Dopisi. 1/. <Vlja. (Gl-.lk ¦ .... » coi. .,i: Lii dni pred popclnieo je bilo v župnijski cerkvi t-v. Danijela izpostavljeno presv. R. Telo. Pobožni verniki so z veseljem in v obilnem številu doliajali inolil in počastit presv. RcSnjega Telesa, kakor ludi v jutro in popoldne poslušal pridige o sv. obhajilu. — V Marijini ccrkvi iraajo pa nemški župljani vsaki petek postnc pridige, katere je prcvzel častiti o. Liensberger iz .lezusove družbe, superior v Ljubljani. — Dne 5. marcija pa se začne obnovljenje sv. misijona v župnijski ccrkvi, vodila je bosta častita oo. Doljak in Vrhovec. Daj Bog, da bi veliko semena božje besede padlo na rodovitno zemljo! Iz Makol. (Pri letošnji občinski volitvi) so bili pri nas zopet izvoljeni sami narodni inožje. Cast in breme županstva je prevzel spet naš zaslužni gosp. Jerman in sicer — četrtokrat. Izvolil se je enoglasno, kar nam pač dobro sprieiiip. kako sa ob("!.-ini čislaio. Nekateri znani renegati bi se ga sicer radi znebili in hoteli so preprečiti njegovo izvolitev s tem, da so baje kmetom pravili: >Ako ga še enkrat volite, tako da bo čez 12 let županoval, dasti mu morate penzijon« — toda vse zastonj! [Jre nasprotnega gospodarstva so potekle! Mi se veselimo, da ostane gospod Jerman župan. On je vnet za blagor občine, ki je res s plačili preobložena. Kolikokrat poseže v svoj lastni žep, da jo obvaruje kolikor mogoče izdatkov. Ravno zaradi — skoraj bi rekel — prevelike štedljivosti raenda že ni nadomestil nemškega pečata s slovenskim, — kar se bo pa kmalu zgodilo. Da je pa gosp. Jerman vrl narodnjak, kaže nam pač to, da se je začelo z njegovim županstvom tudi slovensko uradovanje, in da se pri občini rabi načeloma domači slovenski jezik. — Koncem še omenimo, da je g. Jerman obhajal oni teden v izvoljenem krogu svojo srebrno poroko. Želimo mu še mnogo let, da bi še dolgo tako krepostno načeloval našemu krasnemu kraju! Od Savinje. (Za vso žalsko župnijo) je bil letošnji pust prav žalosten; tri mrliče smo imeli v zadnjem tednu in vsi trije so umrli na pustni torek. — Na pustni ponedeljek in torek smo imeli v žalski župni cerkvi celi dan izpostavljeno presv. Rešnje Telo. Verni so se v obilnem številu udeleževali te pobožnosti. Obžalovati pa moramo, da se je dovolilo med tem časom, ko se verni zbirajo v cerkvi ter opravljajo svojo pobožnost »šemam« razsajati po žalskem trgu. Posebno žalostno je bilo na pustni torek. Od 4. do l/2b. ure je bila oznanjena pobožnost za šolarje; toda le malo jih je bilo v cerkvi, večina je divjala po trgu ter gledala Seme. Vprašali bi pač lahko, kdo je kfiv, da imamo tako razuzdane in malovredne otroke? — Obžalovati pa moramo tudi, da se je pustilo šemam razsajati po Zalcu celo na pepelnično sredo; obžalovati moramo to tem bolj, ker je črna zasta^a oznanjevala, da žaluje celi žalski trg in vsa okolica po nepozabljivem možu — Francu Kovaču! Se-li take nerednosti ne dajo odpraviti ? Iz Zalca. (Blagemu učitelju v spomin.) Dne 18. febr. je umrl po dolgotrajni bolezni obče spo-štovani in priljubljeni nekdanji nadučitelj žalski, gosp. Franc Kovač. Rojen je bil v Vojniku leta 1818. ne sicer od bogatib, toda pobožnih starišev; šolo je obiskoval doma, pozneje v Celju pripravnico in leta 1835. postal je učitelj. Prvo službo je opravljal v neki grajščini na Bizeljskem; kmalu potem prišel je v Dobrno, vas na Koroškem. Leta 1837—41 je bil podučitelj v Žalcu; v tem času je bil nekaj časa tudi v Grižah učitelj. Leta 1841. }e postal samostalen učitelj na Polzeli in leta 1848. prišel kot nadučitelj v Žalec in je tukaj služboval do leta 1872.; zaradi slabega zdravja moral je iti v pokoj. Med svojimi prijatelji in učenci si je kupil bisico in tukaj v inirni samoti živcl, dokler ga ni Gospod poklical na pku-i! '. liajni je 1 >11 izvi-sten in delaven učitelj, ki je veslno izpolnjeval svoje dolžnosti. Zato so mu pa tudi rajni knozoškof Martin SlomSek podelili častni naslov uzorni ueitelj«, in svetli cesar so mu dali zlati križi.i, žalski tržani pa so ga imenovali časlnim občanom. 1311 je pa rajni gospod tudi pobožcn učitelj; vsako nedel.io je bil pri službi božji ter dajal mladini najlepši vzglcd. Tcga uzornega moža smo spremljali v petek k zadnjemu počitku. Ogromna je bila udeležba; preč. g. kanonik llribovšek so priliiteli iz Maribora, da so mu govorili nagrobnico; navzočih je bilo 7 duhovnikov, mnogo učiteljev, njegovih ueencev in prijateljev — najlepši dokaz, kaka so ga vsi Ijubili in spoštovali. Naj počiva v miru! Od Male Nedelje. (Z b o r.) Naše leposlovno bralno drušlvo je imelo v nedeljo, dne 9. svečana redni občni zbor v f;:'.skih-prostor;:.. V odbor so bili-voljeni sledeči foo-• ' ..1....^., ~upil.~ , ^, t. _.. . ( L. Slana, L. Spindler, posestniki in vsi vneti narodnjaki. Nisem se sicer nadejal zarad slabih časov, da bi imeli toliko udov, a vendar pokazali so zopet naši vrli Malonedeljčanje navdušenost do narodnosti. Zopet so radi plačali društvenino skoraj vsi stari udje, in je Se tudi pristopili več novih. Tako še stoji naše društvo, kateremu je ravno letos 10 let. odkar je bilo ustanovIjenb, na dobrih nogah. Že za odkritja Krempeljnovega spomenika je pokazalo naše društvo svoj blagodejni upliv na vse občinstvo, osobito pa na našo mladež, kalera se je pri tej priliki jako ugledno obnašala, k čemur je pomagalo branje podučnih časopisov in knjig, s katerimi si bistrijo duha in vadijo lepega vedenja v vsakem oziru. Po zborovanju se je napotila večina udov v hišo gosp. Gregoriča, kjer nam je pripravil gosp. Andr. Mihalič sodček dobrega jeruzalemskega vina, za koji trud mu izrekamo iskreno zahvalo. Ondi smo priredili prosto, a vendar »luštno« zabavo, čeprav to nekemu krčmarju ni bilo po volji. Iz Starega trga. (Zdrav kraj.) Od novega lela sem smo dozdaj imeli v naši župniji 16 pogrebov. Polovica izmed odmrlih — torej osem — je bilo nad 70 (sedemdeset) let starih. Kmet »Žuk« je doživel celo 80., njegova sestra, kmetica >Žatlarca«, pa 78. leto starosti. — Dne 9. iebr. sta obhajala »stara Apačnika« (slavnoznana rodbina) zlato poroko. Lansko leto sta imela zlato gostijo >Paihtarja« (Rogina), ki sta še obadva živa, in črez par mesecev upata »Gabrovnika« enako svečanost obhajati. Vse to je torej zadoslni dokaz, da je pri nas zdrav kraj. Saj nam pa tudi Sv. Uršula od blizu 1800 metrov visoke gore sicer hladen, pa neokužen zrak pihlja. Iz SIov. BisMce. (Karol Wenig f.) Kakor ste že poročali, je po dolgi in mučni bolezni umrl dne 6. febr. č. g. Karol Wenig, bivši kaplan Iaporski, za kroničnim vnetjem ledvic v zdravilni hisi župnika Kneippa v VVorishofnu na Bavarskem. Iskal je ondi zdravja, a naSel je smrt, previden s sv. zakramenti in obdan^od več gg. duhovnikov. Ločil se je ž njim iz sveta eden izmed onih, ki so bili 1890 prvi, kojim so naš milostl. knezoškof delili zakrament sv. mašnikovega posvečenja, pa tudi prvi izmed vseh tovarišev: Čehoslovanov. Zalujejo za njim njegovi dobri stariši, ki so mu zadnjo doto podarili, da so ga vzeli k sebi v rojstno mesto Klatov, da bi počival tatn, kjer mu je nekdaj zibelka tekla. Žalujejo za niim njegovi čč. gg. tovariši, ki so v njegovem društvu marsikatero prijetno urico preživeli. Spominjajo se ga župljani iz Kalobja, Dramelj, Ljutomera, Sv. Šte fana in Laporja, kjer je bil povsod priljubljen. Priporoča se vsera gg. tovarišemv spomin in molitev. Bodi: mu rodna zemljica lahka! Od Sv. Jurija ob 8čavnici. (Naše bralno drušlvo) nam je priredilo dni1 '.). fobr. v Solskih prostorih lepo vesclico, katere hc je miolcžilo prav muo^^ domačega občinstva in precejšno Slevilo narodnih goslov od vseh sosednili župnij. nadalje iz Gornje-Hadgone, Ljutomera, od Sv. Andraža itd. Največ zahvale za dober uspeh veselice zaslužijo g. predsednik Košar, slavnostni govornik g. Berger in g. pevovodju l'V. Čirič. Zadnjemu svetujetno, naj pomnoži svoj inoški in ženski zbor še z novimi moeini, kalerih ima velika jurijovška župnija Se gotovo lepo število. Pohvaliti pa moramo tudi vrle pevkinje in pevce, ker so se res neutrudljivo vedli. Igra »Kateri bo?« je pouzročila precej smeha, posebno oče Gaber in doktor Bistroglav. Snubači so vseskozi dobro igrali, če pomislimo, da jih je bila večina prvikrat na odru; Marinka in Janez živita gotovo v srečnem zakonu! — Veseli nas, da napreduje naše bralpo društvo tako. vrlo v__vsakem oziru, a vendar imamo prepričanje, da bi *" ^''n 'nhkn mnnsn holi^o. Pristopile torei. .lurijevčani, v prav mnogobrojnein številu k bral. društvu, kjer se naučite na vsak način veliko potrebnega in koristnega! Kaj bo pa s požarnim društvom? Iz Loke. (Po novem Ietu.) Sneg me je zametel, ko sem se najmanj nadejai. Upal sem že, da mine zima brez snega, pa Sedaj pa »čepim« za pečjo ter negujem boluo svojo nogo, ter cepim treske svoji ženki, da mi pripravi ljube ribice, saj imamo post; poleg pa vse to premišljujem. O novem letu sem dobil na posetnicah črki p. 1. Gospod urednik, kaj to pomeni ? Ali se pravi to: pro forma, ali pro felice ali per faux, per fable? Jaz mislim, da bi se dalo res na vse te načine tolmačiti, — po tem, kakor nam je pošiIjatelj naklonjen. Ali bi ne bilo bolje pisati slovenski: »Bog daj srečo!« ali samo: »Srečko!«, kakor je med kmeti še vedno navada. — Dobil sem tudi nekoliko ščetinovcev — naslikanih, seveda. No,ta žival pa pri meni že ne pomenl sreče, prej nesrečo. Onokrat me je ena ne daleč od goriskih poljan izpodnesla ter po blalu povaljala, da sem se potem komaj opral in izkrtačil. Noga me pa še sedaj boli, ki mi jo je ranila. In to plerne naj bi pomenilo srečo; kaj Se! Znak sreče bil bi po moji misli kak zlat trak, ki naj bi vezal mnogo mnogo src: »Bratje, Ijubite se med sebojU Dokler ta znak ne obvelja, držim pa se jaz svojega znaka sreče, ki je sicer pohleven, pa dovolj značilen: zakurjene peči, katera greje maloštevilno obitelj. Ali si morete misliti podobo, katera bi bila bolj obče razumliiva o novem letu? Gospod urednik, ne vem, če bodem še mnogo korakal okrog-; noga se mi punta. Če se Se kedaj vidiva ali ne več, želim : Z Bogom !