Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 I 2 6. uri popoludne. ^tev. 21.. V Ljubljani, v torek 27. jamivarija 1891. Odgovor člankarju „S1. Varoda.” Sredi tega meseca prišel je v Maribor prelat Alojzij Karlon kot odposlanec odbora, ki se je v Gradcu osnoval iz tega namena, naj bi štirski Slo¬ venci in Nemci skušali narodno spravo doseči na podlagi krščanskih načel, ker se sprave na podlagi liberalnih fraz, lažnjivih razgovorov in suhih paragrafov nikjer ne posrečijo. V Mariboru smo lahko sprevideli, da je to, če ravno že ne nova, a vendar zdrava misel, in poprijeli smo se je ter osnovali začasni odbor, da podpiramo graški odbor, oziroma, da vabimo po okrožnici na razgovor slo¬ venske, katoliške veljavne može k slučajnemu shodu v Gradcu. Omenjena naša okrožnica, ki bi pa mo¬ rala začasno tajna ostati, dočim namreč graški in mariborski odbor ne poizvesta mnenja veljavnih ka¬ toliških mož, je vsipala živega oglja med »Naro- dovce“, ki so po znanem svojem dopisniku zvedeli za njo. Precej v št. 18 jej je „Slov. Nar." pokazal zobe. — Kar člankar očita nam odbornikom, da smo menili „pod klobukom" igrati, ker imamo slabo vest, to je gola domišljija, ker vsak pameten človek ve, da je začasni odbor general brez vojakov, ki si mora prej nabrati vojake, predno more na vojsko misliti. Zato si je iskal tudi naš odbor prej za¬ slombe, predno stopi očitno v svet; možno bi nam¬ reč bilo, da odbor ne dobi potrebne podpore, potem mu ni treba retirirati. Tako postopanje je tedaj modro in zlobnost ostane pod klobukom člankarja. Ees je, da se poštena stvar ne boji javnosti, zato smo jo pa tudi mi o svojem času za javnost odlo¬ čili. Bolj resnično pa še menda bo, da pošten človek reči, katera se mu zaupno poroča, ne obeša pred časom na veliki zvon. — Kaj pa smo se od¬ borniki pregrešili, da nam „81. Narod" vse mogoče zlobnosti spodtika — do izdaje? So-li naša imena na tako slabem slovesu med Slovenci? Ali naj bi pred poprašali v Ljubljani v Gospodskih ulicah št. 12 nepokvarjene Slovence,*) smemo-li imeti svoje nazore in ali smemo po svo¬ jem katoliškem prepričanji ravnati ? Da bi vendar liberalci — tudi slovenski — hoteli spoznati, da to nikakor ni liberalno, drugim svoje nazore vsilje¬ vati in jih napadati zaradi njih mišljenja! To bi naj bila naloga in opravek »Slov. Nar.", da nas prepriča, če nismo na pravem potu, in krenili bomo na drugo stran; to pa možakov nikdar ne obrne na njih potovanji, če kak razposajen deček na cesti blato za njimi meče. Odborniki smo prepričani, da je prepir med narodi spaček liberalizma, in ker je nas volja, spačka pred prag posaditi, zato se nje¬ govi očetje hudujejo. — Pravična sprava narodov je edino možna na podlagi krščanskega načela: „Vse, karkoli hočete, da vam ljudje storijo, to tudi vi njim storite." Slavni učenjak Hettinger nekje piše o Av¬ striji : »Stara, katoliška vera je najmočnejša in menda edina vez, ki tako razna ljudstva velike monarhije veže" in mi pristavimo: Na podlagi krščanske vere se bodo razburjeni narodi zopet pomirili. Odločno pa oporekamo, kakor bi se »zvito" posluževali kato¬ licizma, da Slovence »upognemo" za svoje »sumnjive" namene. Nam je vera pač bolj sveta, kakor člankarju »Narodovemu", ki trži s »pobožnim salom". — Ce »Narodov" dopisnik pravi, da »ne ve, ali bi se jezil ali smejal nad našim vabilom", rečemo: da v istem položaju smo skoraj tudi mi. Tudi mi ne vemo, ali bi se jezili, da nismo že zdavna mislili na spravo na verski podlagi, in ne vemo, ali bi se sme¬ jali, da drugi še zdaj, ko je nas že srečala dobra misel, tega še ne morejo razumeti. Naj samo bere sotrudnik „S1. Naroda" št. 17 »Slovenca", kako je poljski »Kur. Pozn." izšel v praznični obleki povo¬ *) A to ravno zahtevajo naši ljudski tribuni. Op. vred. dom osemdesetega rojstvenega dneva Windthorsta, slavnega vodje nemških katolikov ter se mu iskreno zahvalil za pomoč, katere Poljakom ni nikdar od¬ rekel ter se vedno potezal za njih blagor v dežel¬ nem in državnem zboru. Bog ve, morebiti še bomo tudi mi verni Slovenci kedaj hvaležni štirskim nem¬ škim katolikom za njih podporo; od liberalcev pa, bodisi slovenskih bodisi nemških, ničesar ne priča¬ kujemo, so že davno vse naše zaupanje zaigrali. — Nadalje, odkod ve člankar »Narodov", ki sicer stoji na vrhunci (?) današnjega položaja", da se je le bolj srednji in nižji klerus" lotil tega vprašanja ? Ali se pravi duhovnik sploh loti važnejšega dela, če ga ni škof njegov odobril? Vojskovodja do skrajne sile ne stopi na torišče, on samo daje povelja; nižji načelniki vodijo čete proti sovražniku. To je pač naravno; nenaravno pa je, če kak vojaček zunaj bojne vrste na svojo roko strelja in — »pufka".— Člankar »Narodov" tirja pravice za Slovence na podlagi zakonov. No 1 saj imamo že dvajset let »fa¬ mozni" § 19., ali koliko nam je do zdaj koristil? Mdnimo, da se tam tudi paragrafi majajo, kjer se ljudje Boga ne bojijo, zato mi iščemo za spravo trdnih tal — »skalo". — Mi pa na shodu v Gradcu ne bomo »beračili za svoje pravice", ampak lepo se bomo dogovarjali s poštenimi nemškimi katoliki ter dobro poudarjali svoje stališče. Ako se pogo¬ dimo, dobro! vsaj menda nič ne stoji za to, da bi se dva soseda morala na večno grizti; ako ne, potem pa pretrgamo dogovore in tedaj smo zopet tam, kakor zdaj. — Člankar »Narodov" naposled še sam sebi napiše spričevalo, seveda same — »sehr gute". Mi smo pač mi! vsi oni pa — smeti in — »sancta simplicitas". — In ko se je dopisnik še ob Mahniča počohal, je do dobrega olehkotel svoje liberalno srce ter se prav čistega otroka »Narodovega" ozna¬ čil. — Le vojskujmo se odprtim vizirjem: Dr. Ivan Križanič. LISTEK. Kavkaški ujetnik. Pripovest, spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil J. Steklasa. IV. | Tako je preživel Žilin zopet mesec dni. Po ' dnevu je hodil po vasi ukvarjajo se z raznim po- ' slom, a ko se je naredila noč in vas zadremala, je ' on v staji — kopal. Težko mu je bilo kopati radi : kamenja, zato ga je lomil s pilo. In tako je pre- i kopal pod steno luknjo, da v ugodnem času izleze iz staje. »Samo znati bi moral", pomisli Žilin, »za stalno, na katero stran bi moral iti. Tatari mi se¬ veda ne bodo povedali". Žilin dobi ugoden čas, ravno ko se je Abdul odpeljal, ter gre po obedu iz vasi na goro, da vidi, katerim potem bi moral i vdariti. Ko je gospodar odhajal, rekel je svojemu malemu, naj gre za Žilinom in naj ga ne pusti iz vida. Bezal je mali za Žilinom ter upil: »Ne hodi! . . . Oče ti ni dovolil. Precej bom ljudi poklical!" Miril ga je Žilin, rekoč: »Saj ne grem daleč, samo na to goro sem se odpotil. Pojdi z menoj. Ne morem ti s klado po¬ begniti. Pojdi, pa ti bom jutri naredil lok in pšice". Pregovoril je malega ter sta šla dalje. Raz¬ gledal je breg; ni daleč šel, pa mu je bilo že težko s klado, ali on je vendar šel ter se s silo napenjal. Žilin se je ušel in razgledoval. Na jugu za stajo dolina, krdelo konj in druga vas se je v dolini razširila. Za vasjo drugi breg — — bil je strm, a za tem še jeden. Izmed teh bregov se je motrila šuma, a tamkej-vzdigovale so se zopet gore pod oblake. Iznad vseh se belijo gore kakor slador, pokrite s snegom. A jedna snežnih gora je stala najviše kot glavica. Na iztoku in zapadu vse samo take gore; a samo tu pa tam vzdigal se je dim iz kakšne vasice po dolinah. »To je vse njihovo," — pomisli in pogleda na rusko stran, — »in tamkej: — ravno v podnožju mu je odtekala reka, razširila se vasica in okoli nje vrtovi. Ob rečici so posedale žene kakor male Čeče, pa izpirale perilo. Za vasico malo nižje stoji brdo, za njim še dve, potem pa šuma; izmed obeh dveh bregov se je modrila ravna dolina, a na njej, tam¬ kej daleč, daleč se je valil dim. Zdaj se je Žilin domišljeval še od onega časa, ko je bil pri svojih v trdnjavi, kje je solnce izhajalo in kam je zopet zahajalo. In glej, — kakor da mora biti za stalno v tej dolini naša trdnjava. Tukaj-Ie — med tema-le bregoma bo treba bežati." Začelo je solnce zahajati. Snežni bregovi so postali rudeči; črna brda so potemnila; iz doline se je vzdignila megla, in vsa ona dolina, kjer mora biti naša trdnjava, žarila se je kakor v ognju od solnčnega zahoda. Žilin je zrl v dolino ter si ono nekaj v dolini raztolmačil, da je dim iz dimnikov. In tako se mu je zdelo, da je ravno to ruska trd¬ njava. Bilo je že kasno. Tudi mulo (duhovnik tatarski) si slišal moliti. Ljudje so gonili črede, krave so mukale. Mali reče: »pojdiva", ali Žilin še ni rad šel. Kmalu se odpotita domov. »Tedaj zdaj poznam okolico," — pomisli Žilin, — »treba bo pobegniti." Že to noč je hotel po¬ begniti. Noči so bile temne in luna je pojemala. Na nesrečo so se vrnili Tatari zvečer domov. Več¬ krat se je dogodilo, ko so prišli, da so prignali se¬ boj govedo in bili malo ponapiti. To pot pa niso prignali ničesar, nego so prinesli na sedlu ubitega svojega Tatarina, brata rudečebradatega. Prijahali so vsi razsrjeni, ter se zbrali, da ga pokopljejo. Tudi Ž.lin je šel gledat. Mrtveca so zavili v platno, brez rakve ga od¬ nesli pod platano za vasjo ter ga položili na travo. Na to je prišel mula, zbrali se tudi starčki, povezali kape s platnom, sezuli se ter posedali po redu na pete pred mrtvecem. Spredaj je stal mula, odzadej v redu trije starčki v turbanih, a za njimi zopet Tatari. Pose¬ dali, pobesili glave in molčali. Dolgo so molčali. Mula vzdigne prvi glas tor zavpije: Letošnje volitve v državni zbor. V kratkem se bodo vršile po vseh v državnem zboru zastopanih deželah, torej tudi na Kranjskem, splošne volitve poslancev v državni zbor. Po šestih letih torej imeli bodo zopet volilci naši oblast v ro¬ kah, da izrazijo v volitvi svojih zaupnikov za po¬ slance prepričanje svoje in nazore o sedanji državni politiki. Pravo naših volilcev, zlasti na slovenskem Štajarskem in Koroškem, ni tako urejeno, kakor bi moralo biti, kajti vsakih šest let, ako so politični notranji odnošaji normalni, pride vrsta jedenkrat n&nje, da tudi oni po volitvi zaupnikov svojih izra¬ zijo, kako mislijo o sedanjem vladajočem sistemu, o smeri ministerstva in o razmerah poslancev naš h nasproti slednjemu. Zaradi tega mora se to pravo izvrševati vestno in preudarjeno, da more vplivati na razvoj politiških odnošajev. Pri bodočih državnozborskih volitvah šlo bode osobito za to, da volilci Kranjske z volitvijo držav¬ nih poslancev v državni zbor csvedočijo politiško zrelost svojo, da namreč povsem pojmijo položaj, v kojem se nahaja narod naš, in da se bodo po tem tudi ravnali. Dvanajst let poslanci naši iz vse Slo¬ venije spadajo v državnem zboru k desnici ali ve¬ čini, podpirajoč često i z sebezatajevanjem marsi- kako vladno zahtevo, in da bi slednja terjala še takih težkih žrtev od prebivalstva. Ne očitamo teh razmer poslancev z desnice do vlade slovenskim poslancem v državnem zboru, kajti kakor stojč stvari, niso mogli poslanci drugače postopati; odnošaji so včasih močnejši nego ljudje, in da bi slednji imeli še tako jekleno voljo in značaj. Da bi bili poslanci naši hoteli zapustiti večino v državnem zboru, za- visno od vlade, lahko bi bili to storili; toda kake koristi bi bil imel narod naš od take opozicije ali pa od nameravanega Jugoslovanskega kluba" ? Toda danes o tem razpravljati, kako je bilo postopati poslancem našim v državnem zboru tekom poslednjih let, nima že v tem trenotji vrednosti, ker vsi vidni pojavi v politiki kažejo, da se vsled višje volje in samo po sebi pripravlja odločilni obrat v notranji politiki naši, in da se bodo letošnje državnozborske volitve vršile pod vsemi drugimi po¬ goji in razmerami, nego je bilo leta 1879 in 1885. Na vse to mora biti pripravljen ves naš narod, oso¬ bito pa volilci, da se volitve izvršd srečno in da ne zamudimo nijednega važnega in odločilnega trenotja. Katere može bodemo letos volili za poslance v državni zbor dunajski? To vprašanje je gotovo občno in vsestransko. Toliko je pač gotovo že danes, da vsi dosedanji slovenski zastopniki kot poslanci več ne bodo prestopili praga državne zbornice. Toda že danes poudarjamo, da moramo pri¬ pravljeni biti še na vsa druga presenečenja glede na državnozborske volitve, in to so kandidatje ali možje, ki se bodo ponujali ali vrivali našemu Ijud- štvu. In tu nastaje volilcem dolžnost, da se že zdaj pripravljajo na vestno izvrševanje volitev in da se posvetujejo o pripravnih in sposobnih kandidatih za poslance v državni zbor. Seveda ne more biti vsakdo, kdor bi hotel, in vsak, kogar bi hotela ta ali ona tolpa volilcev, biti poslanec, zlasti pa ne za državni zbor, kjer se med 353 poslanci vseh avstrijskih na- tudi, da se z volitvami pojasni politično naše ob¬ zorje, da vlada ve, pri čem da je. — Vladi je ve¬ liko na tem, da dobi avstrijska državna zbornica rodov često popolnem zgubi, dasi je bi! doma nekak prorok v politiki, in često ne prija za izvrševanje tako važnega in častnega posla oni mož, o katerem je v omejenih občinskih razmerah i delokrožji marsi¬ kdo domneval, da bode v državnem zboru klestil pot novim odrešilnim idejam. V državni zbor poslati morajo volilci, popustivši , vse osobne mržnje in neumestne predsodke, hočejo \ li koristiti domovini, narodu in svojemu prospehu, ; — najsposobnejše in najodličnejše može, — može । bistrega in treznega uma in iskrenega srca, vse¬ stransko skušene može, spretne govornike; ne v temi tavajočih mož, kedar se gre za postave ali to in ono stroko državne uprave, ali ko se grd za raz- motrivanje politiškega položaja in hitro odločbo, kako naj se postavi poslanec nasproti ministerstvu j in protivniku, da brani prospeh naroda svojega. In i ko bi drugi avstrijski narodi pošiljali v državni zbor može samo srednje veljave in vrednosti, tudi tedaj bi morali priporočati volilcem našim, da si izbero najzmožnejše možd za svoje državnozborske poslance, kajti to zahtevajo ponos, čut in korist vse slovenske domovine. Osobito pri nas na Kranjskem biti mora nam prva skrb, da bodo poslanci za državni zbor povsem cvet naroda slovenskega. Državnozborski kandidat pa mora biti s svojim postopanjem, delovanjem in mišljenjem porok, da je dober, odkrito- srčen in odločen katolik, kateri kot poslanec, kedar se obravnavajo ver¬ ske in šolske zadeve, niti trenotek ne bode pomišljal, kako mu je glasovati in postopati. Toplo pa že zdaj polagamo rodoljubnim in ka¬ toliškim volilcem našim po Slovenskem na srce, naj o pravem času uvažujejo, koga si bodo izbrali po¬ slancem na Dunaj, da se pravodSbno zjedinijo, pri¬ pravijo ter končno složno volijo tudi pravega moža! Politični pregled. V Ljubljani, 27. januvarija. etr*a| • d®že 1 e« Državni zbor nenadoma — razpuščen, to je najnovejša in najvažnejša novica v notranji politiki. Temu nenadnemu poročilu dodaje dunajski uradni list vzroke, zaradi katerih je vlada razpustila državni zbor in pojasnjuje tudi vladni volilni program. — Poglavitni vzrok je vršeča se prememba med posameznimi strankami in vsled tega vedno večje težave v državnem zboru imeti zanesljivo večino. To je umeti vzlasti z ozirom na bistvene pre- membe med Cehi; vladi prijazna staročeška stranka se vedno bolj kruši in vladi nasprotna stranka Mladočehov vedno številneje stopa v postavodajalne zbore in zato več ni za vse slučaje zagotovljena večina sedanji vladi v državnem zboru. Dalje treba možč, katerim bode v prvi vrsti sveta zastava av¬ strijska, ki naj se v bran postavi vsem nepa- trijotičnim in skrajuo-strankarskim zahtevam, varuje naj ta večina ustavo države, kakor tudi pravice zagotovljene posameznim kraljestvom in deželam, spoštuje in brani naj najvažnejšo podlago človeške omike, versko prepričanje, kaže naj tudi razum za važna sedanja vprašanja, vzlasti naj se ozira na socijalno vprašanje. — K sklepu izraža vlada nH- dejo, da se bo našla večina, obstoječa iz politikov raznih strank (1), ki bo zadostovala svoji nalogi in ki bo dobro došla vsem zmernim avstrijskim domo¬ ljubom. — Ta izjava vladna je pravi izraz vlade Taaffejeve; ustregla in ugajala bi rada na vse strani; vsaki stranki vrže kos naklonjenosti. Mogoče je, da se ji posreči volitve dognati po svoji volji, vzlasti ker jih je razpisala tako nepričakovano, a gotovo ni, zakaj nasprotja so tako velika, da jih niti kameleon s svojimi menjajočimi barvami ne bi mogel stalno poravnavati. Dolenje-avstrijski katoliški shod. Kakor smo včeraj na tem mestu poročali o nameravanem katoliškem shodu v Gradcu, tako danes listi poro¬ čajo, da se delajo priprave za katoliški shod na Dolenje-Avstrijskem. Načelnik katoliškega političnega društva baron V ttinghoff Schek v tem oziru raz¬ pošilja vabila po deželi v imenu društva. Tudi je to društvo že sprejelo in prevzelo agitacijo za dr- žavno-zborske volitve. To je pač v sedanjem trenotku najvažnejša naloga vsem političnim društvom. Želeti je torej, da tudi ljubljansko politično društvo ne¬ mudoma stori vse, kar treba za pripravo državno¬ zborskih volitev. Knežo nadškof dr. Gruša dobil je kot odlikovanje od cesarja veliki križ Leopoldovega reda ter je imenovan tudi prelat tega reda. Isto odlikovanje nosil je tudi pokojni knezo-nadškof Ganglbauer. Minister Gautsch in berilo za kato- s liške ljudske šole. „Brixner Chronik" piše: i „Katoliško šolsko društvo je izdalo za ljudske šole j prvi del berila ter je po stari navadi prosilo in j dobilo potrdilo od dunajskega knezo-nadškofa. Visoko i naučno ministerstvo, kateremu se je potem berilo izročilo v potrditev, je sicer ugodilo tej želji, toda s tem pogojem, da se odstrani iz naslovnega lista aprobacija nadškofova. T ko so se morali vsi na¬ slovni listi sevčda vnovič natisniti. Ali se morejo nazori naučnega ministerstva o šoli še jasneje po¬ kazati ?“ Vranje držav®. Rusija. „Nord“, glasilo ruske vlade, piše: Meseca februvarija na peterburškem dvoru pričako- j vani obisk nadvojvode Franca Ferdinanda je dogo- i dek, ki se mora sam na sebi srečen imenovati in 1 kaže povoljni položaj mejnarodmh razmer. Kar se tiče mnenja nekaterih krogov, da namerava nadvoj¬ voda Frane Ferdinand s svojim potovanjem na Rusko le povrniti obisk carjeviča na Dunaji, — pravi „Nord“, — da je potem to potovanje še po¬ menljivejši in'večje važnosti. — Kakor poroča „Ndv. Vrenja", vprašal je senat, ali si smejo Židovi povsod v daljavi pet vrst od zahodne deželne meje naku¬ povati nepremično premoženje, ali le v obmestji onih mest in trgov, kjer so bili zapisani pred 27. avgustom 1858. leta. Vlada je odločila zadnje, da si smejo torej nakupovati Židovi zemljišča le v ob- „Alah!“ Samo to edino besedo je izustil in zopet so se pripognili in dolgo molčali. Niso se gibali, mirno so sedeli. Mula povzdigne zopet glavo izgovorivši: „Alah!“ in vsi so zavpili za njim „Alah! Alah!" in zopet so molčali. Mrtvec je ležal mirno na travi, pa tudi oni so ' sedeli kakor mrtvi. Nobeden se ni niti maknil. Sli- : šalo se je šumenje listja na platanah od tihega 1 vetriča. Potem zmoli mula molitev, vsi se vzdignejo, • primejo mrtveca z rokami ter ga odnesejo. Prinesli | so ga k raki. Raka je bila dosti lepa, izkopana pod ‘ zemljo kakor kakšna klet. Prijeli so mrtveca pod i roke in za noge, vzdignili ga, počasi spustili, polo- 1 žili ga na zemljo in zravnali mu roke spredaj po životu. Nogajec je prinesel zelen kol, ž njim so nasuli rako, živo so jo zasuli z zemljo, poravnali jo, a pri glavi mrtveca zabili kamen. Pogazili so zemljo, pa se zopet redom vsedli pred gomilo. Dolgo so molčali — — „Alah! Alah!" vzdihnili so in vstali. Rujavobradati porazdeli nekaj denarja med starce, potem se vzdigne, vzame bič, udari se trikrat po čelu in gre domov. Zjutraj opazi Žilin, kako rudečebradati vodi ko¬ bilo iz vasi, a za njim gredo trije Tatarini. Ko pri¬ dejo ven iz vasi, sleče rudečebradati suknjo, zasuče rokave preko zdravih mišic, pote gne jatagan ter ga potegne po brusu. Tatari so potegnili kobili glavo nazaj, a rudečebradati pristopi, prereže jej vrat, po¬ dere jo ter jo začne dreti-s pestjo kožo dvigaje. Prišle so žene in deklice ter prale čreva in drob. Potem so kobilo razparali ter jo odvlekli v sobo. In cela vAs se je zbrala pri rudečebradatem na sedmino v slavo pokojnika. Tri dni so jedli kobilo, pili brezovico in slavili pokojnika. Tatari so bili vsi doma, četrti dan okolu poldne opazi Žilin, da se nekam spravljajo. Izpeljajo konje, osedlajo jih ter odide njih deset in rudečebradati, samo Abdul je ostal doma. Mesec se je še-le po¬ mladil, a noči so bile še temne. „Zdaj je pa treba pobegniti", pomisli Žilin in pove to Kostilinu. Kostilin se je bal. „Kako bi pobegnila?-Mi dva ne po¬ znava pota." „Jaz ga poznam." „Pa ne moreva niti prispeti k našim v enej noči." „Ako ne prispeva-prenočila bova v šumi. Glej, tudi kolačev sem pripravil. Pa da tukaj sediš? Bilo bi dobro, da nam pošljejo denar, ali tega ne bodo zmogli, pa kaj potem? --A Tatari so ravno zdaj srditi, ker so jim Rusi enega njihovih ubili. Govorč, da bodo tudi nas. Kostiiin je premišljava!. „Pa pojdiva." (Dalje sledi.) mestji onih mest, kjer so bili zapisani pred 27. av¬ gustom zgoraj imenovanega leta. Italija. Italijanski zbornici je predložen na¬ črt za preosnovo uprave. Vsled tega načrta bi se morala italijanska dežela razdeliti v nova okrožja, provincije in okraje ter zmanjšati število državnih uradnikov. Toda, kakor se poroča, je malo upanja na to preosnovo italijanske uprave, zakaj zadela bi ob mnogo oviro. Italijanska vlada skuša že na vse načine, kako bi si pomagala iz tesnega finančnega položaja, toda izpodleti ji skoro vsak poskus in to ravno zato, ker se ne poprime dela na pravem konci. Dokler bo vladal v italijanski upravi libe¬ ralni zistem, nikakor ni upati na izboljšanje itali¬ janskih financ. Dokler bo vodil usodo italijanskega ljudstva mož a la Crispi, zdihoval bo italijanski narod in trpele državne finance. Rumunsko. Jonescu zavrača v „Romanulu“ ono rumunsko politiko, ki priporoča rumunski vladi neutralnost v slučaji vojne. Taka neutralna politika bi bila po njegovem mnenji največja nesreča za Rumunsko. Zato pa se mora — pravi Jonescu — ta državica prej ko mogoče pridružiti trodržavni zvezi. Anglija. Te dni je pričela angleška spodnja zbornica svoje zborovanje. Parnell, dosedanji vodja irske stranke, je takoj predlagal, naj se pograja vlada zaradi pritožeb irskega prebivalstva. Pretekli teden je Parnell v Athlonu obilo zbrani množici govoril in jo tolažil, da bo Irska dobila kmalu po svojem lastnem prizadevanji postavodajno neodvisnost in sicer v veliko večji meri, kakor bi se bila dobila po Gladstonovem načrtu. Kakor je videti, začel je Parnell zopet begati Irce z ničnimi obljubami. Vedno še menda meni, da je on mož, ki bo pridobil irskemu narodu že toliko časa zahtevane pravice. Pač ima Parnell v tem oziru preveliko zaupanje v se, zakaj pregloboko je pal, da bi mogel za Irce še vspešno delovati. — Kakor se poroča iz Londona dnč 24. t. m., šla sta Cartby in Sexton v Boulogne, da se bodeta z O’ Brienom in Dillonom popolnoma sporazumela. Toda malo je upanja, da bi se obe irski stranki združili in spojili v jedno močno stranko in to ravno zaradi Parnella ne, ker se še vedno meša v politiko. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 25. januvarija. (Razne vesti.) Človek res ne ve, čemu li država za ljudsko štetje potrosi toliko denarjev, ker podatki vzlasti glede »občevalnega jezika 1 * itak nimajo znanstvene vred¬ nosti. Posebno na Koroškem uporablja vladajoča nemškutarsko-liberalna klika vse sile, gmotne in moralne, da bi naštela kolikor le mogoče »pra- grmanov“, in potem kazala svetu, da je Koroška pristno nemška dežela — torej pr.bin- dišarji** tostran Karavank nič nimajo iskati in tako drzno motiti blaženi naš „skrbno varovani mir“. — Na mnogih krajih bili so učitelji nastavljeni kot štetni komisarji, in da ti, liberalcem z vso dušo udani, niso našteli preveč Slovencev, to se pač ve. Pri tem jih je še zvesto podpirala med Slovenci — žal! — še mnogo razširjena narodna neznačajnost in nezavednost, ker si mnogi štejejo v veliko čast štetim biti med „učene in olikane** Nemce, da-si razumijo komaj deset nemških besedi. — Čudno! Ko so nekateri slovenski duhovniki zbog nujnih cerkvenih opravil morali opustiti nekoliko ur v šoli, (katere so pa pozneje zopet nadomestili), zagnali so nemški lažnjivi liberalci v deželnem zboru krik, da slovenska duhovščina zanemarja versko vzgojo šolske dece. A ko učitelji opuščajo šolo po cele dni, da delajo propagando za liberalno stvar, ne zmeni se za to nihče. Toliko hvalisani nemški liberalizem pokazal se je v sijajnem svitu tudi glede prošnje č. g. rodo¬ ljubnega župnika čemerja za žihpoljsko župnijo, kateri je patron e. kr. deželna vlada. Imenovani gospod, ki je od majnika minolega leta bival na Žihpoljah kot provizor, bil je jedini prosilec za župnijo — a on ni našel milosti v očeh nemške gospode. Pregrešil se je namreč v očeh liberalcev s tern, da je svojim župljanom bral in tolmačil pa¬ stirski list avstrijskih škofov o šoli in volitvah ter jim je polagal na srce, naj volijo le može, ki se zvesto držijo našega starega gesla: „Vse za vero, dom, cesarja 1 *. Drugi greh storil je pa č. g. župnik s tem, da je šel k volitvi za deželni zbor, ter je tako pripomogel, da so v žihpoljski občini nemškutarji, na čelu njim vodja liberalnega koroškega »Bauera- bunda**, prav sijajno propali. Sel je g. župnik tudi s konservativci pred volitvijo v gostilno in se je po volitvi v družbi poštenih, slovenskih mož veselil ne¬ pričakovane, sijajne zmage; — torej grešil je hudo pred liberalci, kajti duhovnik „taceat in politieis! 1“*) In tak »hujskač« in »panslavist« naj bi postal župnik?! Nikakor ne! Nemška liberalna (?) stranka tega ni mogla, ni smela dopustiti. — Maščevati so se hoteli nad g. provizorjem, na katerega so zvra- čevali vso krivdo, da so pri volitvi propali. Hiteli so v Celovec iskat si tolažbe in pomoči; in pri znanih prijateljih slovenskega naroda, ki bi Slo¬ vence najraje vtopili v žlici neslanega kropa, našli so za svoja sumničenja in svoje natolcevanje daleč odprta ušesa. Ti so tudi res razsodili, da č. g. Če¬ merja ne morejo predlagati in potrditi za župnika, češ: »on je ndrodni .hujskač*, vtikal se je v volilno gibanje in zlorabil svojo duhovsko oblast v politične namere**. Torej, blagi gospod, ki je zvestim ka¬ toličanom in Slovencem pripomogel do zmage v prid in podporo sedanje dunajske vlade — mora tako sumničenje in krivico pretrpeti. Res, čudne razmere! — Seveda se je knezoškofijstvo proti ne¬ opravičene) razsodbi uprlo in se obrnilo do visokega ministerstva, ki je ovrglo sklep deželne vlade, ter jej je zaukazalo, da mora č. g. čemerja za župnika v Žihpoljah imenovati in potrditi. — la tako so bili č. g. župnik dne 15. t. m. na svojo župnijo vmeščeni. Vsi verni župljani pa, in ž njimi vsi ko¬ roški Slovenci se veselijo tega srečnega izida zani¬ mive pravde, v kateri je zopet zmagala pravica čez natolcevanje — da so se nemškutarji prav lepo opekli. Novemu č. g. župniku pa kličemo iz vsega srca: »Na mnogaja leta!** Vkljub hudemu pritisku od nemškutarske strani, tako, da se morajo Slovenci za vsako ped in vsako *) To pesem pojo tudi naši liberalci slovenskega rodu. Op. vred. drobtinico svojih pravic boriti, ndrodna stvar na Koroškem prav lepo napreduje. Posojilnice napre¬ dujejo vedno bolj, ravno tako podružnice sv. Cirila in Metoda, po katerih se pri nas ljudstvo najbolj drami in budi iz dolgega narodnega spanja. Baš sedaj se osnuje nova podružnica sv. Cirila in Me¬ toda v Libeličah, na skrajni nemški meji. To je 14. 'koroška podružnica. —rn. Dnevne novice. (Taki so!) S temi besedami je v petek »Slov. Narod** poln srda in pomilovanja lagal svojim bral¬ cem, da je naš vrednik na g. dr. Tavčarja tožbo vložil nemšk ugovor, češ: Glejte jih hinavcev, ki vrejujejo slovensk list in se ogrevajo za slovenščino v uradu in šoli, a sami delajo ravno nasprotno ter vlagajo nemške ugovore na slovenske zatožbe. Naš vrednik je v soboto poslal gospodi pri »Slov. Nar.“ popravek, katerega so sicer objavili, a dostavili, da bodo našemu vredniku že domov posvetili in zavr¬ nili njegovo nesramnost, da se drzne »Narodovi** mogočni gospodi očitati nesramno laž. Mi pa po¬ navljamo svojo trditev, da je nesramna laž po sta¬ rem reku: Caluraniare audacter, semper aliquid haeret. Da, taki ste! — Ko pride dotični kazenski akt iz Gradca, opozorili vas bodemo, radikalna go¬ spoda, na vašo pretnjo. Prepričani bodite, da nas ni strah. (Državnozborske volitve) se bodo vršile na Stajarskem v kmečkih občinah dne 5., v mestih in trgih dne 9., v trgovski in obrtniški zbornici dne 11. in v veleposestvu dnd 12. marca. — Volitve na Primorskem se bodo vršile od 4. do 9. marca. (Umrl) je v nedeljo po noči v Zagrebu gospod dr. Aleksander Smidt v 37. letu svoje starosti. Rodil se je 1 1853 v Ljutomeru na Štajarskem ter se v rani mladosti preselil v Zagreb, kjer je dovršil svoje študije. Kapelanoval je nekaj mesecev v Va¬ raždinu, od koder je prišel za prefekta v nadškofij¬ sko sirotišče. Leta 1877 je bil promoviran kot prvi doktor bogoslovja na zagrebškem vseučilišču. Takoj naslednje leto je bil profesor latinskega in grškega jezika na semeniškem liceju, ko pa je dr. And. Ja- gatic odšel v Sarajevo, prevzel je vredništvo »Kato¬ liškega Lista**, v katerem je objavil več svojih spisov. (Umrla) je sinoči ob 8. uri po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umira¬ joče, v 39. letu d6be svoje gospa Dragotina Pro¬ senc, rojena Wenzovsky, soproga g. generalnega zastopnika zavarovalnega društva »Unio Catholica« v Ljubljani. Pogreb bode jutri dne 28. t. m. ob y 2 5. uri popoldne. N. v m. p.! (Občni zbor katoliškega političnega društva in volitve v državni zbor.) Že smo naznanili, da ima katoliško politično društvo v Ljubljani svoj redni občni zbor dne 29. t. m. ob 6. uri zvečer v hiši rokodelskih pomočnikov. Taki občni zbori poli¬ tičnih društev so sploh važni. Ker pa je med tem časom tako nenadoma razpuščen državni zbor in ker se v najbližjem času vrše že nove volitve v državni zbor, zato je letošnji občni zbor tem večjega pomena, in želeti je, da se ga vzlasti gg. poverje¬ niki in udje z dežele vdeležč v obilnem številu. Se¬ daj treba dela urnega in odločnega. Zato rodoljubi slovenski: Urno na delo! (Železnica Ljubljana-Kamnik.) Generalno rav¬ nateljstvo e. kr avstr, državnih železnic naznanja, da se bode lokalna železniška proga Ljubljana-Kam¬ nik s postajami, oziroma postajališči: Črnuče (po¬ stajališče), Trzin, Domžale, Jar š e-M enge š, Homec (postajališče) in Kamnik jutri dne 28. t. m. izročila javnemu prometu. Postaje se otvore za skupni promet, postajališča samo za osebno vožnjo. (Isterski deželni kulturni svet.) Deželni glavar dr. Campitelli je imenovan predsednik isterskemu deželnemu kulturnemu svetu. V tej korporaciji sta še gospoda Ivan Andrejčič iz Veprinca in Nikolaj C or v a- Sp inoll i. (Uravnava Save) od Sv. Jakoba nižje je po večjem zvršena. Poljedelsko ministerstvo pa je zdaj odredilo, da se tudi od Sv. Jakoba navzgor do črnu¬ škega mosta Sava priznava kot državna reka, in kjer je treba, uravnava na državne troške s pomočjo dežele. Od črnuškega mosta višje pa se bodo po¬ trebne uravnave, ako jih zvrši dežela sktfpno s pri¬ zadetimi lastniki zemljišč, podpirale iz melijoracij- skega zaklada. (Ne v Brazilijo !) Z Notranjskega se nam po¬ roča: Pred kratkim se je glasilo od vseh strani: V j Brazilijo! To blaženo deželo so opisavali kakor tisto 1 presrečno Indijo-Komandijo, misleč, da je tam vedna i Velika noč ter jedo same kolače in piruhe, pobar- I vane v »pražiliki** (brasilica). A zdaj prihajajo že ! žalostni odmevi čez morje nazaj »Slovenec** je že ! poročal, kako malo se pohvalijo izseljenci, a tako še ni nobeden popisal Brazilijo, kakor neki mož iz I tukajšnje okolice. Prvo pismo, katero je pisal, ne pove nič posebnega; le toliko toži, kako so jih na¬ tlačili na ladiji med same Lahe in da mu je tam izmaknil nekdo vso praznično obleko. Drugače se pa glasi drugo pismo: »Ko smo se pripeljali čez morje, zbrali so nas pod eno streho, bilo je menda nekako skladišče; pri vseh oknih so bile železne mreže kakor v ječah. Bdo nas je notri 3000. Vsak je dobil »štorijo**, s kakeršno se vozovi pokrivajo, za posteljo. Notri so hodili nas gledat grofi in bo¬ gatini, tako kakor živino na semnji; kateri delavci 50 bili komu všeč, tiste je odbral. Zdaj sem v grdem kraji, v pravi puščavi.** Kakšno delo ima in koliko plačila, pismo ne povA — Nekdo drugi, ki je že nazaj prišel, pa pravi, da bi še vse bilo, če je tudi hudo, le umreti seje bal v samotnih krajih, daleč od cerkve in brez duhovske pomoči. (Iz Št. Petra) na Notranjskem se nam poroča: Gotovo ste že mislili, da mi je zamrznilo črnilo, ker se toliko časa že nisem oglasil. Tudi danes ne vem nič posebnega, kakor da je stara naša znanka »kraška burja** jako razposajena. Tu in tam nam je poslopja in stanovališča do oken in streh obzi¬ dala z mrzlim snegom. Ima pa to dobro stran, da 51 ubožnejši ljudje morejo s kidanjem snega nekaj, četudi ne mnogo zaslužiti. Tako znaša dnevna plača na državni cesti 50 kr., na železni pa 72 kr. Naj¬ večje zlo je to, da smo mnogi ob drva. A temu smo sami krivi, ker se na jesen nismo preskrbeli s kurjavo za zimo. Drva so jako draga, po nekod 10 gld. seženj. Sicer pa se Vaš dopisnik ne huduje nad burjo. Pot so ji pripravili preko naših poljan in drag davni naši predniki, dolžnost naša pa je, da ji zadelamo kolikor moči široko pot, ako pridno sadimo gozdno in vrtno drevje. (»Rimskega Katolika**) prvi letošnji zvezek ima naslednjo vsebino: Nekaj več o našem programu. — Novodobna veda—-pa Aristotel in Tomaž Akvinski. — Metafizika spolne ljubezni. — Kaj je prav za prav liberalizem. — Pisma o vzgoji. XII. — Iz pisma slovenskega bogoslovca. — Politični oddelek. (Kaj je politika? Aristotel in sv. Tomaž. — Kar¬ dinal Lavigerie o republiki. Rimsko vprašanje. Ka¬ toliško internacijalno gibanje.) — Listek: Spomini iz Pariza. — Raznoterosti: »Soror Pija**. — Tudi za razumnike?! — Še »Brus**! — Spet drug list za priprosto ljudstvo! — Za skozbog — pustite filo¬ zofijo! — Torej Stritar vendar Schopenhauerjanec!? (Ljudsko štetje.) Občina Račina župnije ko- paujske ima 438 navzočih prebivalcev, 23 več od prejšnjega štetja. Odsotnih je 29, samskih 292, za¬ konskih 121, udovelih 25, pisati in brati jih zna 246, samo brati 15, najstarejši mož ima 80, naj¬ starejša ženska 79 let, vsi so Slovenci. (Princ Albert Thnrn-Taxis) je sklenil, kakor poroča »P. Lloyd“, vsa svoja posestva v ogrski dr¬ žavni polovici podrediti jednemu glavnemu osred¬ njemu ravnateljstvu v Budimpešti ter prodati pro¬ stovoljno vsa posestva na Hrvatskem, za skupilo pa kupiti nova na Ogrskem, ker bi se iz Budimpešte mogla laglje upravljati. Posestva na Hrvatskem so vredna 4 do 5 milijonov in obsezajo vkupe 60.780 oralov. Ta posestva so Rugvica, Ozalj, Orlovac, Novočiče, Grobnik, Brod, Velešovac, Zelin, Čiče. — Tako imenovani list. (Volkovi v Slavoniji.) S. len sneg, ki pokriva gozde in poljane, prignal je volkove iz pragozdov v I Posavini do mest in vasi. V okolici mesta Oseka j so videli trope od 20 do 25 volkov. Mestni načelnik ’ Brožan je z lovci in strelskim društvom priredil lov ■ na zveri. Brez orožja se že nihče ni upal iz mesta | v okolico. Raznoterosti. — Čudovita nesreča se je pripetila v vasi Tiingau na Pruskem. Deklici, ki je z nožem prevezo¬ vala povesla na snopih, pade po naključbi nož v ' mlatilni stroj. Kmalu pa je nož spet iz stroja s I tako silo priletel v jednega delavca, da mu je trebuh ' popolnoma razparal. j — Javne molitve pred pričetkom zborov i bodo uvedli na Francoskem. Brale se bodo sv. maše ! in opravljale druge molitve, h katerim bode po- vabljeno vse ljudstvo, ne samo poslanci. Tako sta pred kratkim sklenila katoliška shoda v Lihe in Nantu. In pariški nadškof kardinal Richard je iz¬ dal posebno okrožnico, ki se je čitala 18. jan. t. 1. po vsej škofiji. Zapovedal je s tem pismom javne molitve, da bi Bog s svojim razsvetljenjem pomagal poslancem sklepati take postave, ki bi ne rušile soeijalnega poslopja, ampak je zidale. Nadškof pravi, da nalaga vsakemu verska in domovinska dolžnost, priti k takim molitvam v cerkev. — Strašna nesreča. Iz Novega Jorka se poroča 19. t. m.: Včeraj se je pripetila strašna ne¬ sreča v Findleyu (Ohio). V tem velikem mestu je »hotel Marvin" najelegantnejši. Posebno lepa je nje¬ gova obednica. Malo pred obedom je pripravljalo pet zamorcev mize, pri katerih je imelo obedovati 150 oseb. Začutili so močan duh plina, vendar zme¬ nili se niso za to. Zdaj pride natakarica s prtiči iz podzemske shrambe s svetilnico v roki v dvorano. Komaj je stopila čez prag, vnel se je plin v dvorani in s silnim pokom raznesel vse štiri stene obednice. Lastnika imenovanega hotela, ki sta bila v sosednji pisarni, sta smrtno ranjena. Strašan je bil pogled v razrušeno dvorano. Šest ravno pri nesreči v dvo¬ rani poslujočih oseb je bilo raztrganih na kosce. Eno truplo je ležalo brez glave, strašna glava pa je visela na lestenci, tam zopet je bilo videti roko, tukaj del prsi in iz razvalin so molele noge enega ponesrečenca. Na poslopji samem pa znaša škoda do petdeset tisoč dolarjev. — Potepuška romantika. Kako bogati so letos tudi na Dunaji s snegom, vidi se iz tega-le dogodka: Na polji blizu dornbaške ceste ste stali dve sneženi »poslopji", kakoršnih je več tudi v mestu samem. Iz jedne imenovanih sneženih kolib, ki je imela pri vhodu napis: »Pri sneženem kralji", je zaslišal mimo idoči čuvaj sumljiv ropot, kar ga je napotilo, da je pogledal v notranje prostore sne¬ ženega »poslopja". Tu zagleda sestradanega in raz¬ trganega potepuha sedečega na klopi, naslonjeni ob sneženo steno, na kateri je »sneženi kralj" ponosno kadil smodko. Pred njim na mali mizi je stala steklenica vina in razbit kozarec, vrhu tega je imel ta »kralj" tudi posteljo, postlano na tleh iz slame in cunj. Kakor hitro je zapazil potepuh čuvaja, po¬ pihal jo je iz snežene »hiše" na posebni način: Sunil je z obema rokama v steno, zmuznil se skozi narejeno luknjo na prosto ter bežal, kolikor je mogel v debelem snegu, a vendar sta bila s čuvajem kmalu vkupe. Ko je privedel čuvaj »kralja" pred policijo, spoznala ga je takoj za zloglasnega po¬ tepuha. Priznal je, da je brez dela in da je dva dni stanoval v svojem sneženem »dvoru", katerega je pa »zgradil" neki njegov prijatelj. V zapuščeni »palači" so dobili še jeden cilinder, tobačnico in jeden roman. — Daršpanske kraljice papežu Leonu za minulo novo leto je bil nekaj posebnega. Ko so sprejeli papež španskega poslanca v avdijenci, jim je poklonil navadno palico in jih poprosil, naj jo blagovolijo poskusiti in nekoliko opreti se ob njo. Papež tako store. Pa komaj so prijeli za roč, se palica olupi in iz nje se izsuje lepa kopica cekinov. Tako podporo je poslala sv. očetu za to leto španska kraljica. — Krištofu Kolumbu nameravajo, ker se bliža 4001etnica, odkar je našel Ameriko, postaviti v Rimu spomenik. Osnoval se je za to poseben odbor. — Nova cerkev v Berolinu. Breslavski škof je pred kratkim blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev sv. Sebastijana v Berolinu. Dozdaj je imelo glavno mesto Nemčije samo dve katoliški cerkvi, namreč sv. Hedvige in sv. Mihaela, in nekoliko kapelic. Vse to ni zadostovalo duhovnim potrebam prebi¬ valcev, med katerimi je 150.000 katoličanov. Ti so skoraj samo delavci in ubožni ljudje. Da bi se zgradila dostojna cerkev, obrnil se je odbor do vseh katoliških Nemcev s prošnjo za podporo. Stala bode cerkev nad 300.000 goldinarjev. Mestni zbor je podelil svet in vrh tega še lepo svoto denarja. Tudi nemški cesar je dal 30.000 gld. iz svoje blagajnice. Pri omenjeni slovesnosti je cesarja zastopal general Wittek, cesa¬ rico pa baron Misbach. — Ljudski popis. Trident ima brez vo¬ jaštva 19.711 prebivalcev; leta 1880 pa je živelo v tem mestu 18.069 duš. Telegrami Dunaj, 27. januvarija. Povodom rojstve- nega dne nemškega cesarja je bil zvečer obed pri cesarji, h kateremu je bil povabljen Reuss in osobje nemškega poslaništva. Opol¬ dne je bil zajutrek pri Reussu, kjer je svirala avstrijska vojaška godba. Dunaj, 27. januvarija. „Fremdenblatt“ pravi, da ni poklicana za državno vodstvo ! slučajno združena večina, marveč povsem z avstrijskimi državnimi potrebami vjemajoča se večina, pri kateri bi bili politiki različnih strank, češki Nemci zvesto podpirajo vlado v boji za spravo in nemški liberalci na Spo¬ dnjem Avstrijskem v boji za Veliki Dunaj. To je lepo znamenje nemške domovinske lju¬ bezni, ki vzbuja pozornost. Veliko odgovornost imajo nemški voditelji. Praga, 27. januvarija. Ker so se Zeit- hammer, Braf in grof Schonborn odrekli, bila sta izvoljena kot Nemca v deželni odbor Schlesinger in Lippert, kot nemška namestnika pa Werunsky in Kilmann. Rim, 26. januvarija. Velik snežen plaz je zasul jednajst kmetskih hiš v Floresti. Sedem oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. Berolin, 26. januvarija. Danes popoldne so se vdeležili krsta najmlajšega sina cesarja Viljema cesarica, cesarica Friderik, udje cesarske družine, državni kancelar Capri vi, grof Moltke, ministri in drugi dostojanstve¬ niki. Okoli krščenca so stali botri, mej njimi nadvojvoda Evgen in- vojvoda Genovski, oba s trakom reda črnega orla. Zvečer je bil dvorni obed. Princ je dobil ime Eahim Franc Humbert. Bruselj, 26. januvarija. V provincijah so naredile povodnji mnogo škode. Več bru¬ seljskih predmestij je poplavljenih. Voda na¬ rašča ; živila se dovažajo v čolnih. gf Piccolijeva esenca za želodec BJSg- pospešuje in ureja s svojini razmehčujočim uein- kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček z 12 steklenicami gld. 1’36. (3) Tujci. 25. januvarija. Pri Maliču : Eigman in Gotzl, umetnika, iz Nemčije. — Rebitseh, Rieder, Gaspari, 'Ziegler, Marin, Fischer, Simreieh, Zimer, Gold, trgovci; Ehrlich, Fiala in Linka, z Dunaja. — Plantan, notarjeva soproga, iz Radovljice. — Vallaram s so¬ progo iz Istrije. — Lavrič, posestnik, iz Planine. — pl. Rupp iz Gradca. — Orešek, okrajni komisar, iz Postojine. Pri Sionu: Raehnitzer in Faidrieh iz Ptuja. — Mayer in Starkel iz Gradca. — Elgen z Dunaja. — Pollak, trgovec, iz Borovelj. — Mozes, Trevisani, Fisehl in Fischer iz Karlovca. — Heimer in Ornstein iz Zagreba. — Wutseher z Dolenjskega. — Wanič, Ruinpreeht Frane in Ivan s Krškega — Malli, tovarnar; Molina, Pollak, iz Tržiča. — Kundič, trgovec, iz Voloske. — Lončarič z družino iz Sele. Pri avstrijskem čaru', Mesesnel s sestro, Bulič in Birtič iz Trsta. — Pestotnik, Cerar in Florjančič iz Blago¬ vice. — Rihar iz Logatca. — Mally, strojar, iz Tržiča. Pri bavarskem dvoru: Skrobole iz Trnovega. — Ottovviz Josip in Lorene iz Beljaka. Malečkar in Kovačič iz Smerij. — Rom, togovee, z Dunaja Pri Južnem kolodvoru : Hakentrotz in Cosiner, tr¬ govca, iz Trsta. __ Vremenske sporočilo. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 27. januvarija: Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91 gld 65 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% ,, 91 „ 70 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta , . . 108 „ 95 „ Papirna renta, davka prosta. 102 , 20 „ Akcije avstr.-ogerske banke. 1000 „ — „ Kreditne akcije. 308 „ 50 ,, London. 114 „ — r Srebro .— „ — „ Francoski napoleond.9 » 05 1 /,, Cesarski cekini .. 5 „ 40 „ Nemške marke . 56 „ 05 „ Tržne cene v Ljubljani dne 24. januvarija. Stanje avstro-ogerske banke dne 23. januarija 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 10,635.000 (— 9,569.000) Kovinski zaklad » 244,861.000 (-J- 44.000) Listnica - „ 139,513.000 (— 5,311.000) Lombard „ 30,024.000 (— 3,333.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 47,042.000 (+ 8,396.000) W Na prodaj je za nizko ceno dobro ohranjena, nepokvarjena železna blagajnica v obliki skrinje, pripravna za cerkvena oskrbništva, gg. župnike, upra¬ vitelje itd. Blagajniea je 80 cm dolga, 56 cm globoka in stranska širokost je 56 cm. Cena se izve in na ogled je postavljena blagaj¬ niea v delavnici ključarja Jos. Rebeka v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13. (4—3) i Josip Prosenc, generalni zastopnik »UNIO CATHOLICA“, naznanja v svojem in v imenu nedoraslih svojih otrok: Marijanice, Milice in Franje, dalje v imenu matere in sestre sorodnikom in znancem tužno vest, da je blaga, nenadomestljiva, preskrbna soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa Dragotina Prosenc, 4 Wenzovsky, danes v ponedeljek, dne 26. t. m., zvečer ob 8. uri po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 39. letu dobe svoje mirno zaspala v Gospodu. Truplo predrage pokojnice prenešeno bode v sredo, dne 28 janu¬ varija, ob y 2 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Slonove ulice št. 52, na pokopališče k sv. Krištofu, ter položeno ondi v lastno rakev. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 26. januvarija 1891. Priznano najboljše JPF" in najcenejše čebelno-voščene sveče priporoča Oroslav Dolenec (10—9) v l Izdajatelj: Matija Kolar. ! S v oj i k S 'V oj i m I