v najlepših krajih slov. pOSeSieV Koroške.	m
Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idoči s posestvi ter vsemi premični-IJUS»llili nami in živino. Cene posestev so jako nizke.	1707 5
Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja — Celovec, Victringer-strasse I, a.
Delavska rodbina
za poljedelska dela se iftče. Opravilo celo leto. Poleg prostega stanonovanja, drv in polja dobe delujoči člani v krraju navadno dnevnino.
Sprejme se tudi hlapec h konjema Več pove graft&insko oskrbnifttvo Hmelnik, p. Novomesto, Dolenjsko.	2136 2-1
hidam postelja
^ Ia •«(■•«a
sfa*, IMI
-	dafeall««-
Hraka R 10--, K If-, K lila K 1» - t «etra Olfa, »40 «r-Kraka K 14--, K 10—, (t ir-
Učenec
v špecerijsko trgovino se takoj sprejme. Tudi nemščine zmožen ima prednost. Poste restante Bled 1879 .Učenec*. 3—1
H
z internatom, Praga, Krakovska ul. 21.
Prvi in najstarejši vojaški pri-nravlialni zavod Te?*J ca kadete se prične IS. jalija. tečaj za eioletae prostovoljce p
S. septembra. Potrebna prediz-obraz ba : nekaj razredov srednje ali meščanske Äole. — Prospekt 1690	zastonj. 4—10
Na revmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni.
Karol Badar
■oaakovo {■nacbea)
Kuifürstenstr. 40. 16Ü5
I Krav »»»■«>■
afaaa. Patate« all Ma»
K SI—. Zfflavnlk SO cm dal«, ia ob IIrak K J—, K S J0 b M 4-—, N aa dale, TO ca lira» K 4'50 tn K 5-«O. Izdelal t« ta« aa kakriolkaU dr.fl astri. V Salai asodrod h Um« aa I pa* •Kila K » ballH K M"-. Pallila M natala« prost« pa pavzetjo ad K 10-— aapr«|. Zamenja ali aazalM vzame pran povrnitvi pa talk strolkov.
Butdlkt StclMl, Uba MO
Na prodaj je no-
vozidana 2101.1-1
hiša
v Podrot&icl na Koroškem, 10 minut od kolodvora s poljem in gozdom vred. Več pove Val. Sitter v Po-drožčici 93.
% - Zobozdravniški atelje -
idr. Edv. Globotnik
0 5 . v Kranju
at "je od 15. sept. naprej slav. ob-
0 Cinstvu vsak dan na razpolago. •••••••••••••••
Takoj se sprejme
kroltóKi pomcčnili
pri Fr.Kokalju, Rakovnik, p. Medvode.
2125 1-1
^ZastonMj
s« porabijo vsako leto miliioni za zdravljenja in gotovo te potk c-* i jo vsakovrstna »r dst»a kakor kope'i. masaže. T»ii-ai j » itd. iriravL' oni na« in zdravljenja, s kat- rim »o d 's»gli zlasti v zadnjih le'ih listne »«pt L- rumi e z dm rije nje potom elektrike -e v največ slučajih na veliko -k'»d • bolnikov premalo vpočteva iu to le r d tcg», ker feci na bolnik»* ne pozna ta-cpga pripiavneira in rspct^ne/a «amozdiav-ljenja. Svetu « m" torej vsakemu bolniku, \yrr-': z'a*ti takim ki jih v mirijo nervoznost, nirraatenfja, bolezni v k-i ž m in glavi, želodčne in čreresne slabosti, onemoglost ftrca, oh ' omrlosti in vseh vrst slabosti, i > [ -	J	v
in mi mu dopc* < mo takoj 64 strani obseiraj««'. > «-strirano	2110 1—1
■
II ll ll ll ll ll
I
II
l|
C
revmatizem,
i	knjigo brezplačno |
razprava o moderni elektroterapijL Elektroterapevtlška ordinacija
Dunaj,I.Schwangasse št. 1,1. n. Abt. 14 s/l.
Kupon za brezplačno knjigo. t	Na	30. VIII. 1908
elektrofterapevtižko r opJinacijo na Dunaju,
♦J
o Schwangasse 1, I. nadstr. Odd. 14 s/l. k-
n Prosim Tofljite mi knjgo „Etne Ab-— handlung Uber moderne Elektro-The-rapie44 gratis in franko p'd zaprto klvito.
i
Izdelovanje vsak pr»4
cete.» za zdravilstvo. n'-
lebn.	2193 12-3
k i I n i h
(bruti)
pasov
za mo*ke, lensk« in otrok« natančno po meri.
Pri poštnih narofiiik «e mora narianlti. ali je kila na desni ali levi *!: pa na obeh straneh in ni« t ««UkNl
7.* gg. zdravnike, ce-lika filo t/* kirurg, ir* medic, instrumentov in aparatov, kavčuk -predmetov, elastičnih nogavic 'tdH izdelovanje moderce v.
K. PIOTROWSKl, Sv. Petra cesta
Levčeva hiia it 32, Ljubljana.

H3)
s M^tM Ii Iv^P'
Ivan Podlesnik ml
asa
1000 kom. rjuh
ostanki brez šiva, zajamčeno platno 150 cm širok, najtrpežnejša in najbo jša kakovost, ne-porušen celo po desetletni porabi - Pošilja ostanke po 14 metrov le po K 16 50 po povzetju tkalnica za platno
KARL KONN, Nachod, Češka it. K
Ostanki so komplet, za 6 do 7 velikih rjuh.
2111 1-1
rotor, kmetje la lutiti V
tno|1 lekernllkl prikll, ktttro ll-vréujrtn it 2» Iti, It ml |t po-ireillo, liaioma Iznajti irtdatv« za rast brk Ib lat, proti Itpe-din|u Ia« In zt odatranltev prhlja (luskin) na glavi, to |t Kapilor It. I. Ctna (Iranko na vitko pollo): 1 lončli 3 K 60 ». 1 lončka 5 K Prolin, da it na: roti lamo od mtnt. Nailov |t : P jorlllS, Ifkarnar v Pakrace it. 65. Slavonija Denar it poil|t naprej ali ■ poitalm povzetim.
1079 lo—1
Čistilnica čre» na mestni klavnici v Ljubljani priporoča k bližajoči sezoni za- JIma«»3» vseh v,st
jamčeno čisto osnažena	w po najniž-
jih dnevnih cenah, le od ži\ine, ki je pod živino-zdravniško kontrolo zaklana. Cenjena naročila iz-vršu|e točno in reelno JOSIP BERGMANN, Ljubljana, Poljanska cesta 83. 2138 2 1
OAfnrtnn v Prav '*Pem in rodovitnem kraju PUjESIVO, med Celjem in Št. Jurijem blizu okrajne ceste se proda zaradi smrti posestnika po nizki ceni. Obstoji iz lepih gozdov (les za sekanje), njiv, travnikov in sadunosnika ; proda se tudi nekaj živine, formusa in poljskih pridelkov. Posestvo meri 30 orai. Redi se lahko 30 glav goveje živine in konj. Zadnja cena 16.000 kron. Na pismene ponudbe se ne ozira. Več se izve pri posestnici Ani Končan, Proseniško 13, pošta in postaja Sv. Jurij ob južni železnici, Štajersko.	2141 1-1
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 29. avgusta. 82, 76. 35, 61. ßtmwmmmmtrnm
(Iv J V n»*' Vtniq pa I-»»ni * s-ujNuma
iHadajeastopnrtt ]r.QCUnÌQv ubij an a j^iodvo^ uiice3v28
'«M B JjuMjt»» »i»t(! pwrttleMK&i- tette t«dn»- '
„Uzalemno zavarovalnica"
unajsKa cesta 19 <S3 v Ljubljani & Dunajsko cesta 19
DDQQQiD v Mediatovi hiii v pritličju BXH>G2><3)Q>(B
zavaruje
I. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnino in pridelke| S. proti prelomom zvonov, in
S. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
MU 13—«
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim!
St. 36
UóiJlOijMb 1SW8
òira» 575
„ČAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
Leposlovni mesečnik
„Dom In Svet"
stane za celo leto K 10 - Naroča se v Ljubljani.
MMMMMM
Odlikovano. IMnnnvIjenn 1870
Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanlc, tro-cevk, samokresov, se ku
pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
1917 5-3 Naprodaj
jo
1IIÌ4
z gospodarskim poslopjem in zemljiščem na Kup-Ijeniku. Lastni vodovod, veliko sadnega drevja, gozdov, travnikov. Redi se pet goveje živine. — Več se izve pri Ivanu Kunčiču, lesnem trgovcu na Mlinem, pošta Bled.
Zastonj pošiljam cenik
šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej :::
Lorenc Rebolj
1805 5	Glavni trg v Kranju.
V Ameriko !n Kanado
najzložnejša, • < najcenejša in najvarnejša
Cunard Line
Bližnji odhod iz doma&e luke
Trata i Panonfja 8. septembra, Karpatija 22. septembra, Ultonija 29. septembra 1908 Iz L verp^lai Lusitanija. (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 5/9., 3/10., 24/10. Ma-vretanlja 12/9., 10/10. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odiasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovee«.
POZORI
ČITAJI
POZORI
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju,
Rehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčibitd. tedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebivanja.
pRAVUl. SlABOHjj
Delovanj« Izvrstno, vtpeh siguren. Cena ja za 12 steklenic (1 d*anaistorica) 5 K franko ne vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar n.prfj. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65
(Slavonija.)
Steckenpferd-


li Hno-mleino-nillo
Najmilejée milo aa kožo. Postrežb» tofcaa <	Nizka cene I
Fran làm ji
(i ni dee
Jakominigass« št. 30 in 32
priporoči SToje najboljše
s prav glasn mi bom-
bardon basi. Cenik zastonj In franko.
Gostilna b Gradcu
dvonadstropna z zelenjadnlm vrtom in vrtom za goste, mesnico itd., ugodna lega, primerna za povečanje, se proda poceni s koncesijo vred radi trajne bolezni.	2098 1-1
Ponudbe pod „Gasthaus 61" na Jos. A. Kienreich, Graz. Sackatr. 4 In 6.
Kdor želi kupiti dobrega, doma kuhanega
slivovca in bezgovca
2083	ali pa doma kuhano	1 1
= sadno vino =
naj se obrne na JAKOBA HRABARJA, Brdo, i:s	p. JelSane, Istra.	:i:
Vsled reduciranja produkcij« se proda
500 tocatov rjuh brez iiva
200 cm velikih, obrobljenih, prve kakovosti, lesi kosov za K 14 30. Priporočljive za hotel« in korališča Krasne novosti llanele, barhenta, ce-■ fira, oksforda, damasta. Postellno, namizno perilo itd., le boljše kako-S05.T vosti Vzorci zaiton) 52—1 Posebni st : Nevestine oprave, tudi : gotove, od 00 do IS.uOO kron. : Tkalnica platra in bombaža br. KREJCAR, Dobruika, Češko.
naročite cenik ar
zlatnino in arebraina,
ki gs pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 11
Voli'«a zaloga ur, samo
švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini ras' opnik švicarske tovarne ur. — IJubUana, Star. trgi«
IIAm«Inii MltllllrM Kadi rodbinskih razmer se USOnnO PrUlKQ. po ugodni ceni proda
lepo posestvo aa Spod. Štajerskem.
Cena je K 18.0 00 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Domoljuba*.	2119 (3—1
I
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljn , čistilnice, preie za sadje i. t d.?
1703	Edino le pri:	26-5 =
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta étev. I., Valvazorjev trg Atev. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-treb&6>n, portland-cementa, traverz. železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic

*»
A Priložnostni nakupi
. J?	Namesto K 20' , »010 K 3-'0
dN^^^^	(30 OfO komadov prodanih)
jnQB stane lepa ,.Gloria" srebrna s plojnbo HŠ/^^H 36urna anker-remontolrna žepna ura,
rrima kolcste z lepim glavir okrovfem s sek. BBh^v kazalcem in lepo pozlac ali posrebr. verižico z obeskom, ratančno idoča za sano K 3*50 ^^^^^ Dalje ponujam pozlačeno, 36urno (vele-prima švicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verižico za samo K 5'-. — Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja:
Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48.
Na neu*a)aJo?o denar aazaj. — Maogl ao narrili po dvakrat.
Kleparskega pomočnika In učenca
sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Simon Negro, kleparski mojster v Cerknici pri Rakeku.
2123 2-1
(fkUnUti v irfLm&riÀK» Xaten velijo iiobro, po ceni in StvneoJ/ivtr potovali ruy se obrnejo
eSimon^Mnetelx^
v JtjiubQani yibloóvorske utic+2t?.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Proda ao
2047 4-1
enonadstropnahiša
v nekem trgu na Notranjskem. Pripravna je za kako trgovino ali obrt. — Cena okroglo 5000 kron. Da ao tudi v najem. — Pojasnila daje upravništvo Domoljuba".
5000 up zastonj
Cenik pošljem VMkomnr brezplačno In polt proito.
Kroa
Roik. pai. S — irebr. roik. é-— itici . T— •rebr. dvoj.
p I aH. . I — zlatnina In ar.brnln« po In. to», cenah. 3 letno
	Kron		Kron
budilka .	2 40	J. budilka	« —
sveteča	J —	z bitjem	I'-
iblt) n.zv. kuhinjika .	S-—	z godbo • 6 valji .	IO-—
	I-—		12-
Kron Izrini« Omega, nra s nihal. 7— Schaffhauacn, ibltj n iv 9 — OtaahOttc, Hc-i budilko 10— Ilo«, Amalia, i godbo . 12-— e. kr. pralzk. od K 13. kakor tudi Jametvo. Zamena ali d«nar naza|.
Max BShnel, Dunaj IV., Marfarat.natr. 27]76, . laatnl hlH.
Zaprtacieai cenilec In v«iiak. — Na|več|a Ia najltarejia tvrdka. — Ustanovljeno IMO.
5000 alile v katalogu zastonj In traako.	_
Učenca
v mizarsko obrt takoj sprejme Jurij Ko-ftir Brod pri Novsm mestu. 2120 3-1
Zahtevajte zastonj
lo poštnine protto moj veliki, bogato llnitrlranl glavni kitalo« i okoli 3000 illkaml viakovritnib niklaitih, •rebrnih In zlatih nr In vteb vnt tolldnlfa zlatnin (d •rebrnln, giatbil, uinjatega blaga, kadllnlb priprav po lavlnlh tavaraiftkih oaaah.
Niklatta remontoarka ... K S*— Sistem Roikopl patentna nra , 4.— Švicarska, originalni slitem Roikopf patent
Regit trirana .Adler Roikopl" nlldjaita remont na tidro Srebrna remontoarka ,Olo-ria" kolesje, proito . . . Srebrna remontoarka, dvo|ni
pokrov..........
Bndtlka............
Knbinjtka nra........
Schwarzwaldtka ora ... . Ura t kukavico.......
5-
T-— •-40
12-50
2-90
3-2-50 8-50
Brez
Za vtako nro 3 letno plim eno Jamitvo. rizike. Zamena dovoljena, ali denar naza|.
Prva tvornica za nr« * ■ost« 1294 15—11
— Jan Konrad ——-
in kr. dvorni dobavlteli v Bosta it tM (ČelkoV
Mlin
posestvom
odda w najem.
Natančnejša pojatnlla da upravništvo.	2124 1-1
■•vosll Cenik franko. Novosti
Železna pat. Roskopf-ura
5K
Jamstvo tri leta, : alf : : denar nazaj. :
Do danes te je dobila za 5 K le prav navadna ponikljana ura t papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom te je tedaj poirečilo narediti za 5 K uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz emajla, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega niklja, in se odpre. Srebr. ure 7 K. z dvojnim okro-vom 10 K. — Zahtevajte cenik zaitonj.
Anton Rlffmnnn,
: tovorna nr, zaloga« Izvoz zlatnine In : : srebrnine * Mariboru L. 6. :
Seno in slamo
vseh vrst, 10 000 vagonov, stisnjeno, za takoj ali pozneje, na poljubno avstrijsko ali nemško mejno postajo ponuja tvrdka
SeligmaiM & Grünebaum
Frankfurt ob M.
20«! 2-1
K 340.000
glavni dobitek
9 letnih žrebanj 9
pri nakupu treh, gotovo izžrebanih
originolnlh srečk
ki se vedno zopet
lahko prodajo: I srečka ogrsk. rdečega križa I srečka basi* lika „Dambau" I srbska drž. tobačnasrečka I Josziv „Gutes Herz" srečka. Vse štiri originalne srečke K M'- ali v 83 mesečnih obrokih po K 3»—. Prihodnje žrebanje ie l.in 14. sept. 1908.
Ž« prvi obrok zagotovi igralno pravico do vieh originalnih irečk pod oblastv. nadzorstvom Znanilec irebanja .Neu. Wien. Mercur" zastonj
lonjtlolct OTON SPITZ,
Dunaj I, SetkotteartagM ogel Oonzagagasse.
»051 2-1
Lastiikl graarioioT
Pri nakupu 6 plolč naenkrat ali tudi posameznih z gotovo znamko dobite eno piotilo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40—600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrit 5
Valerija Kirchner,
Dunaj I. Kolovratring 7 — n
oc»»aoonEi<CD
Izurjeni agenti
te iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov. Dobra In trajna tlužba. Visoka provizija eventuel. stalna
plača. Ponudbe na: W. Wietmaier, H.uptpostl. 1865 München I. lo-4
COOI
cxxü
Pro in
OISACD
revmatlzem, trganje, celo najbolj zastarela bolezen •c naglo In zanesl|lvo odpravi z zaviivaniem iz raitl. snovij pripravljen Brmm'1 - ovega olja proti protinu in rovmi. Vsako drgnenle brez uspeha Steklenica z navodilom K 6 —. Številna, sijajna priznan|a.
Cbtm Pharm Laboratorium
K A Ki BrMMEL, Landt-hut 109. Bavornko.
1992 6 -2
tonj
zahtevajte moj llnttrovani cenik o nrab, zlatnini, trebrninl itd.
Dr. Heger, unir, Juvsllr In grartr.
Oalck I. Kapnclnaka nI. 4 (Sla*on.)
Ponudimo vsako poljubno množino
i zidarske opeke, zarezanih strešnikov (sistem mm,
1	(ki aa daja privezati ali pribiti na lata, torej varni pred viharji),
Portland cementa mm «r®, lončenih pefli itd. F. P. VIDIC & Komp. v Ljubljani, i
Izdajatelj Is odgovorni vodniki Dr Ifoadj Žltaik
Tiskala: .Katoliška Titkarsa*