r h vsetoue Na krivih poteh (nekaj misli o mladinskem kriminalu) * Sestanek na J oš tu (o delu mladine v občini) * Rojstvo Kokrškega odreda (zgodovina partizanskih borb na Gorenjskem v letih 1941-1943) Vida Tomšičeva v Tržiču Za izboljšanje tujskega prometa v Bohinju * Jeseniško gledališče se je prekosilo O dveh jubilejih * Kdo jih pozna? (objava MO Zveze borcev NOV Kranj) * Drobne novice * Pionirski in ženski kotiček Ilustrirana basen o Volk-cu taborniku in njegovem očetu / Zanimivosti / Podlistek ŠTEVILKA 15 — LETO VI. KRANJ, 11. APRILA 1955 Ureja uredniški odbor / Odgovorni urednik Slavko Beznik / Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg štev. 2; telefon štev. 475; tek. račun pri NB Kranj okol. štev. €24->T«-127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400.— din Polletna naročnina 200.— din Četrtletna naročnina 100.—- din Mesečna naročnina 35.— din POSAMEZNA ŠTEV. 8.- DIN LETO VI. / ŠT. 15 KRANJ DNE 11. APRILA 1953 CENA 8 — DIN Z ZASEDANJA OLO RADOVLJICA VARČEVANJE IN SMOTRNOST V GOSPODARJENJU J nedeljo zjutraj so se sestali odborniki OLO Radovljica k rV. seji, Na dnevnem redu so imeli celo vrsto vprašanj, od katerih naj omenimo le nekaj najvaž Vnedeljo zjutraj so se se- v trgovska, obrtna in gostinska stali odborniki OLO Ra- CuVtttliO OOZdOVm %lvlt%G iffl ittVeSitCijSUih SVedSteV V podjetja v okrajih. Sprejeta so dovliica k rV seii Na ™ bila še obvezna navodila za u- središču pozornosti — Vrsta pomembnih odlokov porabo investicijskih sredstev po družbenem planu okraja, ki predvidevajo natančno tehnič- nejšiii, ki bodo našo javnost jektivnem zavodu, ki bi izdelo- kati z odlokom o venecijankah, živino je treba popolnoma izo- no dokumentacijo, predračune, brez' dvoma zanimala Zase- vaJ- pravočasno vse gradbene ker bo to vprašanje urejeno s tirati, če že ni bito. določena dovoljenja itd., preden je mo-danje se je začelo na ločenih načrte. Danes so že tudi na strani republiških organov. Od- za zakol. Prav tako mora biti g0če odobriti uporabo investi-sejah obeh zborov z istim dnev- razpolago strokovni kadri in lok o prepovedi reje koza je govedo pred odhodom na plani- Cij. Enako stroge zahteve ve-nim redom kajti vsa vpraša- talko se Je odbor odločil, da bil zavrnjen, ker je komisija no očiščeno vseh ogrcev, ovce ijajo tudi za obdobje med Usnja, ki so bila pretresena, so- osamje Projektivni zavod, kil za pravne predpise smatrala, pa okopane v raztopini suva- vajanjem programa investicij, dijo v kompetenco obeh zborov Sa bo vodil1 Jože Kranj- da bi bil tak odlok nezakonit, gana. Dokler v območju okraja kar dokazuje željo odbora, da končalo pa se je s skupno sejo'. cič- Tretji odlok je bil sprejet. Pre- ni zaključena tuberkulinizacija, se zavaruje pred neodgovornim Na zadnjem zasedanju je povedano je uporabljati les za je prepovedano izdajanje živin- in nesmotrnim ravnanjem s odbor razvrstil katastrske ob- kritje streh, v kolikor ne gre skih potnih listov za prodajo sredstvi. Nato so bile ločene čine v vrednostne razrede, ta- za manjša popravila. Izjemo- plemenske živine, v okraju pa seje zaključene, ko da niso biLe upoštevane raz- ma prepoved ne velja za krit- je dovoljen nakup le na živin- Na skupni seji obeh zborov like znotraj občine. Tako je je kozolcev, svisli na gorskih skih sejmih. Nato so bila spre- so bili — razen imenovanj no- lanskem letu čez en milijon di- bUo mogoče takojšnje obraču- senožetih in planinskih stanov, jeta obvezna navodila za upo- vih upravnikov, ki smo jih žo narjev izgube kar je pripisati rvanje gozdne takse, Gospo- če tja ni mogoč dovoz druge- rabo fonda za zatiranje gove- omenili, — pretresana še na- neodgovornosti nekaterih čla- darski svet pa je bil zadolžen, ga materiala za kritje; velja je tuberkuloze. slednja vprašanja: Sodnik za nov kolektiva in nepotrebnim pripravi podrobno razdeli- pa za dvojne kozolce z enim Z naslednjim odlokom je bil prekrške je podal poročilo o režijskim stroškom Okrajna tev v okviru katastrskih občin ostrešjem in lope, prislonjene določen obratovalni čas za vsa upravno-kazenski politiki v 1 Na predlog gospodarskega sveta OLO so odborniki sklepali o združitvi podjetij »Doma pod Prisojnikom« in »Doma v Planici«. Slednje je imelo v DA NE BO PREPOZNO ali »Mrzlica podražitve Spričo nedavne podražitve cen moki je nastala ugodna priložnost za čenče, zlasti zlonamerne. In priznati moramo, da imajo zlonamerneži lahko delo. Saj kot da si želimo ures. iiičenja njih »modrih prerokovanj«, pritrjujemo in posredujemo drugim napovedi o podražitvi domala vseh živil. »Ali 4e veste, da je sedaj na vrsti podražitev Isladkorja in vseh maščob (olja In masti)!?« — gre od ust do ust. Celo, da si mora vsaka pametna gospodinja preskrbeti zaloge, modrujemo. Nikomur pa se ne posveti, da si lahko tako skuhamo grenko urice. Časopisi so o tem že. nekaj pisali, toda zaman. Vse preveč neuravnovešenosti jo so med nami, da bi tako pisanje zadostovalo. Moke smo dovolj uvoziil in Je se bomo, če bo treba. Cena se je dvignila, ker uvoznega bremena ne more nositi samo država in no zato, ker morda ni dovolj moke. Seveda, tudi bolj varčevali naj bi tako! žal pa špekulanti ustvarijo zmedo, da potmi lahko v kalnem ribarijo. Brž v trgovine, da so zavarujejo pred »sigurnim« maiijkanjem, ki bo sledilo, — v resnici pa zato, da lahko navijajo če™«. Tudi prenekaterl vaščiui jo prlkolovratl, kupi večjo količino moke, jo pres«>je, otrolni ]h>rabl sam, l>elo moko |>a drago proda nazaj v mesto. Na&l trgovci bi morali sanil paziti in preprečevati ftj>eUu-•ucijo, žal pa se najdejo tudi Ued njimi takšni, ki širijo paniko. Oblast bo morala iM>seči v»ne*i, toda učinek l>o |m>lovi-*-cščiea in — Kovala — „u račun ostalih. Skratka, IhkIuho preudarni, 'oir nam l><> ki koristilo, sieer prepozno /voniti po toči. J>rav sami botlM krivi pomanjkanju! Lahko so sieer /.godi, da trenutno /-manjka moke v ^-J ali oni trgovini, toda v/.rok °° le lamudfl ali k:ika nored-n<>Ht v prevozu. V takem pri-'u,'ru ho ne dajmo zajH-ljati *l,>odr|Jnnom«. S podražitvijo HliUlkorjii in inašeob pa ne !»<> nio» J gostinska zbornica in Gospodarski svet sta bila mnenja, da je edina rešitev v tem, da se podjetji združita, kar bo imelo za posledico znižanje režijskih stroškov. Ta rešitev pa naj bi bila le začasna, dokler »Dom v Planici« ne bi izpolnjeval pogojev za samostojno obratovat nje. Odborniki so pristali na zdi-užitev v enotno podjetje pod imenom »Erika« in kasneje na skupni seji razrešili dosedanjega upravnika »Doma v Planici«, za upravnika »Erike« pa imenovali dosedanjega u-pravnika »Doma pod Prisojnikom«. že v aprilu 1951. so bile prenesene pravice ustanovitelja gostinskih podjetij z okraja na občinske, oziroma krajevne ljoidske odbore. To velja za vsa gostinska podjetja v okraju, razen za »Zlatorog« in zgoraj omenjena podjetja, ki so bila do aprila 1962. v pristojnosti republike. OLO je sklenil, da Pavel Pirih: Radovljica (akvarel) 1952, nakar je sledila razprava, ki je ugotovila, da kazenska politika ni dosegla svojeiga namena zaradi prenizkih kazni. Vzrok temu je treba iskati v nezadostno utemeljenih prijavah, kar je oviralo dokazovanje krivde. Še bolj pomanjkljivo pa je stanje na področju finančnih, socialnih, zdravstvenih in prosvetnih prekrškov, kjer ni bilo domala nikakih. prijav, čeprav tudi tu ne manjka prekrškov. Primerno kaznovanje bo edino preprečilo številne prekrške. Nato je odbor izvolil tovariša Ferdinanda Nečemarja za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ter razrešil in imenoval nove sodnike - porotnike Okrajnega in Okrožnega sodišča. Na koncu zasedanja je imel predsednik tovariš Milan Kristan poročilo o organizacijskih in gospodarsko-političnih problemih Okrajnega ljudskega odbora. NAJDBE V KRANJU Prve zanesljive slovanske sledi se prenesejo pravice ustanovi- , M, . , ' • telja »Zlatoroga« na občinski ta upošteva vse razlike z ozi- h kozolcem. S tem naj se pre-ljudski odbor Srednia vas v rom na le^° S02*13-, prevozne preči nesmotrno tratenje lesa. Bohinju »Erike« pa na občino možnosti itd. Gospodarski svet Dalje je odbor sprejel odlok Kranjska gora J8 naioS° opravil in predložil o ukrepih za zatiranje živalskih Nato je odbor sklenil, da se zboroma nov sklep, ki je bil kužnih bolezni. To naj bi bifli kmetijsko posestvo P od vin tudi potrjen. dopolnilni ukrepi, ki bi zago- združl z Okrajno ekonomijo. Naslenji ukrepi odbora so tovili popolno zatrtjie vseh bo- pri urejanju parka med Pre- tovnega slovesa in jih hrani Združitev naj bi pripomogla veljali varčevanju z gozdnim lezni. Odlok med drugim pre- šernovim gledališčem in cer- večidel Narodni muzej v Ljub-racionialnejšemu izkoriščanju bogastvom. Svet za gospodar- povodnje izgon bolne živali na kvijo, kjer stoji novi Prešer- Ijani. Iz slovanske dobe je bila mehanizacije in zmanjšanju stvo je predlagal odboru, naj skupno pašo in napajališče. nov spomenik, so te dni med doslej znana samo majhna za-režijskih stroškov. Na skupni sprejme odlok o pogojih za o- Zdrava živina z okuženih dvo- drugimi arheološkimi zanimi- ponka, izkopana na prostoru seji je bil imenovan za uprav- bratovanje žag venecijank, rišč mora biti pred izgonom vostmi izkopali tudi prve za- tovarne »Tiskanina«, in še ta nika Anton Pregelj, odlok o prepovedi reje koza in na skupno pašo ponovno pre- res zanesljive slovanske najd- je problematičnega izvora. Zaradi vse večje gradbene odlok o prepovedi graditve le- gledana, planinski hlevi pa be v Kranju. Dolga stoletja, Najnovejše najdbe so torej pr-dejavnostl v okraju se je po- senih streh. V razpravi pa se marajo biti pred prihodom ži- vse do časa Marije Terezije in ve res zanesljive slovanske kazala potreba po lastnem pro- je izkazalo, da je bolje poča- vine razkuženi. Tuberkulozno njenih reform, je bilo namreč najdbe v Kranju; njih kultura okoli te cerkve pokopališče. je podobna kulturi blejskih V odkopanih plasteh so na- najdb, šli razen okostij tudi večje šte- V načrtu je temeljita arheo-vilo predmetov iz baroka loška preiskava 3 metre širo-(gumbe, svetinjice ipd.) in kega pasu vzdolž cerkve, zaostanke starejših skeletov kaj temeljito preiskavanje vse-skupno z najdbami, ki zanes- ga trga oziroma prostora, na ljitvo izvirajo iz 10. stoletja — katerem je bilo nekdaj poko-Ni dolgo tega, kar jc Odbor nepopolno in tudi sama uprava občinske ekonomije v Prašah iz takoimenovane ketlaške pe- pališče, bi' bilo predrago. Ni za splošno izobraževalno šol- teži k izpopolnitvi vzgoje. V pa bi se obseg povečal na več riode starih Slovanov (Kat- namreč pričakovati pomemb-stvo pri Svetu za piosveto in vzgajališče prihajajo namreč kot 100 ha kakovostne zemlje, tlaoh je kraj na Nižjeavstrij- nejših rezultatov, kajti med kulturo LTfcS sklenil, da vzga- otroci, ki zaradi nerednega šo- ki je skoraj vsa osredotočena skem, od koder so prve take stoletnim prekopavanjem tega jaiiišči v Smledniku in Veržeju lanja prod prihodom končajo v neposredni bližini in v aron- najdbe). Doslej so Izkopali 4 terena je bila marsikatera ar-(pri Ptuju) zamenjata svoje v zavodu le osnovno šolo. Za diranih parcelah od 2—8 ha. bronaste uhane v obliki polme- heološka dragocenost uničena, sedeže. Utemeljitev se glasi ne- gimnazijo so že prestari, za u- Dalje so tu dobri hlevi za ka- seca z emajliranim! vložki, od ali pa so jo predniki ob preko-kako takole: verzejsko vzga- čenje obrti pa zopet morajo kih 50 glav velike živine, 3VI- katerih prikazuje eden ležečo pavanju grobov vzeli s seboj jališče — gimnazija — bo tako imeti vsaj dve gimnaziji. Ta- njaki, kurniki in drugi hlevi žival, trije pa imajo geome- in jo po vsej verjetnosti po-dobilo ustreznejše prostore, ko obtičijo sredi poti in gredo za perutnino, shrambe zaorod- trične okrase. Med izkopanina- zneje zavrgli, bližnja industrija pa bo orno- običajno iz vzgajališča nepri- je, delavnice, gospodarska po- mi je tudi nekaj prstanov brez gočida lažje usmerjanje miiadi- pravljeni za življenje, brez po- slopja (podi, kleti, silosi, ko- kamnov, deloma bronastih, de- NEDEMOKRATIČEN IN NEUMESTEN UKREP 0 preselitvi smledniškega vzgajališča v Veržej Izkopavanje bo opravila stro- ne v industrijo. Nihče ne more klica ter so lahek plen. Uprava zoloi itd.) — vse v dobrem loma pa iz slabega srebra, tri- k°v"aT^Sfai?ar^6^m!!f^ oporekati, da to niso razlogi vzgajališča želi izpopolniti to stanju. Posestvo ima tudi bo- jo bronasti obsenčniki, s kate-za zamenjavo, toda poglejmo vrzel z ustanovitvijo dvoletne gat inventar živine: 7 konj, 2 rimi so si stari Slovani krast • proti razloge, ki jih je Od- kmetijske Sole pri zavodu, ki žrobca, 24 goved, 40 prašičev, sili glave, bronasta igla za la-bor neznano zakaj zanemaril, pa naj bi bila odprta tudi vsej 60 kokoši, 40 rac, 5 gosi, 40 se, ki kaže, da je najstarej- KI'^v^ _ , prav so mu bili znani, ka- ostali mladini. To je zelo u- kuncev in večje število pavov, šega izvora, ter nekaj frag- £ J^«^^ Jn • v ~ kor tudi nasprotovanja uprave mesit.na pobuda, ki bi koristila i»-atk, golobov, morskih p*&- nientov keramiko v. lončarski- l'h uuoja v KrfmJu- j a v Ljubljani, pod vodstvom direktorja dr. Jožeta Kasteli-ca. Vse stroške pa bo krila kranjska mestna občina, zakaj na zunanji strani VMSniU našemu kmetijstvu, po- šičkov itd. Vsa živ'na je ple- mi znaki goji za njeno uresničeirie pa so menska. Prav tako imajo o- dna# v Smledniku naravnost idealni rodje in stroje V najboljšem Kranj je znan po nekaterih Med poglabljanjem terena so in bi zahtevali le neznatna de- stanju (razen traktorja). Vzor- prazgodovinskih najdbah, izko- odkrili tudi zazidan, trideset narna sredstva. no deluje Hcmonogojska po- panih na prostoru, kjer stoji metrov globok vodnjak, ki so Zavod Ima že danes vzorno staja zgodnjega krompirja, g^^j Prahova vila, dalje po ga zgradili tu potem, ko so ljenje. Daje jim osnovnošolsko posestvo, ki meri 53 ha zom- vrtnarji in čebelarji. Tu je vzidanem rimskem nagrobniku prestavili pokopališče izven izobrazbo in nekaj Dlti Id U nega ljc. Z združitvijo zanemarjeno končno tudi primerno šolsko nasproti farne cerkve ter o- mesta. Vodnjak bodo obnovili, poduki i/, kmetijstvu in i t V.ič- vojne ekonomije v Hrastju, po- poslopje, internat in stanovanj- gromnem številu germanskih tako da bo novemu parku v nih obrti. Vendar pa je to vse sestva mlekarne v Mosah in (Nadaljevanje na 3. strani) najdb iz 6. stoletja, ki so sve- okras. vzgajališča v Smledniku. Smlodiniško vzgajališče se nahaja v nekdaj čini. Peča se s prevzgojo otrok (kakor tudi veržejsko) in usposabljanjem /.a sanioefltojno živ- Zunanjepolitični komentar ODKOD SPREMEMBE? SESTANEK NA JOSTU O delu mladinske organizacije v občinah Vse poteze v sovjetski »mirovni ofenzivi«, od obnovitve pogajanj o menjavi ujetnikov, ki utegnejo postati uvod v popolno premirje na Koreji, in od presenetljivo hitrega izbora Daga Ham-merskjoelda za sekretarja OZN, pa do drobnih a številnih (u-deležba sovjetskih diplomatov na velikonočnih slavjih v ameriških ambasadah) spravljivih namigov, pričajo, da je domneva, da so v Moskvi spoznali, da se morajo kar najhitreje izvleči iz zagate, v katero so zašli s svojo napadalnostjo, zelo verjetna. Uvideli so, da izgubljajo v oboroževalni tekmi z Zahodom in da povsod naletijo na čedalje odločnejši odpor. Tudi kar zadeva celinsko Kitajsko, nemara ne pričakujejo posebnih izgub: Politična pogajanja o Koreji, ki bodo spet sprožila vprašanje Formoze in sprejem kontinentalne Kitajske v OZN, slej ko prej ne bodo prinesla nobenih pozitivnih rezultatov. Razočarana Kitajska bi ostala v sovjetskem objemu. Ameriška politika res ne obeta, da bi v dogledni prihodnosti realneje ocenjevala. Tudi v zadnjem tednu je bilo čutiti, da ima tam tako imenovana »azijska desnica« (t. j. tisto krilo republikanske stranke, ki si prizadeva doseči ameriško napadalnost v Aziji) precejšen vpliv. Ta vpliv je prisoten tudi pri odločanju o usodi korejskega spopada. Kaže se v pretiranih zahtevah, ki bodo samo otežkočale sklenitev premirja. Izpadi »azijske levice« v ameriškem tisku seveda niso toliko posledica istovetenja Ki- tajske s Sovjetsko zvezo in nepoznavanja dejanskih razmer v Aziji, kolikor odraz dejstva, da v določenih ameriških krogih še vedno obstoji misel o preventivni vojni, kakor še vedno obstoje (in še bodo) družbeno-gospodarske sile, ki podpirajo tako razpoloženje. Sovjetski oblastniki se niso odirekli svojim napadalnim namenom. To dokazuje nadaljevanje napadalnega pritiska na Jugoslavijo. Vendar na nekaterih položajih — napram velikim državam! — zelo očitno popuščajo. Njihova politika, strategija in taktika agresivnega hegemoni zrna, je doživela nov, najvidnejši povojni zaokret, sam hegemonizem pa je ostal v bistvu enako agresiven, kot kdajkoli poprej. Ameriški republikanci zatrjujejo, dia je do as* . okreta prišlo zaradi politike »močne roke«, ki jo je zavzel predsednik Eisenho-wer. Bližje resnici je sledeče: Tako zunanje kot notranje (in zlasti te!) spremembe so novi kremeljstki garnituri potrebne, da bi se pokazala manj sovražna do inozemstva in manj teroristična, kot je bila Rusija Stalinove ere. V hudi notranji krizi hočejo utrditi svoj položaj s pridobivanjem popularnosti. To pa priča, kako močan je v sovjetskem ljudstvu odpor proti totalitarnemu birokratizmu, ki mu vlada, in proti imperializmu, ki bi to Vladavino hotelo razširiti na nove in nove narode. Pred tako močnim odporom, kakor je naraščajoče nezadovoljstvo množio, je prisiljen odstopati vsak, še tako oblasten trinog, če le ni samomorilec. Okrajna organizacija Ljudske mladine v Kranju že od svoje letne skupščine dela precej drugače, kot je bila včasih navada. Okrajni komite LMS se sestaja le od časa do časa. Njegovi člani že dolgo vnaprej vedo, o čem bodo razpravljali na sestanku. Nanj se lahko temeljito pripravijo V »Olasu« smo že poročali, da so tako proučili položaj učencev v go- spodarstvu in gojencev industrijskih šol s posebno komisijo in nato o izidu razpravljali na plenarnem sestanku komiteja. Tokrat je bilo na vrsti politično in društveno življenje mladine v občinah. Razprava na plenumu v smučarskem domu na Joštu nad Kranjem, naj bi se naslanjala na izkušnje prisotnih in na ugotovitve in sklepe nedavnega V. kongresa Ljudske mladline Jugoslavije. Tako je v glavnem tudi bilo. Plenum je predvsem ugotovil, da bi bilo povsem odveč, mladinskim organizacijam po občinah predpisovati nekakšne recepte, kako naj delajo, saj so okoliščine v različnih krajih kranjskega okraja tako različne. Zato je bila razprava na plenarnem sestanku bolj izme- NA KRIVIH POTEH O mladinskem kriminalu v radovljiškem okraju Po statistiki Okrajnega sodišča v Radovljici se je od 1948. leta do danes za polovico zmanjšalo število mladoletnih kriminalcev, ki so zašli na stranpota predvsem zaradi zanemarjene vzgoje. Pred sodiščem se je moralo lani skozi vse leto zagovarjati 48 mladoletnikov, letos pa jih je bilo na zatožni klopi vsega skupaj šele 5. Medtem ko je biiio lani 21 poskusov pobega čez mejo (večidel so hoteli pobegniti mladinci in drugih republik), letos še ni bilo nobenega. Tatvin je bilo lani 11, letos 2, zaradi nezakonitega lova slo bili lani kaznovana 4 mladinci, letos 2, zaradi zatajitve lani nobeden, letos eden, zaradi telesnih poškodb lani 6, letos nobeden, zaradi sodelovanja pri tepežu, krive izpovedi, nevestnega dela ipd., pa letos ni bil še nihče kaznovan. Analiza kaznivih dejanj mladoletnikov dokazuje, kako pomembna je dobra vzgoja otrok. Med mladimi kriminalci so predvsem ljudje, rojeni izven zakona, ki so jih oddale mate- re že v zgodnji mladosti tujim ljudem v oskrbo. Do moralne izroditve pa pride tudi v zakonih, kjer sta oba roditelja zaposlena in ne poskrbita za primerno vzgojo otrok. Ti otroci so v izprijeni okolici neprimerno bolj podvrženi amoralnim dejanjem kakor drugi. Nemalokrat pa se izrodijo mladostniki potem, ko začnejo popivati. Vsa dotlej dobra vzgoja teh mladincev ne more rešiti. Izgube smisel za delo v mladinskih organizacijah, po-surove in so doma kakor tudi v službi neubogljivi in uporni. In nič čudnega ni, če se ti mladinci slej ko prej znajdejo na zatožni klopi zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali celo zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja. Zelo negativno pa vpliva na duševni in moralni razvoj mladoletnika tudi pustolovsko čti-vo in pustolovski filmi. Okrajno sodišče je lani ugotovilo, da je pri mnogih mladincih dozorel sklep o pobegu po ogledu »kovbojk«. — Hoteli so čez mejo, ker so pač upali, da bo- do postali nekje na Divjem zapadu prav taki junaki, kakor so jih videli na filmskem platnu. Podobno kakor slabi filmi., vpliva na vzgojo tudi literarna plaža v obliki prevedenih stripov ali cowboyskih dogodivščin ipd., preračunanih na lahkovernost in lahkomišlje-nost mladih ljudi. Skrajni čas je, da mladini zabranimo obisk zanjo kvarnih filmskih predstav (najpametneje pa bi bilo, da takih filmov sploh ne bi uvažali!) in da iz mladinske literature izločimo vse, kar bi utegnilo vzgoji bralcev škodovati. Kakor že rečeno, je kriminal mladoletnikov zadnje čase zelo padel (lani so se morali zagovarjati vsak mesec pred sodiščem povprečno 4 mladinci, letos pa samo dva), kar je v veliki meri zasluga mladinske organizacije in moralne vzgoje v šoli, še bolj pa bo padel, če bomo starši in vse kulturne in vzgojne ustanove skrbeli za vzgojo socialističnega naraščaja. J. F. njava mnenj in, čeprav načelno, zanimivo debatiranje o vsebini in oblikah dela mladine v občini in aktivu — sedaj osnovni organizaciji, — njenem sodelovanju v društvih, vzgoji itd, itd. Koristen korak naprej predstavlja dejstvo, da v razpravi tovariši niso preprosto poročali o svojem delu, kar je bilo pri nas dolgo udomačeno. Če bi se bili v pogovoru oglasili še nekateri tovariši iz podeželskih občin, bi lahko trdili, da je bil plenum povsem koristen za vse prisotne. Vendar sestanek ni končal brez konkretnih sklepov. Sklenili so, da bodo še ta teden imeli po vsem okraju sektorske konference, na katerih bodo proučevali gradivo z zadnjega mladinskega kongresa, in si bodo na njih prizadevali čimbolj konkretizirati kongresne smernice. 26. april so določili za okrajni mladinski praznik. Ta datum gorenjsko mladino spominja na prvo pokrajinsko konferenco SKOJ-a, ki je bila na ta dan leta 1943 v Martinjem vrhu v Selški dolini. Daljnji sklep je bil, da bo Okrajni komitet LMS predlagal okrajni skupščini, naj v kranjskem okraju uvedejo obvezno strokovno šolanje za podeželsko mladino, morda v obliki kmetijskih tečajev ali dvoletnih kmečkih nadaljevalnih šol ali podobno, po čemer se čuti resna potreba. že sama okoliščina, da je bil plenarni sestanek na Joštu in torej združen z lepim izletom, prinaša prijetno in nepričakovano osvežitev v politično delo naših komitejev, ki je bilo včasih že res preveč sivo. Franc Stefe - Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA 1941. leto je našlo Gorenjce pripravljene V času priprav za obletnico ustanovitve Kokrškega odreda objavljamo odlomke iz zgodovine odreda in tistih dogodkov ter dejstev iz zgodovine narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem, ki so v neposredni zvezi z nastankom, rastjo in potjo Kokrškega odreda. Napisal jih je tovariš Franc Ste-fe - Miško, ki je bil sam funkcionar v tej gorenjski partizanski enoti. Vse tiste bralce, ki podrobneje poznajo nekatere dogoilke, o katerih piše lovariš Sfefe, ali celo posedujejo kake podatke ali dokumente, naprošamo, naj lo sporočijo bodisi uredništvu »Glasu Gorenjske", bod si zgodovinski sekciji Okrajnega odbora Zveze borcev v Kranju. Namen objavljenih prispevkov je namreč tudi, zbrati čim popolnejše gradivo za zgodovino Gorenjske v Narodnoosvobodilnem boju. Vse pripombe ali dopolnitve nam bodo dobrodošle. Partija je dosegla organizacijsko in politično utrditev šele nekaj let pred 1941. letom. Velike in uspešne akcijo v lom času (štrajk kranjskih tekstilcev in samostojno kandidiranje delavcev pri volitvah leta V.YM\) so dale Partiji novih borcev. Takratno partijsko vodstvo za kranjsko okrožje so sestavljali: Gabrovšek, Nartnik, Papeži Vilfan, Vodopivec, Poljane in Filova. Leta 1999 je štela Partija v Kranju že 25 članov in prav toliko kandidatov iii SKOJ-evccv, v Tržiču in bližnji okolici 25 članov in prav toliko kandidatov in SKOJ-evcev. V fetu 1940 je poraslo število članov v Tržiču že na 4(5. Po letu 1938 sla bila v Kranju in Tržiču ustanovljena mestna komiteja KPS. V tem času so bile partijske organizacije tudi v Šenčurju, v Dupljah in v Naklem. PrilisK na koinunisle je takrat zelo naraščal. Komunisti" so načrino klicali k orožnim vajam. S prvim pozivom so spravili v Ivanjico (Medjurečie) več komunistov in zavednih delavcev i/. Kranja, Tržiča in okoliških vasi. Priprave na oborožen odpor Po napadu Nemčije na Jugoslavijo je Partija kljub kapilulanlslvu vladnega režima množično Zbirala prostovoljce. V kranjskem okolišu se je odzvalo okrog 200 prostovoljcev, zlasti primorskih delavcev in napredne delavske mladine. Oh kapitulaciji so se odlikovale posebno organizacije v Tržiču, ki so že pred napadom (8. m 9. aprila) pričele nabirati raznovrstno orožje, po bunkerjih in drugih Utrdbah v Šenčurju, kjer so SKO.I-evci odnesli ponoči iz zavarovanih prostorov selške občine puškomilra-ljcz, ki je kasneje uspešno služil v znani poljanski vstaji. Prav tako je bila la akcija izvedena tudi v Poljanski in Selški dolini in drugod. 2e del tri mesece je nahrano orožje služilo kol prva paiiizanska oborožitev. GLAS GORENJSKE Okrožni komite KPS (Vodopivec, Papež, Nartnik, Poljane in nekateri Tržiča-ni) jc že v maju 1911 pričel z organiziranjem Osvobodilne fronte. Po zaslugi požrtvovalnega dela Partije se je kmalu široko razmahnila in imela oh julijski vstaji že obsežno mrežo organizacij, predvsem v Kranju, Tržiču, Stražišču, pa tudi v Naklem, Kokrici, Primskovem, Šenčurju, Vohljali, Dupljah, pri Sv. Ani, v Britofu, na Orehku in v Pobrezjah se je z uspehom širila. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se Gestapo ni več zadovoljevala s preseljevanjem prebivalstva, temveč je vse sile preusmerila proti vidnejšim komunislom in jih začela preganjati: Zalo so že junija odšli v ilegalo najbolj znani delavski bor«i iz stare Jugoslavije: v Kranju Narlnik, Papež, Platiša, Toplak, Alojz Horvat in drugi; iz Šenčurja Janez Mlakar, iz Tr/.iea Jože Fink, iz Dupelj 'Tine Teran itd. Z vsakim dnem so se jim pridruževali novi in novi. PodstoržJiike žrtve Pričele so se priprave za oborožen Odpor. 20. junija je bil v Kranju formiran Okrožni vojno revolucionarni komite pod vodsiom sekretarja Okrožnega komiteja KPS Iranca Vodopivca s člani l.ucijanom Seljakom, Francem Mrakom, Tončko Moko-relovo in nekaterimi drugimi. Približno v istem času je CK KPS določil vodstvo za pripravljanje oborožene vstaje na Gorenj" skem. to je i > i 1 prvi Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko, ki so ga tvorili Stane Žagar, 'Tomo Brejc - Pavel, in Alojz Kebe-Slelan. 15. in 10. julija liltl je bil v l*d-iiem borŠtU pod Seničnem prvi sestanek, ki so se ga udeležili 'Tomo Preje, Alojz Kebe. Franc Vodopivec, Slane Pesjak in nekateri Tržičani, /a vodstvo političnih priprav v Kranju in okolici so določili I-ranca Vodo pivea, ki je hkrati vodil priprave v vsem Okrožju. Za vojaško plat je bil določen /-j Kranj Stane Pesjak, za Tržič pa sta prevzela politične priprave Tončka Mokorelova in Jože Janežič, vojaške pa Milorad Stošič. Nekaj dni kasneje je bila na Jelovici konferenca za vso Gorenjsko pod vodstvom Staneta Žagarja. Sklepali so o formiranju prvih partizanskih enot na Gorenjskem in določili, naj bi že čez nekaj dni pričela vstaja. Formiranje prvih partizanskih enot Iz vsega kranjskega okrožja so že ob prvi direktivi Pariije in OF odšli v partizane prvi borci in borke. V zadnjih dneh julija je preko T>0 prostovoljcev zapustilo svoje domove v Kranju, na Klancu, Gorenji Savi, v Stražišču, na Primskovem. Kokrici in v Naklem. Med njimi so bili France Mrak, Alojz Tomažič, Šiška. Vitez, Bunar in njegova žena, Bitenc, Brovč, Smuk. brata Pička in več drugih Kranjčanov. Iz Naklepa sla bila brata Fistra, brala Medeta (Rudj Mede je znani Groga, kasnejši komandant slavnega Pohorskega bataljona, ki je lela ti) 115. herojsko padel do zadnjega moža;, Anion Guček, brala Praprolnika in Poličarja. Prostovoljci iz Kranja in okolice so v partizane Odhajali v treh smereh. Večina Kranjčanov, vsi Nakeljčani in drugi z, desne sirani Save so se najprej zbirali ,,na Cegcl-nici" pri Naklem, nato pa odhajali pod Sloržič, kjer s,o se združili s Iržiško skupino. To so razen naštetih Ilegalcev Jožeta Finka in Tineta 'Terana lakial sestavljali še 'Tržičani Jože Janežič, njegov bral Ludvik, 'Tončka Mokorelova, Anton Stefe, Stane Pečan, Peter t'zar s sinovoma in drugi. Iz Dupelj so bili Tinelov bral Stane Teran, Janez PerkO in Peter Debeljak. Zadnje dni julija so našteli uslanovili na Veliki Poljani Kranjski bataljon, ki je štel 65 borcev. Drugi del Kranjčanov je odhajal pod Mohor v \'artnikovo skupino, ki je imela okoli 15 mož. Ostali Kranjčani so deloma odhajali (udi v Jrlovško čelo, ki se je la-kral zadrževala nad Pesnico in Kropo. Ta velika razgibanost je bila v glavnem rezul■ tal dobrih političnih priprav okrožnega vodstva. Prve akcije Še preden se je Iržiska skupina združila s Kranjčani, je izvedla prvo akcijo v kranj skem okrožju. Ob cesli Tržič Šv Ana je požgala telefonske in električne drogove, v Tržiču pa napadla triiškega komisarja. Slednje se ji ni docela posrečilo, ker je policija lakoj intervenirala. Uničila je več nemških Oglasnih desk in izvedla še nekaj drugih akcij. I avgUSta je Kranjski bata 'Ijon na Veliki Poljani likvidiral N'emca VValleija llackerja iz Kranja, ki je prišel vohunil za partizani. Nato se je bataljon premaknil v Ver-bičevo kočo za Sloržič, kjer jc bila I av-BUsta laprisegfl vseh borcev. V koči so izdelali načrt za osvoboditev vseh jetnikov v zloglasnih Begunjah. Pri napadu naj bi sodeloval ludi Cankarjev bataljon, ki na bi ob dogovorjenem času prišel preko Save. Se isti dan se jc izza Sloržiča odpra-vilo na pot proti Begunjam 4(5 partizanov 5. avgusta zjutraj so prišli na pobočje Do-brČe. Zvečer bi moralo priti do napada. Vendar do njega ni prišlo, ker so Nemci Dobrčo obkolili. Namenoma so bili spustili partizane nanjo. Napadli so jih z vseh strani. Isto se je zgodilo tudi Cankarjevemu Milonul Sto«ič, obešen v Kranju avjj. 1941 bataljonu. Ob prehodu čez Savo je bil napadeš in se je moral umaknili. Isti dan je bila zaradi izdajstva napadena ludi koča za Storžičem, kjer ie bilo OStalo še 1!) borcev in bork. V obkoljeni koci so Nemci nečloveško končali življe nje osmini partizanom, med njimi ludi ženam V borbah na Dobrči je pade] en partizan, dva pa sla bila ranjena. Ujel J* bil Milorad Slošič, ki ga je i/redno vojaško sodišče v Begunjah ti' avgusta obsodilo na smrt. 23, avgusta je bil javno obešen v Kranju. Nemci so z nečloveškim počel jem v koči za Storžičem in z usmrtitvijo Stosica boleli prestrašili gorenjsko prebivalstvo in ":l odvrnili od vslaje, ki je uživala čedalje močnejšo oporo pri ljudeh Prvi spopadi z Nemci so pomenili t» neizkušeni balaljon precejšen udarec V' kaj tovarišev se je umaknilo v Ljubljano. Ostali borci so se v večji skupini se napnj gibali po terenu in podvzemali razne manj* še akcije. .'{ septembra so ti. pr. zažgali žago na Kokrici pri Kranju Nato so M premaknili če/ Savo in ge lam vkljUČU* v Cankarjev balaljon, ki je kmalu za tetf sprejel v svoj sestav vse gorenjske pST* tfsane in kasneje /anelil veliko ' VStajO v Poljanski in Selški dolini Vodil je tudi z";'" Pila j no bitko v DrSŽgOŠI v tem Času je zelo aktivna tudi Narlnikova skupina. S( preden se je vključila v Cankarjev bataljon, je razstrelila' most v Poljanski dOU" in likvidirala izdajalca v Sopolju. Svečanost na grobu heroja Staneta Žagarja Preteklo nedeljo, 29. marca so na Srednji Dobravi pri Iiro-pi svečano proslavili enajsto obletnico smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Svečanosti je prisostvovalo okoli 300 ljudi iz Dobrave in okoliških vasi ter predstavniki OO ZB NOV bi drugih družbenih organizacij, jld so zasuli grqb padlega junaka z venci in šopki svežega cvetja. Na svečanosti so sodelovale tudi sekcije DPD »Svoboda« iz Krope. Tov. Jože Bertoncelj, predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Radovljica je ob he-rojevem grobu v spominskem govoru razgrnil pred zbranimi SPET NEKAJ 0 VAJENCIH (K članku „Se nekaj o vajeneih") V štev. 9 »Glasu Gorenjske« ali inšpekcija dela z enim saje bil pod naslovom »še nekaj mam uslužbencem za vsa vpra- šanja v vsem okraju, ali mladinska organizacija, v katero so vključeni vsi ti izkoriščani? o vajencih« objavljen članek, kateremu bi rad nekaj dodal. Ne gre za to, da opravičim inšpekcijo dela Okrajnega ljudskega odbora v Kranju pred konite varuhe mladoletnih va-očitkom, da dopušča tako sta- jencev in pa sindikalne orga-nje na terenu. Pisec članka nizacije. Odgovornost za sta-namreč pripisuje krivdo za to nje, ki je res tako, kakor ugo-stanje temu organu državne tavlja članek, nosijo v glavnem kontrole, ker, kakor pravi, ni prav vodstva mladinskih in sin-javljal sodniku za prekrške in dikalnih organizacij, ker zara-javnemu tožilcu delodajalcev, di nepoznanja predpisov niso ki izkoriščajo vajence, želim našla poti k učinkovitim ukre-le opozoriti, v čem so vzroki pom proti izkoriščanju vajen-za tako stanje na terenu. cev z nadurnim delom. Vsa ta Iz članka samega se jasno dolga leta so funkcionarji teh vidi, da pisec sam ne pozna organizacij dosti o tem govo- in dolžnost, podati take pred' loge, če so le vedeli za pre- z novimi napravami, ki so krške. pričele obratovati konec lan- Prav gotovo pa je, da tudi skega leta, so v jeseniški žele- inšpekcija dela ni vprašanju zarni povečali proizvodnost vi- Za sto odstotkov Novi objekti bodo amortizirani že prihodnje leto Tem je prišteti še številne za- vajencev posvetila pozornosti, soke peči št. 2 za 100 odstotki jo zasluži. V prihodnje bo kov. Pred dnevi so izboljšali prav gotovo potrebno, da vsi pogoje za nemoteno obratova-organi, katerim je zaupana nje ogrevalcev zraka (cowper-skrb za spoštovanje predpisov jev) in nekaterih drugih na-o vajencih, z roko v roki ener- prav. S tem so dosegli, da se železarne je ravno v tem, da po eni strani povečuje proizvodnjo v plavžih, po drugi pa manjša porabo dragocenega koksa. Ko bodo pričele obratovati še pražilne peči za side-ritovo rudo, se bo ta učinek še povečal. Napovedi jeseniških strokovnjakov za plavže, ki so sveto gično in dosledno rešujejo te je dnevna proizvodnja surove- vali omenjene objekte, so s tem probleme. Ne smemo dopusti- ga železa v tej, že lani rekon- ti, da bi naši bodoči kadri, Id struirani visoki peči št. 2 spet se vzgajajo v času graditve povečala za ca 100 odstotkov, socializma, trpeli tipično kapi- ali od 106 na 200 ton. To zvi- talistično izkoriščanje. Da bo sanje proizvodnje je pomenub- tega izkoriščanja čimprej ko- no zlasti zato, ker so pri njem predpisov, po katerih bi onemogočali tako grobo izkoriščanje vajencev. Zakaj se ne bi spomnili našega domačega pre- mete pred svojim pragom, potem pa naj gre drugam.« Zakaj toliko vreščanja okoli tega vprašanja, take ankete, raziskave s posebnimi komisijami, če so stvari znane ? In kaj vse to koristi pri preprečevanju iz- vso življenjsko pot Staneta ža- govora, ki pravi: »Vsak naj po garja, revolucionarja, budnika in vzgojitelja delavskih množic in gorenjskega kmeta v stari Jugoslaviji in prvega organizatorja osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Prikazal je njegove zasluge, da so prav predeli, kjer je še pred vojno politično deloval, dali ogromno število borcev in ob koncu navzoče pozval, naj nadaljujejo pot, ki jo je hodil narodni heroj Stane in, če bo treba, branijo nacionalno in socialno svobodo, ki jo je pomagal priboriti Stane Žagar skupno z borci, s katerimi leži v skupnem grobu. rili, vse ostalo pa prepuščali organom inšpekcije dela. S piscem članka se strinjam v tem, da je tu mogoče kaj napraviti le še s kaznovanjem, kajti danes vsak učni mojster ve, ali pa bi moral vedeti, koliko časa ima vajenec odmerjenega za praktično delo. Ne morem pa se strinjati s tem, da je samo inšpekcija dela tisti organ, ki naj sodniku za nec, bo skupne napore moral podpreti sodnik za prekrške s hitrim in odločnim postopkom. Jože Konc dosegli visok prihranek v porabi koksa. Prihranijo ga približno za 20 odstotkov. Uspeh delovnega kolektiva jeseniške prestale uspešno preizkušnjo. Vsi stroški bodo tako amortizirani že prihodnje leto. KRATKE GOSPODARSKE VEST! IZ MORAVČ Vida Tomšič v Tržiču V petek, 3. aprila je Tržič obiskala tovarišica Vida Tomšičeva, članica Izvršnega sveta še nikoli ni bilo tolikega povpraševanja po livarskem pesku, ki ga keramičnoJkemič-nik živega srebra. Pogovor je na industrija iz Kamnika pri- tekel o novi mednarodni cesti, vzpenjači na Zelenico in o re- Ljudske skupščine LR Slove- zultatih rudniškega raziskava- koriščanja vajencev? Zakaj pa prekrške predlaga kaznovanje, pravzaprav obstoji še danes Temeljni zakon o prekrških, tako izkoriščanje ? Bodimo po- ki velja že od oktobra 1951, steni in priznajmo, da je vpra- določa s svojim 94. členom, da sanje vajencev v tem pogledu sodnik za prekrške začne po-zanemarjeno že nekaj let. stopek na podlagi ovadbe dr-Da, ne samo inšpekcija dela žavnega organa, uradne ose-in druge institucije, ki jih o- be, javnega tožilca, oškodo-menja pisec v članku, tudi or- vanca ali kake druge osebe. nije in predsednica Centralnega odbora AFž Jugoslavije. nja. Vida Tomšičeva je tudi obiskala Puterhof, nakar si je Dopoldne se je razgovarjala ogledala ves delovni proces od ? ganizacija mladine razen brezplodnega kričanja ni dosti u-krenlla. Kdo ima boljše pogoje za reševanje takega vprašanja: Organizacije mladine in sindikalne organizacije ■— prav tako pa tudi sam pisec članka — so torej imeli vso pravico DOKLER DELAVEC NE BO VEDEL ZA VSAK DINAR. NE BO PRAVEGA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA začetne do zaključne faze v tovarni čevljev »Triglav« in v Bombažni predilnici in tkalnici, kjer je prisostvovala seji delavskega sveta. Ftovsod se je zanimala za položaj žene v proizvodnji in o njenem sodelovanju v uprav-zlasti nad tem, da Ijanju gospodarstva, v politfč-graditev stanovanj nem in vobče v javnem življenju. Tovarišica Tomšičevo jc zanimalo, kakšne so v Tržiču stvarne možnosti za razbremenitev žene doma, da bi se po-hm laže javnp udejstvovala. Zvečer je imela v dvorani s člani Ljudskega odbora mestne občine. Zanimala se je za samoupravljanje ljudskega odbora, delo njegovih svetov in odborov, predvsem pa za letošnji občinski družbeni plan, ki je bil sprejet 1. IV. Izrazila je zadovoljstvo nad razdelitvijo sredstev, zavzema najvažnejše mesto v načrtu investicij. Razveselila se je, ko je izvedela, da je LOMO naletel na razumevanje pri delov, nih kolektivih, ki so omogočili, da razpolaga z 32 milijoni do V petek, 3. aprila je prvič zasedal novoizvoljeni delavski svet Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. V prisotnosti starega delavskega sveta in članov Izvršnega sveta LRS Vide Tomšičeve in Franca Popita je tov. Peter Zaplotnik izčrpno poročal o delu dotedanjega delavskega sveta in u-pravnega odbora. Opozoril je na vse težave, pred katerimi sta se lani znašla in poročal, kako sta jih reševala Sprostitev distribucije je terjala od podejtja, da je pričalo izdelovati nove vrste blaga. Ker do marca 1952 še ni bila znana stopnja akumulacije in skladov, je tovarna utrpela precejšnjo škodo. Težkoče so bile v terminskih dobavah določenega asortimenta bombaža. Lansko znižanje akumulacijske stopnje je povzročilo izgubo pri tistem blagu, ki se je bilo do tedaj nabralo v skladišču. To Izgubo bo podjetje nadoknadilo deloma lz neizkoriščenega dela skladov za plače, za drugi del pa zahteva kritje od države. Kot v začetku lanskega lota, je tudi sedaj v podjetju pn>sož!i;i ili. Tovariš Peter Zaplotnik jc ome-ttU Se letošnji tarifni pravilnik, higiensko-tehnično zaščito v tovarni, delavsko strokovno dviganje, ožjo notranjo disciplino in mnenje • delavskega sveta o tem, kam in v koliko bi kazalo preusmeriti proizvodnjo. H koncu je dejal, da sta bila lani delavski svet in upravni odbor čedalje samostojnejša in da je vsak njun član čutil odgovornost pred kolektivom. Pripomnil pa je, da se člani niso dovolj posvetili problematiki celotne tovarne. Gospodarska nerazgledanost je nekaterim branila, da bi žlvahneje soodločali. Tudi v razpravi po poročilu so diskutanti govorili predvsem o problemih tistih obratov, v katerih delajo, manj pa o splošni gospodarski problematiki vsega podjetja. Diskutirala je tudi tovarišica Viđa Tomšičeva. Opozorila je na ]>otrebo, da ,ves kolektiv čimboljc obveščajo 0 gospodarjenju v podjetju. Predlagala je, naj so bilanca in proračun, brž ko bosta gotova, pred razpravo razdelita med delavce. »Dokler ne bo vsak delavec vedel, kam gre vsak dinar, no bo pravega delavskega samoupravljanja«, je dejala, (»overila j«' tudi o skr- bi za mladino in zlasti za ženo. Rekla je., da ne bi bilo prav, če bi žene volili samo zato, da bi bile izvoljene tudi žene. Svojo izvolitev morajo opravičiti z delom v praksi, sicer volivci do njih nimajo zaupanja. Res je, da so danes žene mnogo bolj zaposlene ikiot ,moški, vendar bodo dosegle svojo veljavo le, če bomo odločno izpodbijali na-ziranje, da žene že same po sebi niso dovolj sposobne, in če bodo tudi one same z lastnimi napori širile svojo razgledanost. Razprava se je sukala okoli komercialnih vpra Vanj, varčevanja z materialom in stopnje akumulacije. Slednja je resda visoka, vendar bi se z boljšo organizacijo dela ublažila tudi ta težava. V prihodnje bodo v tkalnici proizvajali več širokih tkanin. Na zasedanju je bil za novega predsednika delavskega sveta izvoljen tov. Luka Slapar. Izvolili so tudi nov upravni odbor. Staremu je bila izglasovana razrešnlca, vendar ne v celoti, ker še ni potrjena bilanca za leto 1952. polnilnih sredstev. Pogovarjali sindikalnega doma »Na Skali« so se tudi o političnem in kulturnem življenju v Tržiču, Nat» se je tovarišica Tomšičeva odpeljala na Ljubelj. Tam si je ogledala gostišče, carinarnico, cestni predor, skozi katerega poteka državna meja, in kraj, kjer je bil nekoč rud- zelo zanimivo predavanje o svojih vtisih iz Indije. Po predavanju so se njeni odgovori na pcstavljena vprašanja spremenili v pravcat pogovor s po. slušalei. Vsi prisotni so predavateljico pozdravili z burnim odobravanjem. Tiskanina dobi nov stroj Nekaj dni sem BO bili v »Tiskanim« močno zaskrbljeni. Iz Beograda je prišel odgovor, da ne bodo dobili novega su^ilno-razpen jalnoga stroja — zaradi suše. Zanj so potrebovali 253 nemških mark. Ali bo res suša »grešni kozel«, ki naj opraviči vsak ukrep, pa naj bo še tako nesmotrn? — se je marsikdo spraševal. Kajti sitroj je »Tiskanim« nujno potreben, če naj izpolni svoje obveze do skupnosti in izvoza. Le pod pogojem, da dobi stroj, je tovarna pristala na povečanje izvoza v Turčijo in na povečanje akumulacijske stopnje. Vsakomur, ki je vedel, da bi z izvozom v Turčijo tovarna zaslužila nad 2 milijona dolarjev, dobiva v peskol ornih okrog Moravč, kot je to letos. Delavci so bili zaposleni tudi preko zime. Delali so vse nedelje in praznike, da bi kolikor toliko zadostili vsem naročilom. Kolikšno delo so opravili, je najbolj razvidno iz tega, da so že presegli letošnji polletni proizvodni plan v pridobivanju livarskega peska. IZ DOMŽAL Iznajdljivost jbn je pomagala iz težav. Tovarni »Univer-sal« jc za izdelavo klobukov začelo primanjkovati bombaža, kar je občutno znižalo produkcijo. Odpustiti bi morali dosti delovne sile, vsaj dokler ne dobe surovin. Delavski svet pa je prišel na zamisel, da se tudi temu lahko pomaga s preusmeritvijo te produkcije v izdelovanje čepic iz tekstilnega blaga. Tako so tudi naredili in nov izdelek se je kar dobro ob nesel in uspešno prodrl na trg. ŽIČNICE V GRADNJI IN ZAMISLI Že smo poročali o pripravah za gradnjo žičnice z Bleda na Kokošenico in iz Jesenic na Mežakljo. Slednja tako napreduje, da bo v poizkusni vožnji že letos dvignila prvo duralu-minijasto gondolo na Mežakljo. Slično žičnico nameravajo graditi v Kranjski gori. Razpravljajo tudi o gradnji vzpenjače od Mrzlega studenca na Pokljuki do planine Lipance. Ta vzpenjača bi bila nadaljevanje žičnice na Kokošenico. Tudi v Bohinju bodo pričeli graditi dve žičnici. Ena bo se je zdelo čudno, da nam Js več do četrt milijona mark. Razen tega pa bi mesto in o-kraj izgubila pretežni del dopolnilnih sredstev, ki so nam letos omogočila obsežno gradbeno dejavnost; lahko pa bi prišlo tudi do popolne prekinitve obratovanja in bi šla izguba v milijarde. Stari sušilno-razpenjalni stroji se lahko zdaj zdaj sesedejo. Konec preteklega tedna je Državni sekretariat za narod- dvigala turiste od Bohinjskega no gospodarstvo FLRJ uvidel upravičenost te zahteve in odobril devize. Nekje v jeseni bo Tiskanina rešena vseh skrbi in bo lahko še povečala svoj izvoz. NESMOTRN UKREP (Nadaljevanje s 1. strani) ski prostori za uslužbence. česa torej manjka? — Le malo dobre volje in razumevanja. Se pred nekaj leti je bilo to opuščeno posestvo, ki .so ga 8 trudom uredili \ , ;ojitclji m Sami gojenci, kal en m jc to daj drugI dom. Vprašamo Mj kaj bo počela s tem kun1.11 ; i-Posestvom verzej.sk.i ginma/.i-fo? Ali se ne bi moglo najti *;injo drugje primernega prodora, ki ga bo lahk) kan.; £pje izrabila. S trend milijoni, kolikor bi stala samo prosi li-1■ ^nija i ustanove. .Naknadno smo zvedeli, da je 'J*1 v Sirili dirku posebna ko-jJj^Ja OLO Kranj, ki je pri-do zaključka, da numora-^^fc aolltov nJ umestna. Središče Bohinja jc Bohinjska Bistrica. Tu jc železniška postaja, kjer so pred tridese-timi leti izstopali in vstopali tujci v množicah. Mnogi so so na.stanili v Bohinjski Bistrici, druge pa so vozniki vozili k sedem kilometrov oddaljenem Iiohin jskemu jezeru. V Bohinjski Bi.striei so l)iH takrat štirje hoteli, dve restavraciji in en penzioin (Rodica, Markež, Triglav, Pošta, Pri Kosu, Pri Becu in pri .sedanjem Stužku); razen v teh so stregli tujcem še v desetih prijaznih kmečkih gostilnah. V Bohinjski Bistrici je bilo nad 100 tujskih sob, kar pa za' številne tujce še zdaleč n; Milo dovolj; mnogi so si nali prenočišče pri kmetih. Domač,ni so navezali .s fujiri prijateljske .stike in .si tako zagotovili njihov obisk za več let naprej; mnogi obiskovalci so prihajali v Bohinj kot stari znanci Razen nočišča, tečnega mfte ka in .sira, zaseke, svinjskih rebrc in klobas na eni ter romani ično divje-ln lepe okolice na drugi strani, so našli tujci v Bohinju tudi še mnogo drugih stvari, ki so potrjevale, da se domačini trudijo, napraviU bivanje čim prijetnejše V Bohinjski Bistrici je bilo vzorno urejeno kopališče Danica, ob t; |em j' i I. • asen lieizumetlličen park. Poleti je bil tu vik ln klik od sonca ožganih teles, največ Avstrijcev in Čehov. Ob jezeru so sprejemali tujce hoteli Sv. Janez, Sv. Duh in Zlatorog. Tudi domačini v zgornji Bohinjski dolini so jih I svojo prijaznostjo privabljali v svoje domove. Čeprav je bil smučarski šport takrat pri nas še v povojih, jc bilo posebno živo v Bohinju pozimi. Na modernem sankališču je vrvelo Tržačanov m izletnikov iz Slovenskega Primorja. Skoraj dva kilometra dolgo .sankališče z višinsko razliko 200 metrov je bilo pogorišče premnogih sankaških tekmovanj ln vir Izredno visokih dohodkov. Količkaj marljiv dvanajstletni šolar je ob nedeljah lahko zaslužil v današnji vrednosti 500 dinarjev z vožnjo sank od cilja na start. Pri tem Je kaj lahko razumeti tudi visoke dohodke lažnih točilnic ln lzposojevalcev sank. (Pred tridesetimi leti so pozimi oživljali Bohinj gostje liz Trsta in ostale Primorske, poleti pa izletniki s severa. cev. Vreme je bilo res slabo, toda — samo osem ... Ali je tujski promet v Bohinju na svoji rakovi poti res prispel že do konca, če se ne bomo takoj zganili in stvar zasukali v pravo smer, morda preuredili, da bi danes ne bilo res ni več daleč do konca! treba pisati člankov o slabem . , prevozu ljudi od postaje do je- Včasih je na bistriški posta- zera in ne zdihovatlj da u že ji mrgolelo tujcev, danes pa vendar napravili vzpenjačo na mrgoli domačinov, ki se vozijo Komno Avstrijci za pospešen dovoz na krnsko fronto. Res je, da sta bili ti dve prevozni napravi zelo primitivni, docela vojaški, toda bili sta. Vsekakor bi ju lahko v tridesetih letih tako na delo v jeseniško železarno. Zanimanje za razmah tujskega prometa, ki so ga imeli očetje Lota po prvi svetovni vojni so bila v Bohinju prazna in današnje generacije, ko so za pusto- Pctični gostje so ostali prijazno kmečko pečjo ali med vožnjo na lojtrskem vozu navezovali stike s tujci, je danes skoraj enako ničli. Da je za mejami in tako tudi njihov denar. Hoteli v Boh. Bistrici so samevali, sankališče je preraslo grmovje in postalo stanje tako, je krivo razdobje neuporabno. Bele stezice v par-od prve svetovne vojne (1914) pa vse do danes z vsemi ža-lustninii posledicami, ki jih je ku so prerasle trave, kopalne bazene v Danici pa je zasulo1 blato. Bohinj je zgubil svojo to razdobje rodilo. Krivična pestrost in del svojega življe-nveja sredi begunjskega pre- nja... • In danes dora po letu 1918 nam je odrezala Primorsko in Trst, z mejo po grebenih Karavank pa so nas ločili od bratov Korošcev, daleč so ostale avstrijske dežele in zlata Praga. Že obdobje po prvi svetovni vojni je zaposlilo ljudi z drugimi, za tiste čase menda važ- če se je v drugem desetletju po prvi svetovni vojni dotok tujcev nekoliko povečal, jih Boh. Bistrica ni bila več sposobna sprejeti. Tujci so odhajali k jezeru, ki je postalo središče tuj. prometa v Bohinju. Proti II. svetovni vojni je tako tujski promet sicer počasi, toda nejšimi vprašanji, če bi jih no vztrajno naraščal. Par prebll- Lansko zimo — konec januarja — sem dve nedelji zaporedoma videl v Bohinjski Bistrici in na poti proti Bohinjskemu jezeru vsega osem tuj- bilo, bi prav gotovo ne podrli električne železnice od Bohinjske Bistrice do Ukance (pašniki ob koncu Bohinjskega jezera) ln vzpenjače lz Ukance na Komno, ki so je zgradili skov je vlilo Bohinjcem in laist nikom hotelov celo upanje, da bo življenje kmalu doseglo predvojno višino. (Dalje prihodnjič) jezera na Vogel, druga pa na Komno. POMOČ PLANTAŽI V MAČ AH V enajsti številki smo objavili pod naslovom »Od Preddvora do Tržiča — sadne plantaže« vest o ustanovitvi sadne plantaže v vasi Mače. Tedaj je ing. Stambolič na kratko opisal prednost plantažne gojitve sadja in dejal, da je treba pobudo kmetov podpreti strokovno, moralno in materialno. Danes lahko že obvestimo, da njegov poziv ni ostal brez odziva. Kmetom, ki so se odločili združiti svoja posestva (kakih 5—6 ha) in osnovati plantažo, je Gospodarski svet OLO obljubil, da bodo oproščeni davka do prve obroditve, Kmetijska zadruga pa jim bo dala brezplačno polovico sadik. Tudi Okrajna zveza zadrug razmišlja o tem, kako naj jim pomaga, kajti stroški bodo precejšnji zaradi zavarovanja pred zajci in srnjadjo. Vsekakor pa jim bo dala vso strokovno in moralno pomoč. Vse kaže, da bo ta zamisel kmalu ostvarje^ na in da bo le uvod v vse obsežnejši razvoj plantažnega gospodarstva na Gorenjskem. IZ KAMNIKA Mestna šivalnica v Kamniku se vse bolj uveljavlja in razvija v močno gospodarsko podjetje. Ta dvajsetčlanskl delovni kolektiv je zelo marljiv in se trudi, da zadovolji vse naročnike. V tem mesecu pa se pripravljajo, da prirede v dvorani »Podjetja Kamnik« spomladansko modno revijo, na kateri bodo prikazali uspehe svojega dela. GLAS GORENJSKE Zopet zadnji - ali sploh nič? jeseniško gledališče seje prekosilo JL J 1 O polprofesionalni gledališki zato jo je družina tudi večkrat zakrivila vso dramo. Beg ' (»■boljšega«). Bali te sindikalne podružnice pova- O polprofesionalni gledališki zato jo je družina tudi večkrat zakrivila vso dramo. Beg Pin-družini jeseniškega Mestnega ponovila. Sledil je Molierov tirovič Je b|il Marjan iStaa skorclj Mire Pucove »Operacijo«, uprl- Klepetavi teti, ki sta zasnubili nismo mogli verjeti, da ga bo zorjeno v počastitev Dneva re- Hasanaginico za imotskega v celoti uresničila. Vsa dose- dališča pa dokazuje, da družina svoje zmogljivosti ni precenjevala. publike, je režiral Bojan če- sodnika, sta bili Lidija Laj-bulj. Peta premiera je bila prof. narjeva in Vera Ažmanova J. Tomažiča »Pohorska baj- Mehko dušo pesnika in vse »cika«. Le-ta se je od vseh nave- puščajočo ljubezen je zelo pri-denih uprizoritev občinstvu kupno podal Lado Rotar, med- salo o tem, kot da je ustano- rino« in ostali slej ko prej — množične organizacije ne vitev pred pragom. Še več: do- zlovoljni, zdolgočaseni obisko- Stvar bi stekla, kaj živa diskusija o izbiri pri- valci javnih lokalov, kjer se Ljudi, ki bi se za članstvo mernih klubskih prostorov moramo zadovoljevati s posta- zanimali, je namreč v Kranju J^ZlEL tC« aZ«.^ fc*«« (svetovali in odsvetovali so pri- no »radensko« in včerajšnjim brez dvoma več ko dovolj, bo-tličje Prešernove hiše) je iz- »Poročevalcem«. disi takih, ki so po rednem pozivala vtis, ko da je ustano- 3. Nobena stvar ne more na- klicu kulturno zainteresirani, vitev že gotovo dejstvo, skle- stati sama od sebe. Nekdo mo- bodisi takih, ki jim je kultur- njena stvar, in da gre le še za ra prevzeti iniciativo -Jaji pa no ustvarjalstvo ali posredmi- premier. Za otvoritev nove ae- predstav »Pohorske refa zopet v svojem elementa tehnično vprašanje izvedbe. m bilo nikogar. Dovolj bi bilo, stvo uspešen postranski poklic zone je uprizorila surekovo b -k . avtorju in hkrati re in prav----"- Potem pa je vse zamrlo in ko bi ena izmed sindikalnih (pubUcisti ipd ). »Pesem s ceste« v režiji prof. ^ < ^ oddoižitev za Ibrahim. Starca Huseina je o zadevi se več niti ne govori, podružnic (n. pr. gimnazij, gle- Vsi ti bi bih zadovoljni, če Jožeta Tomazuča. Ta igra o J ^ * zaigral Alfonz Oblak tako kot dalašča, Glasbene šole, »Gla- bi nam uspelo slediti zgledu življenju pocestnih muzikantov S^le^vieSkta iSbetaS Sa šamo on^ su Gorenjske«) ostale prizade- drugih mest! H. Griin se je občinstvu zelo priljubila, gj** * ^tJSSSSi, OWo sceno si. je zamislil Doslej je odigrala že sedem Pobila «f to pred- tem ko je bil France Cegnar vsem zaradi petja m orkestra, v komični vlogi snubaca Nus-Blizu 20 predstav »Pohorske »Pesem s ceste« v režiji prof. baJke« Je avtorJu m re" in Prav ***** Esmil Gok* kot kaj šele piše Ta čas pa obstojajo in živahno delujejo taki klubi v Ljubljani, v Mariboru, v Celju (kjer je bil ustanovljen pred nedavnim), menda tudi v Novem mestu, pa nemara še kje. Odveč bi bilo razlagati in poudarjati korist in potrebnost take ustanove. Spominjam se, da sem se pred pol leta pogovarjal z enim najuglednejših reprezentantov našega mestnega političnega življenja, pa sva se po nekaj minutah po-mienka znašla, kako družno brenkava na isto struno: tarnala sva, kako malo je razvita pri nas prava, živa, plodna in duhovno bogata družabnost, namesto nje imamo le neudobne in puščobne gostinske lokale, v zimskem času kako ostari jsko veselico (večjega ali manjšega formata, vseeno) — »in niti stalnih omizij v gostilnah in kavarnah ni več« mi je potožil moj takratni sobe-sednik. Menda se je ravno v tistem najinem pogovoru prvič utrnila misel kluba, ki sva jo potem vsak po svoji poti zanesla med prizadete ljudi. Jasno je namreč, da bi mogel ravno tak strokovni ali vsaj pol-strokovni klub doprinesti zelo mnogo k razvijanju te prepo-trebne družabnosti (ki je pogoj višjega kulturnega standarda). Bolj ko ljudje katere koU druge stroke so namreč ustvarjalci in posredovalci kulture potrebna medsebojnega stika, ki jim širi razglede in poglablja korenine; a bolj ko ljudje, katere koU druge stroke so ravno pripadniki teh poklicev razkropljeni in nepovezani. Njihove sin'dikame organizacije jih vežejo v praksi le ab dnevnem političnem delu (pa še to ne vedno, dostikrat namreč ostajajo le mezdnobo-riteljske); druge družabne ali organizacijske vezi pa ni. Pripadniki vseh drugih poklicev so že po prirodi svojega dela bolj vezani med seboj; kulturni in prosvetni delavci pa so vsak pri svojem poslu — dasi bi bdla baš njim najbolj potrebna taka vez 50-LETNICA FRANCETA TREFALTA se je občinstvu zelo priljubila, JJ—jJ g N BehrmMOVO »Zgodbo njenega življenja«. — Marjan Pliberšek, poslikal pa Med uprizoritvijo tega dela so jo je prof. Pavel Pirih. Menja- igralci in režiser sicer dokazali ve so bile kratke, za kar gre svoje velike umetniške sposob- pohvala tehničnim delavcem.. nosti, gledalci pa zrelost za Tudi svetlobni efekti so bili po Pretekli petek, 3. apri- vrednotenje odrskih stvaritev, zaslugi Jagodica in Dereanija la, je slavil v najožjem Kot sedmo premiero je uprizo- cdličn. Zelo okusni novi ko- prijateljskem krogu — rilo Mestno gledališče Milana stiumi so estetski učinek še skromen kot vedno — Ogrizoviča »Hasanaginico«, večali. Dramo je režiral prof. svojo 50 - letnico eden dramatizirano narodno pesem. Jože Tomažič, ki je hkrati naših najpopularnejših To delo igrajo na številnih ju- oskrbel nov prevod, lep in igralcev: France Tre- goslovanskih odrih z največjim gladko tekoč, ker je bil dose- falt. Kdor pozna tega uspehom, svoje dnd pa mu je danji na nekaj mestih napa- vnetega ljubitelja in bila odprta pot celo na evrop- čen, nasploh pa jezikovno za- prizadevnega delavca, ske odre. V Ljubljani in Ma. starel. Uprizoritev HasanaginL- vedno željnega in volj- riboru so ga igrali že po prvi ce pomeni umetniški višek do- nega uka, vedno brez svetovni vojni. Mestno gledali- sedanje letošnje sezone Mest- pomisleka požrtvovalne- §če xi& Jesenicah pa ga je upri- nega gledališča na Jesenicah, ga do zadnjega vlakna, zorilo kot slavnostno predstavo za kar gre priznanje vsem ir — ta bi mu komaj pri- za letošnji mednarodni praznik gralcem, predvsem pa požrtvo-sodil, da se je že »sre- žena. vainemu režiserju in prizna-čal z Abrahamom«. Tr- Hasanaginico je oblikovala nemu strokovnjaku prof. Jože-da borba za obstanek, Slava Marošičeva tako pre- tu Tomažiču. neumorno delo in gara- pričljivo, da je njena igra vsa- Mestno gledališče na Jesenje, s čimer se je ta kogar pretresla. Prizori ob nicah, ki opravlja odgovorno in mož prikopal od najbolj materinem slovesu od lastnih težko poslanstvo letos navse skromnih začetkov do otrok so nepozabni. Marošičeva zadovoljivo, se upravičeno pri-zavidljivih življenjskih je bila Mealna Hasanaginica števa med najagilnejša gleda-ciljev in uspehov — to in to je poleg Julije v »Romeu lišča in mu daje občinstvo od ga je naredilo žilavega in Juliji« doslej njena najboljša predstave do predstave polno in ohranilo mladega. — kreacija. Enakovreden je bil priznanje. Upati je, da bo jese-Domala trideset let že Hasan aga Bojana čebulja, ki niško Mestno gledališče nada-nastopa na našem odru je bil v ljubezni in trmoglavo- ljevalo delo po začrtani poti in — ob igralskem jubile- sti nenadkriijiv. Otroci (Vistro- doseglo vse višje cilje, kakor ju bo pač lahko z za- va, Koroščeva in Dereanijeva tudi, da ga bo jeseniška publika dovoljstvom pregledal fantiča) so bili prisrčni in pri- podpirala in tako pripomogla prehojeno pot, ko bo rodni ter, kar je glavno, na k čimuspešnejšemu in kvaiitet-presodil seznam odigra- odru doma. Nuci Dereanijeva nejšemu gledališkemu ustvar-nih vlog. Danes mu le je dovršeno zaigrala mater janju na delavskih Jeesnieah. iskreno čestitamo in mu Hasan age in prepričala, da je U. Ž. želimo, da bi še toliko časa, kolikor že stopa po naših deskah, na njih ostal — kot odličen tovariš svojih kolegov in izvrsten ustvar j;«I"c v svoji umetnosti! SLIKAR MAKS KOŽELJ SEDEMDESETLETNIK Na sliki France Trefalt kot Tong v »Krogu s kredo« Jeseničani imajo že štiri kinematografe Slikar Maks Koželj se je ro- ljal v Umetniški zadirugi svoje dil v Kamniku 30. marca leta akvarele. Kritiki so trdovratuo 1&83. Po očetu, znanem cerkve- molčali, čeprav se o razstavah neim slikarju in freskarju, je v Zadrugi in Mali galeriji ra-podedoval neutešljlvo željo po di razpišejo.) še nekaj je, kar slikarskem ustvarjanju, zato je nekatere odbija od Koželjevih takoj po osnovnošolski izo- umetnin. To je lahen nadih ne-brazbi doma, začel obiskovati kake romantike, idealizacije, umetnoobrtno šolo v Ljublja- kar srečavamo včasih bolj vča-ni, kjer je bil učenec prof. Ve- - slh manj opazno pri večini nje-Zadnja leta so odprli v je. kinematografskega podjetja in prijeten večerni hlad, pogrnje- sela. Leta 1900 je odpotoval na govih del. seniški mestni občini kar tri tedanji MLO sta skušala voliv- na bolj ali manj obložena mi- Dunaj. Zaradi bolezni pa je Toda Koželj je ostal skozi nove kinematografe, vse dotlej oem čimprej ustreči. Mestni ki" za in še dogodki na filmskem moral po nekaj letih študij na vso dorK) umetniškega ustvar-Kakšne nai bi bile oblike pa 80 imele Jesenice samo ene' no Je v novo podjetje vložil platnu! Zato Jeseničani komaj akademiji opustiti. Potem je janja svojski izviren in neod-družabnostl v okviru tega klu- ?a\ Kinematografsko podjetje yes prigospodarjeni denar in čakajo 1. maja, ko bo Letni doma spet marljivo pomagal visen> jnaMran v topli domač-ba? Vse ie zelo meorosto te * ***** namjreč P™ leta P° tako so se že leta 1950 pri- kino spet odprt. Denar za apa- očetu in se zlasti izuril v fre- nosti slovenskih gora ki jih žav ne more biti ' osvoboditvi dovolj dela, da je čele kino predstave, zakaj v raturo je prispevala jeseniška skarstvu. Pozneje je odšel na upodablja v jasnih sončnih in Naiti ie treba ortmerne uro- uredil0 eć&no predvojno kino dvorani se morajo zvrstiti tudi železarna, uprava kinemato- študijsko potovanje v Prago in veselih barvah store dvorano, ki jo je okupator te- gimnazijci — lastnik te dvora- grafskega podjetja pa je v bo- Mlinchen, nakar se je za stalno N^ii-jmAH HiiHi krf Ki «o Kn rneljito demolira!. Težave pri ne je gimnazija in jeseniški rih 15 dneh uredila zapuščeni naselil v Kamniku, kjer še Našemu zvestemu in marMi? iNastavau^juoi, ki di se on- proureditvi te dvorane je upra- »Svobodaši«, ki še sedaj nima- prostor za Delavskim domom sedaj živi. vemu gorenjskemu umetniku ST SLSto m S£ va kina premostila šele 1948. jo lastnega doma. in poskrbela za stole in mize. * „ _. ., ,. A , čestitamo k visokemu jubileju fet (morda bi zadoščale celo v J •* Maks Koželj ni nikoli stal v in mu želimo še mnogo zdra- honorarne moči in bi niti ne ■ Od lanskega 1. maja se Je- NI minilo dolgo in ze so zah- vrhovih slovenskega modeme- vih, srečnih in uspehov polnih bdio treba iskati stalnih name- Leto dni kasneje so javoirni- seničani prav radi zatekajo v tevali tudi frontovcl na Plavžu ga slikarstva, zakaj nikdar si dni! ščencev). ški volivci zahtevali na svo- Letni kino, kjer je mogoče lastno kino dvorano. Ob razu- nj prizadeval, da bi bil za vsa- Abonirati nekaj časopisov in jem zboru lasten kino. Uprava hkrati na več načinov uživati: mevanju LOMO Jesenice, žele- ko ceno moderen. KljiUb temu revij, po možnosti tudi inozem- zarne in Uprave kitneanato- pa je zasedel v našem kraji- ških. r>r>i.>^ rirt n/\»7A) il ^ grafskega padjetja je dobil narstvu častno mesto in — kar Najti in določiti človeka, ki ki )( ) iih H ( )/ N a f tmU P1?VŽ' dot1^ Wiub kra" Je največ vredno — si pridobil bi od časa do časa, vsakih 14 iVLyVy J ^ ' smm stanovanjskim stavbam t(>liko prijateajev ln se tako -j. 2. 2. 1915 Straži- tem si.uHka.lnom domu. Da bi So,, 2nanlh ta upoštevanih »11. I,red,ai?*a « klimatsko »l, av- r~ ljenje ob morju 59 otrok, od katerih je 41 socialno šibkih. Iprli tudi bife, tako da jim je lva;s JUlDiilajnit ni pripadal no- Vendar še sedaj ni jasno, ali je pot v »dolgo jeseniško vas« Deni umetniški struji ln smeri, bodo ti otroci odšli na letova- prihranjena. čeprav njegova umetnost spo- nje ali ne, kajti Okrajni zavod minja na umetnost Vaisnanov za socialno zavarovanje se bra- Poletl bodo tudi na Plavžu (Birolla, Gaspari, Smrekar i. nI stroškov zanje, češ da nim» uredili Letni kino na prostoru dr } M ^ lskali motivov na sredstev za klimatska zdrav- pred Sifidikalnm domom, kjer dom;ačl ^^j. m upo^ja/u ijonja socialnih zavarovancev. č. A. nimlvo predavanje, 10. 1922 lleibatni krajih po Gorenjsk(Mii so v ča- Kavalar roj. Letovanje v Savudrifi Otroški dispanzer ln šolska krožek, bralni večer, komorni 811 Narodnoosvobodilnega boja šče; Rudolf Pinar, roj. 6. 4. piavžarjem, ki nimajo niti ene kariev koncert. padli številni talci, za katere 1914. Stražišče; Stanko ftmid, oOStilne v bližini, ustregli, so Ljudje, ki vodijo ljubljanski ie do sedaj nismo odkrili, kdo roj. 30. 10. 1923 čirčiče; Mar- odprli tudi ^ tako da jim ^ Naš j »Klub kluturnih in znanstvenih *° blli- Njihova grobišča b(Klo jan Goram, roj. 28. 5. 1915. delavcev«, bi prav gotovo ne ostala zgodovinski dokument. Stražišče; Johan Meraič, roj. skoparili z nasveti lz svoje od- Moramo jih urediti, v plošče ;j4. 4. 1905. Kranj; Karol Ros, lično uspele prakse, — če bi pa vrezatl njihova imena. Nuj- roj. 12. n. 1911. Kranj; Janez jih le kdo pobaral. no je, da tudi za muzej NOB Pristavnik, roj. 12. 12. 1908. Razlogi, da se ta zamisel do z»>eremo podatke o padlih tal- Kranj; Vladimir Golob, roj. 8. danes pri nas ni uresničila, so oih- 1. 1902. Stražišče; Ivan Košir, bo po vsej verjetnosti, še bolj predvseni slovenskega človeka. M ' • prijetno kakor v Letnem kinu - , • , „„„„..,,,,, ,„ ,,, Zato naprošamo vsakogar, ki roj 17. 8. 1922. Kranj; Franc na Jesenicah, ker v bližini nI Koželju /..mihulu in pnzadev verjetno trije: 1. Vprašanje primernega pro. so mu znana spodaj navedena Florjančič, roj. 20. 10. 1918 štora. Toda — če bi bdio res Imena, da to sporoči Mestne- Kranj; Viktor Rlonetti, roj. 25 preveč pomislekov zoper kul- mu odboru Zveze borcev v Kra- y# turni klub v Prešernovi hiši nju, Maistrov trg 8/1. (kar se zdi meni osebno zelo Sparovec Franc, star 56 let, azkosrčno ln starokopiitno), te- Primskovo; Sajovic Frido, r<»j. daj bi se v ta namen prav lah- 19. 2. 1907, Kranj; Bizjak ko, z minimalnimi stroški in Franc, roj. 19. 9. 1903, Kranj; brez siceršnje škode, adaptira- Alojz Ranškovec, qoj. 19. 6. la »klubska soba« v drugem 1899. Stražišče; Ivan Ket, roj. nadstropju >Evrope«, ki je, zdaj praktično neizrabljena. ■2. Hoteli smo si na vsak način izmisliti nekaj bolj primernega, kot je praksa ljubljanskega kluba (dasi se je prav ta praksa v štirih ali petih Lotih imenitno obnesla) — ln nismo naredili niti isto, niti kaj tovarn 1'pijmo pa, da bo Zavod upošteval predlog Okrajnega od- nemu planincu, eo gore, če "že ],ora ftdeCe?f krIža in vzel *z ne glavni objekt, pa vsaj ozad- 1(mda za, ^»"»itska zdravlje- Prizadevna uprava Kinoma- m vsako krajinsko sliko. n^a socialnih zavarovancev t<>- t l 10ITk Ift tografskega podjetja Jesenice Morda je»prav ta enostranskost l^o srexlstev kolikor je pori m 14. 7. 1913. Kranj; Alojz pa namerava u,resničiti še nek motivov dala njegovi umetno- bno 7f revnejše otroke, ki mo Inftek, roj. 16. 7. UM Kranj nacrt, toda javnosti z njim prej sti videz enoličnosti ln morda raJ° k m«rjfU. roj< Doli Janez Križaj, roj. 17. 9. 1914. Kranj; sstefan Eržen, roj. 19. 9. 1917. Kranj. Mestni odbor ZB Kranj glas gorenjski: ne bo seznanila, dokler si ne prav zato umetnik ne žanje to- Dobro bi bilo, da bi zavod bo popolnoma na jasnem, če likšnega priznanja, kakor bi ^ socialno zavarovanje to cim-ga bo mogoče res ostvariti. ga zaslužil. (To je bilo videti Prel storil, zakaj prva izmena — ar tudi pred meseci, ko je razstav- Pojde že 22. aprila v ndad1«- sko okrevališče v Savudrijo- _ Sredstva naj bi prispevala tg# Okrajni odbor RK in LOlMO, le tako bo mogoče slabotno deco obvarovati različnih bolezni. V Savudrijo pojdejo zdravi otroci, če bodo jjBjJJ pripravljeni plačevati tJ'nolV^ po 200 dinarrv /ju pension ^ .kupno 5.600 din zn 28 dni v> tovanja. Izšla je okusno opremljena revija Prešernove družbe OBZORNIK. Naročite jo lahko pri poverjenikih in v vseh knjigarnah ter na upravi v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12. Ali ste že ustanovni, podporni ali pa vsaj redni član Prešernove družbe? PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Bohinja OPri Bohinjskem jezeru že dela geološka ekipa, ki raziskuje teren za vrtanje predora pod gorami dO' okolice Tolmina. V načrtu je, da bodo speljali bohinjsko vodo v soško dolino, pri čemer bodo dobili padec nad, 300 metrov in s tem. nov ogromen vir električne energije. Kmalu bodo pričela gradbena deda pri ureditvi kopališča in čolnarne ob Bohinjskem jezeru. V okrajnem družbenem planu je v ta namen za letos določen 1 milijon in 200 tisoč dinarjev. Že 15. aprila bo pričel obratovati smdikalni počitniški dom ob Bohinjskem jezeru. V hotelu »Bellevue« nad jezerom se priprave na sezono še niso zganile. Pod Stiudorom že potekajo priprave za gradnjo nove podružnice lokalnega trgovskega podjetja. Z Bleda Regulacijski načrt mesta Bleda predvideva zgraditev petih novih cest, ki bodo razbremenile piromet skozi letoviški center. Prva bo potekala od hotela »Trst« mimo šole v Se-lišče, druga od Bobna skozi Selišče do Gradu z odcepom na Zasip, tretja pa od Bobna do želeč. Važni cesti bosta vezali hotel »Union« na eni strani s hotelom »Jelovica« in »Svoboda« ter s Seliščem, na drugi strani pa z želečaml. Predvidevajo sprehodne poti na Stražo, Osojnico in na Blejski grad. Za celotno regulacijo mesta in zgraditev cest bodo v prihodnjem desetletju porabili 112 in pol milijona dinarjev. Lažja avtomobilska nesreča se je pripetila v nedeljo, 5. a-prila popoldne na cesti med Bledom in Lescami. Avtopre-voznik Resman iz Bohinjske Bistrice je vozil na leščansko železniško postajo skupino gostov bohinjskega hotela »Zlatorog«. Ker se jim je mudilo na vlak, je bila vožnja zelo hitra. Vendar je bila škoda, ki je nastala pri trčenju z avtomobilom, ki je vozil v nasport-no smer, zelo majhna. Iz Kamnika Franc Roje, šef prodajnega oddelka, in Mirko Kobal, šef gospodarskega sektorja tovarne upognjenega pohištva »Stol« v Duplici, sta v 1951. letu navezala z Ste vam Paiavrom, zastopnikom mestnih podjetij v Djakovu, dokaj problematične »poslovne stike«. Palavra jc namreč nabavljal za podjetje »Stol« kvaliteno slavonsko hra-stovino in orehov les, Roje in Kobal pa sta mu potem les, brez vednosti direktorja in vodstva podjetja, prodajala nazaj po znižanih cenah. Tako sta mu prodala 8 vagonov lesa in s tem oškodovala podjetje za 1,087.450 dinarjev. Razen tega sta mi? priznala še okrog 99.000 dinarjev »odškodnine«, češ da blago ni odgovarjalo dogovorjeni kakovosti. Palavra je nia ta način »zaslužil« najmanj 700.000 dinarjev. Seveda tudi Roje in Kobal to nista delala zastonj. Palavra jih je nagradil vsakega s prašičkom, gosjo, kravato, kemičnim svinčnikom, moko, 5.000 din in podobnim. Te dni so pred okrožnim sodiščem v Ljubljani vsi priznali krivdo. Sodišče je obsodilo Palavra na 3 leta, Roj ca na 3 leta in 2 meseca, Kobala pa na 1 leto in 2 meseca zapora. Iz Domžal V Podrečju pri Domžalah je v soboto zgorela dvostanovanjska pritlična hiša, last Jakoba Svetlina iz Bišč. Ogenj je nastal zaradi vnetja v dimniku. Požar so pogasili domači gasilci, ki so jim prišli na pomoč Stud-čani in Stopčani. Fotoklub usnjarskega tehnikama v Domžalah je v ponedeljek predvajal v mestnem kinu diapozitive slik z lanskoletne IV. mednarodne razstave fotografij v Ljubljani. Predstavi je prisostvovalo mnogo mladine in ostale publike. Dramski odsek »Svobode« je uprizoril v sredo in četrtek Jurčičevega »Desetega brata« v režiji Adolfa Prešerna. O igri sami bomo podrobneje poročali prihodnjič. Iz Tržiča Adaptacija sindikalne dvorane v Tržiču v zadnjem času hitro napreduje. Betonski pod je že dokončan, stene so grobo ometane, električna napeljava bo kmalu instalirana. Pričakujejo, da bo od 1. maja dvorana že služila svojemu namenu, t. j. skupnim potrebam vseh tržl-ških sindikalnih organizacij, »Svobode« in za manjša zborovanja. Kopališče v Tržiču bo letos v grobem gotovo, prava gradbena dela pa se bodo šele začela. iNajprej bo treba regulirati hudournik ob bodočem plavalnem bazenu, nakar bo pričel izkop. Investitor, Ljudski odbor mestne občine, skrbi za nekvalificirano delovno silo, ki je za prvo fazo primanjkuje. Gradbeni odbor je povabil vse sindikalne in mladinske organizacije, naj njihovi člani s prostovoljnim delom podpro gradnjo, saj bo kopališče kori^ stilo predvsem mladini in delovnim ljudem. Z Jesenic Zadnje čase so se na Jesenicah pojavile tatvine koles. Tako je bilo pred nedavnim v veži kina »Radio« ukradeno žensko kolo tovarišu Vinku čučniku s Koroške Bele. Ne-dolgo tega pa je neznani tat ukradel kolo tovariša Cimpka s Potokov, shranjeno pred gostilno »Mulej« na Ja.vo>rniku. Tatovi prav gotovo koles ne bodo obdržali. Zato naj bodo tisti, ki bi hoteli kupiti že rabljena kolesa, previdni pri nakupu le-teh od neznancev. Javorničani se sprašujejo, komu na čast sveti pri belem dnevu okoli 90 žarnic javor-niške javne razsvetljave. Že več dni zaporedoma (4., 5. in 6. aprila) so gorele po Javorniku vse cestne luči. Ali občina misli o tem, ali bo imela dovolj sredstev za plačevanje takih in podobnih nepotrebnih izdatkov? Stikalo za vso javno razsvetljavo je urejeno v gostilni »Pri Konjičku«. Njenim uslužbencem je poverjeno prižiganje in ugašanje. V teh dneh pa gotovo niso imeli dovolj časa. Velikonočni prazniki! ? Iz Medvod Na gradbišču Hidrocentrale v Medvodah je Franc Hrovat, upravljač žičnice za prenos betona, iz malomarnosti zadel s kaduljo delavca Martina- Bra-daško, ki je stal na stolpu ter ga vrgel 18 metrov globoko. Ta je zaradi poškodb nekaj ur nato umrl. Hrovat se bo moral zaradi malomarnosti pri delu zagovarjati pred sodiščem. Divji lovec. Pretekli teden je lovska družina v Medvodah izključila iz članstva Petra Založnika iz vasi Trnovec, ker se je že od leta 1947 pečal s divjim lovom. Na duši ima pet srnjakov, ki jih je ustrelil na nedovoljen način. Moral bo povrniti vso škodo društvu, razen tega pa bo prišel še pred sodišče. in njegovem zdravju, kar so vsi navzoči z zanimanjem poslušali. Dobro bi bilo, da bi v bodoče taka predavanja bolj popularizirali in poskrbeli, da niti eno mlado dekle ali fant ne bi vstopila v zakon brez poznavanja otrokovega razvoja. Iz vseh letnih poročil, ki so nato sledila, je bilo videti od-borovo delavnost. Načrt za bodoče delo je odbor na zadnji svoji seji skrbno pripravil, na občnem zboru pa so ga zboro-valci z novimi predlogi še izpopolnili. Največjo skrb bodo posvetili otvoritvi zdravstvene posvetovalnice za predšolske in šoloobvezne otroke in zobne ambulante za šolsko decb. Zdravstvena posvetovalnica v Kranju je za stražiške matere preveč odročna, saj izgubijo s čakanjem tudi do 5 ur. Kaže, da vprašanje prostorov ne bo prevelik problem, če bo pokazal mestni občinski odbor v Kranju razumevanje zanj. B. F. Iz Križe v Iz Kranja Člani terenskega odbora RK Stražišče so imeli pred nedavnim redni letni občni zbor, ki ga je poživil z zanimivim in aktualnim predavanjem specialist za otroške bolezni dr. L. Matajec. Predaval je o otroku že štiri leta se pešci zaman zgražamo nad ogromnim kupom odpadkov pod domom JLA v Križah in se držimo za nosove zaradi vonjav, ki se širijo okoli smetišča. Vzlic govorjenju o skrbi sanitetnih inšpekcij za higijeno in olepšavi Tržiča in okolice , ki naj bi privabila čimveč tujcev, se ta kup ne zmanjša. Dobro bi bilo, če bi zanesla pot tja tudi tržiške občinske može, potem bi morda smetišče kmalu izginilo. J. P. Op. ur.: Po našem mnenju ni potrebno, da se nesnaga odstrani šele po posredovanju LOMO Tržič, saj bi to lahko dosegel že zbor volivcev. Tuđi io je za vas iaU • uluna vzp\a • Spati pomladanski cross V mesecu aprilu bodo TVD »Partizan« priredila povsod pomladanski cross. To je prva množična prireditev, s katero društva »Partizan« nastopajo Da prostem, v prirodi, potem ki so zapustila zimsko delo v telovadnicah. Na cross naj se dinDštva dobro pripravijo, da hi na njem sodelovalo kar največ članstva, od otrok, pionirjev, mladincev, mladink, do članic in članov. Nogometno prvenstvo gorenjske V nedeljo je bilo odigrano tretje kolo nogometnega prvenstva, ki je dalo sledeče rezultate: »Ljubelj« (Tržič) : »Gregorčič« B (Jesenice) 5 : 2 (4 : 1) »Ločan« (šk. Loka) : »Gumar« (Kranj) 7 : 1 (4 : 1) »Bled« (Bled) : »Bratstvo« (Jesenice) 4 : 1 (1 : 1) Tekma »Prešeren« : »Projektor« ni bila odigrana. V nogo-^tnem prvenstvu mladincev pa je »Korotan« premagal »Lo-čana« s 7 : 1 (2 : 0) in »Ljubelj« »Gregorčiča« z 2:1 (1:1). RAZGIBANA ŠAHOVSKA DEJAVNOST V TRŽIČU V zadnjem času se je v Tržiču močno razgibala šahovska dejavnost. Po končanem prvenstvu Tržiča so imeli sindikalni moštveni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 9 ekip. Prvo mesto si je pridobil šahovski klub z 42 točkami, 2. »Lepenka-Pohištvo« 38 točk, 3. Garnizija JLA, Križe 30 točk itd. Potem so šahisti Tržiča priredili mesečni brzotur-nir za marec, na katerem je zmagal Roblek. Odigrali so tudi povratni dvoboj s kranjskimi šahisti, ki so ga izgubili z rezultatom 4:7. VeMk uspeh 6o imeli s srečanjem z Jeseničani na Jesenicah, kjer so izgubili s tesnim rezultatom 4.1/£ : 5J4. Povratni dvoboj pričakujejo z upi na zmago in se nanj marljivo pripravljajo. Reševalci Inteksovih križank! V soboto, 4. aprila je posebna komisija izžrebala nagrade velike »Inteksove« nagradne križanke. Med 300 reševalci je žreb naklonil nagrado naslednjim: 4 metre žameta za moški suknjič dobi Vida Rugaletova lz Kranja; po 5 metrov blaga za žensko |obleko dobita Celina Janežič lz Tržiča in Marija Kožuh iz Bistrice pri Tržiču; ducat moških robcev je žreb naklonil Julki Jazbečevi, ducat ženskih robcev pa Slavku Dr-glinu, oba iz Kranja; po 3 metre blaga za moško srajco bosta dobila Beguš z Jesenic in Albin Žagar iz Kranja; vse leto pa bosta brezplačno prejemala naš list Martin Lah z Jesenic in Ivan Krč iz Ljubljane. Za prihodnje številke pripravlja uiredništvo še večje presenečenje NOVO ZA VAS V nedeljo 12. aprila 1953 bo otvoritev novega gostinskega lokala V „DELIKATESI" KRANJ Kvalitetna Tina © desertna vina likerji 9 turška kava in vsakovrstna mrzla jedila itd. Obiščite tras in zadovoljni boste! DEŽURNA SLUŽBA Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne praznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna služba urejena kot ob nedeljah. V nujnih primerih kličite Spi. ambulanto, Poljska pot 8, tel. št. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Spi. ambulanti (Poljska pot, bivša »Obutev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in ne samo zavarovance za socialno zavarovanje. Dežurno zdravniško službo na območju ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 10. do 17. aprila dr. Evgen Vauken, bolnica Jesenice. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče, Kranj Sreda, 15. aprila ob 20. uri Miroslav Krleža: »V agoniji« Prvič. Izven. (Gostovanje SNG — Drama, Ljubljana). Petek, 17. aprila ob 20. uri1: Drago Gervais »Za stanovanje gre«. Red B in Izven. Nedelja, 19. aprila ob 16. uri: »Za stanovanje gre«. Izven. KUD »Dobrava«, Naklo Nedelja, 12. aprila ob 15.30 uri: Bratko Kreft »Celjski grofje«. KUD »Storžič«, Kokrica V soboto, 11. aprila ob 20. uri in v nedeljo, 12. aprila ob 16. uri Bitenčevo dramo »Ugasle luči«. KINO Domžale: do 12. avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«. 15. in 16. jugoslovanski film »Rdeči cvet«, 17. do 19. angle-'ški barvni film »Ljubezen je lepa«. Mestni kino Kamnik: do 14. ameriški film »Postaja Union«, 15. do 19. avstrijski film »Potepuhi«. Mestni kino Javorn'k, Koroška Bela: 10. do 11. apr. ameriški film »Fant s trobento«, Predstave: v petek ob 19. uri, v soboto in nedeljo ob 17. in 19. unji. V nedeljio dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10.— din. Mestni kino »Radio«, Jeseiu-ce: do 13. aprila angleški barvni film »Knjiga o džungli«. Predstave tega filma dnevno ob 16. 18. in 20. url. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10.— din. Od 14. do 17. aprila italijanski film »Nočni taksi«. Prestave vsak dan ob 18. in 20. uri. Mestni kino »Plavž«: do 12. aprila ameriški barvni film »Trije mušketirji«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10.— din. 14. do 16. aprila francoski film »Panika«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. Mestni kino »Svoboda« v Stražišču: do 12. aprila ameriški barvni film »Sneguljčica«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 17. in 19. uri, v ned. ob 18. in 20. uri. Matineja ob 9. uri »Sneguljčica«. Film mladini priporočamo. Mestni kino Storžič, Kranj: do 12. aprila angleški film »Pekel je razprodan«. Predstave ob delavnikih ob .18. in 20. uri, v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri, 10. aprila samo ob 16. uri na sporedu atmer. barvni film »Sneguljčica«. Prav tako v nedeljo ob 13.30 in 15. uri. Matineje v nedeljo dopoldne ob Gorenjska predilnica Skofja Loka obvešča vse družbene organizacije, društva, klube itd., da so vse prošnje, naslovljene na naš naslov za razne podpore, nepotrebne, ker podjetje ne razpolaga s tozadevnimi sredstvi. Prošenj v bodoče ne bomo več jemali v pretres, prav tako nanje ne bomo odgovarjali. UPRAVNI ODBOR GORENJSKE PREDILNICE &KOFJA LOKA 8.30 uri »Pekel je razprodan«, ob 10. uri »Sneguljčica«. 13. in 14. aprila ameriški film »Pestunja«, od 15. aprila dalje premiera italijanskega filma »Sanjala sem o raju«. MALI OGLASI Pristna dalmatinska vina z otoka Visa prodajamo v bivši restavraciji »Semen» v Kranju, Tavčarjeva 17. Kupimo malo železno blagajno in dve kontrolni uri. Ponudbe z navedbo cene poslati na Okrajni zdravstveni dom, Kranj. Službo dobi gospodinjska pomočnica, lahko začetnica. Plača po dogovoru. Zglasiti se v dopoldanskih urah pri Jenster-lu, Radovljica, Kajuhova 4. Prodam rabljen šivalni stroj znamke »Singer«, Plevel, Zalog 72, Komenda. Sobo v Kranju in ostalo po dogovoru nudim gospodinjski pomočnici za inekaj ur dela dnevno. Naslov v upravi lista. Sprejmem mizarskega vajenca. Remic, Šenčur. Sprejmem sodarskega vajenca. Kepic, Šenčur. Prodam moderno kompletno spalnico s 3 posteljami. Titov trg 24, Kranj. Izgubljeno denarnico z dokumenti na poti Križe — Duplje vrniti proti nagradi na naslov, ki je v denarnici. Zamenjam dvosoibno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi za trosobno s kopalnico in pritiklinami. Naslov v upravi lista. Poceni prodam globok otroški voziček in košarico. Naslov v upravi lista. Prodam več voz sena in ota-ve. Ponudbe pod »Seno« na u-pravo lista. Oddam sobo dekletu za pomoč v gospodinjstvu; eventuel-no tudi hrano. Naslov v upravi lista. Preklic. Preklicujem in obžalujem vse žaljivke, izrečene proti Jožetu Brolihu s Prim-skovega in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopka. Marija Kolman, Gorenja Sava 86. OBJAVA Obveščamo vse abonente reda D in B, ki si v okviru svojih abonmajskih predstav še niso ogledali drame Maksima Gorkega »Na dnu«, da bo predstava zanje 28. aprila ob 20. uri. Vse prizadete naprošamo, naj nam oprostijo neljubo pomoto, ki je v časopisu nastala z zamenjavo abonentskih redov. Uprava Prešernovega gledališča GLAS GORENJSKE GORENJSKI PIONIR Nehaj za naše žene Pogovor o pomladanskih oblekah Htiaokka 2 3 4 5 6 7 8 Milili- i i imi i i m\ i 1 1 11 m 1 111 i i= II 1 6 i i 1 1 1 7 i i 1 1 1 l p III 1 m i m m i 1= i i d i i 12 i i 1 i i Vodoravno: 1. zagledati, 2. del ladje ■— zunanje poškodbe, 3. luka na zahodnoafriški obali, 4. predlog — huda bolezen — osebni zaimek, 5. vprasalnica — borba, 6. gora ob Hrv. primorju, 7. ožgati, 8. nadav — ime črke, ki označuje neznanko, 9. egipčanski bog sonca — del voza — plošč inska enota, 10. ne bedeti, 11. vsote — polet, ime tovarne športnih predmetov na Gorenjskem, 12. brušen na lesk. Navpično: 1. hrib pri Ljubljani — grški bog vojne, 2. zlato (fr.) — sluzi za zaviranje — nada, 3. del sobe — poljski pridelek — oblika pomožnega glagola, 4. pripadnik izumrlega naroda — romanski spolnik — avtomobilska znamka, 5. draga cvetlica, 6. država v prednji Aziji — oblika pomožnega glagola — omamna tekočina, 7. pustinja v Indiji — pomožni glagol — vrsta zemlje, 8. veznik — poljedelsko orodje — predlog (obrat- no), 9. grški junak — vrsta padavine. Dragi pionirji! Lepi pomladni dnevi, vedno več cvetja, zelenje, daljši dnevi, — vse to vam je zelo, zelo všeč. Radi greste na prosto. Lepo se je igrati in pohajkovati pod milim nebom. Vendar pa nikar ne pretiravajte! Do konca šolskega leta se je treba še precej naučiti. Zato nikar preveč ne popustite v svojem delu. Kakor sem vam obljubil, vam danes vsakemu ppsebej pošiljam basen o Volkcu. Le berite jo! Upam, da je boste veseli. Nagrade sem že razposlal. Kosovemu Marijanu iz Zasipa pri Bledu obljubljam, da bom objavil njegovo prav. ljico, ko mi moja poide. Kosobrin Nekoć je bil Volkec še tabornik. Z očetom, starim volkom, je živsl v samotni bajti. Stari volk je bil po poklicu krojač, pa ni hotel opravljati svojih krojaških del. Raje je ropal. Prav posebno so mu teknile kokoši. Ni videl rad, da mladi tabornik hodi na pionirske sestanke in da se vzgaja v poštenega gozdnega prebivalca. Hotel ga je napraviti prav fiksnega zavratnega morilca, kakor je bil on sam. Sedel je k mizi in odprl pred sabo »Priročnik za vzgojo volčjega rodu«, ki ga je bil podedoval še iz starih časov Volkca je zapodil spat. Vso dolgo noč je študiral knjigo, potem pa sc je hitro odločil. Na staro vrečo je našil napis »Hudi Volkec«. Poklical je sinčka k sebi in zlobno zarezal: »Zate so nastopili drugi časi. Konec je z neunanirni pionirskimi sestanki ln nesmtFelrjm taborjenjem. Postati moraš pravi volk. Hudobija in zavratnost — to so prve odlike zrelega volka. Ne bom več prenašal tvojih bedarij o tovarištvu, plemenitosti in drugih človeških slabostih. Tu imaš vrečo s svojim pravim imenom. Zdaj pa pojdi in še do večera mi primesi vsaj dve lepi kokoši!« Preplašeni Volkec ni vedel, kaj bi. Dolgo je prosil očeta, naj ne sili vanj ■Millilli^,-. ' Zdaj ni govorila kakor poprej, v narečju svojega rojstnega kraja, od tega ji je ostal samo lahen prizvok, zakaj čeprav so njeni starši prišli prav do na.šo obale, so se vendarle večidel mudili v Srednji Nemčiji. Mati j i je umrla že pred nekaj leti. „Ne zapusti očeta!" to je še zadnji trenutek zaše-j)etala hčeri na uho. „Njegovo otroško srce jc predobro za ta svet." Lizi je ob tem spominu krčevito zajokala; niti niti ni hotela iz vnovič napolnjene skodelice, s katero ji jc mislila moj-slrovka utešiti solze. Sele čez nekaj časa je mogla pripovedovati dalje. Takoj po materini smrti jo Je oče naučil ženskih vlog v lutkovnih igrah; tako je prevzela materino mesto. T;i čas sla oskrbela pogrebne slovesnosti in so se brale prve male za pokojnico; potem sta sc oče in hči, ko sla zapustila sveži grob, spet odpeljala dalje po deželi in kakor poprej igrala svoje igre: Izgubljenega sina, Sveto (ienovefo m kakor se že imenu jejo. Tako sta bila včeraj pripotovala v veliko farno vas, kjer sta opoldne počivala. Na trdi klopi za mizo, ob kateri sla pottlila svojo skromno ju/.ino, jc oče Tendler za pol ure zaspal, la čas, ko je Lizi zunaj nakrmila konja. Kmalu zatem sta se. dobro zavita v volnene odeje, vnovič odpeljala v ostri zimski mraz. „Toda daleč nisva prišla." Je pripovedovala Lizi, „lakoj zunaj vasi je prijezdil za nama orožnik in vpil Ul preklinjal. Iz mitnice jc krčmarju baje izginila mošnja denarja in moj nedolžni oče je bil vendar sam v izbi! Ah, midva nimava nikakc domovine, nikakega prijatelja, nikakc časti; prav nihče naju ne pozna!' „Otrok, otrok," je dejala mojslrovka vtem, ko mi Je pomignila. ,.nikar se ne pregreši!" Jaz pa sem molčal, saj jc bila Liziua tožba upravičena. -- Morala sta nazaj v vas; voz z vsem, s čimer je bil ttatovorjen, j<-spravil župan, stari Tendler pa jc dobil s takimi zahtevami. Izprosil je le to, da mu drugič ne bo treba ugrabljati kokoši. (Nadaljevanje sledi) Naše bralke si v ženskem kotičku Glasu Gorenjske lahko Ogledajo modele letošnjih spomladanskih oblek, mislim pa, da ne bo odveč, če jih še posebej seznanimo z osnovnimi linijami sedanje mode. Ramena so v glavnem obla, nizka, mehka, zelo malo podložena. Zelo pogosto so v rabi kimono rokavi, ki pa pod roko niso več tako široko krojeni kakor lani. Pa« je na nekaterih modelih nenavadno poudarjen, medtem ko je pri drugih komaj opazen. Boki niso več poudarjeni, nasprotno, gre za tem, da so videti čimožji. Vendar pa vsi modni kralji niso istih misli: amerikanski n. pr. na svojih modelih boke še bolj poudarjajo kakor doslej. Rokavi bo skoraj na vseh pomladanskih modelih tričetrtinski in to gladki široki ali šele na podlahti stisnjeni. Izrezi okoli vratu so najrazličnejši celo na kostimih in plaščih. Krila so zopet daljša, tako da segajo 30 cm od tal. Plašči: Bogato zvončasti plašči imajo zelo široke ovratnike, ali pa jih sploh nimajo. Zavihkov (rever jev) na teh plaščih nI. žepi so zelo veliki in prav tako zavihki na rokavih. V kolikor se plašči zapenjajo, so gumbi in gumbnice skriti. Kostumi: Največ eksperimentov so si modni kralji dovolili prav s kostumi. Trenutno so v modi kratke jope, ki se prilegajo telesu ln segajo do bokov, izrez okoli vratu je podoben kakor na oblekah, tako da je mogoče nositi tak kostum tudi brez bluze. Ovratniki so večji nego običajno, med- Kozmetika iNa občutljivejši koži se spomladi kaj rade pojavijo neljube pege, ki jih ni mogoče niti s pudrom prikriti. Kožto, ki nagiblje k pegavosti, moramo zaščititi pred soncem s posebno kremo in pudrom, ki ga same pripravimo. Na srednje vročem štedilniku mešamo v ponvici žlico sončničnega ali olivnega olja, Vi žlice svinjske masti, ^ žlice čiste vazeline in dve žlički cinkovoga belila, ki smo ga prej dobro presojale. V to zmes primešamo, kapljo za kapljo, dve žlidl prekuhane vode ln vse skupaj toliko časa mešamo, dokler se ne ohladi. Puder proti pegam dobimo tako, da navadnemu pudru primešamo kinin. Na 10 kavnih žličk pudra porabimo 1 hi pol grama kinina. Puder in kinin dobro premeša j mo ln neka i-krat presejmo skozi gosto svileno sito. 'tem ko Zavihkov (reveirjev) skorajda ni ali pa so zelo majhni. Preko tega kostuma se nosi zvončast jopič iz Istega blaga. Tak model, sestavljen lz treh delov, je priporočljiv zlasti za prve pomladanske dni. Razen širokokrojenih jopl-čev različnih dolžin in širin (zvončasti, gladki, široki ali prilegajoči) sta se uveljavila še jopica mornarskega kroja, ki se šele na kolkih telesu prilega, in bluze — jopiči, ki segajo samo do bokov, podobni dežnim jopičem. Venuar vsi ti novi modeli kostumov niso izpodrinili klasičnega kostuma, ki je od vseh najlepši in ga zato tudi modnim kraljem m mogoče izriniti lz kolekcij modnih novosti. Obleke: Nekatere volnene obleke so podobne oprijetim plaščem brez ovratnikov. Nosijo se z različnimi plast roni (vložki na oprsju) lz belega platna ali pikeja. Popoldanske in večerne obleke lz tankih blag imajo najrazličnejše Izreze, ki z uporabo različnih plastronov popolnoma spremene svoj značaj. Nasploh pa so v modi ovratniki, pentlje, zaboji (na oprsju našite čipke) v najrazličnejših barvah. Obleke krasijo tudi široki usnjeni pasovi ali široki šali, ki se končujejo z dolgimi resami. Seveda uporabljamo šal©, pa naj si bo okoli vratu ali okoli pasu, le za svečane prilike mrosri Angleži so izumili specialno fotografsko kamero, imenovano magično oko, ki z neverjetno preciznostjo snema tudi iz višine 10.000 metrov v popolni temi, čeprav se giblje letalo s hitrostjo 1200 km na uro. — Pred tem izumom je snemanje uspelo le z višine 6000 metrov, če hitrost letala ni presegala 900 km na uro. V Ameriki in nekaterih drugih državah preizkušajo sedaj novo vrsto vagonov, ki naj bi ustrezali brzemu vlaku s hitrostjo 223 km na uro. Novi železniški vozovi so skoraj trikrat krajši in za 1 meter nižji od sedanjih. Med seboj so spojeni kakor prikolice k džijmm. Vse spojke so avtomatske, osi pa dvodelne, da v ostrejših ovinkih ne bo iztirjen j. Pariški list „Comhat" javlja, da sta dva nemška Strokovnjaka, ki sta sodelovala pri sestavi raketnega orožja V-2. pravkar izdelala načrte za najhitrejšo ra-^ krto na svetu. Raketa naj bi letela z brzino 28.100 km na uro in bi prispela na Mesec v nekaj več kakor 10 dnevih. Ministrstvo za kmetijstvo ZDA javlja, da so iznašli nov kemični postopek, jmi katerem postanejo bombažne tkanine negorljive. Kemični proces je zelo cenen, tkanina pa izgubi to novo lastnost šele po 15. pranju. Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija ZN jc ugotovila, da imajo ženske v 57 državah iste volilne pravice kakor moški. Od podpisa listine ZN 1. 1915 so posegle v 23 državah polne ali omejene politične pravice. Pred nedavnim so v Nemčiji izdelali 6 metrov dolgo in S tone težko kamero za fotografiranje Meseca in drugih bližnjih nebesnih teles. THEODOR STORM USTOBRBSC Prevedel Rudolf Kresal šček neba, ki je sivo in žalostno gledalo skozi okno visoko v zidu. Na njegovi glavi sem takoj opazil kratke, kakor bodice štrlečfo lase, le da so sc bili, kakor narava zunaj, preoblekli v barvo zime Ob najinem vstopu se je mož obrnil. »Gotovo me več ne poznate, gospod Tendler T sem vprašal. Bežno me je pogledal. „Ne, dragi go* sj)od," je odvrnil, „te časti nimam." ukaz, da mora zraven orožnika na konju peš v mcslo. Lizi, ki jo je ta večkrat zavrnil, jc šla v majhni oddalji nosti za njima v nadi, da \to vsaj v ječi z očetom lahko skupaj, dokler ljubi bog ne pojasni zadeve. Toda - ona ni bila nič sumljiva; nadzornik jo je bil po pravici spodil od vrat kot vsi-Ijivko, ki nima niti najmanjše pravice do strehe in mize v njegovi hiši. Lizi pa to še zmerom ni hotelo v giavo; menila je, da je to vendar huje kakor vsa kazen, ki bo pozneje vsekakor zagotovo doletela pravega zlikovca; vendar, le takoj dostavila, tako hude kazni mu tudi ne želi, če se le izkaže, da je oče nedolžen- ah, on tega gotovo ne bo preživel! Zdajci sem sc domislil, da sem tam preko lako za starega korporala kakor za gOSpoda kriminalnega komisarja pravzaprav nepOgreSljiV človek; zakaj prvemu sem popravljal predilne stroje, drugemu brusil najdragocenejše žepne nože; s pomočjo prvega bi lahko vsaj to dosegel, da jetnika oluščeni, pri drugem hi lahko izpričal dober glas, ki ga uživa gotpod Tendler, in ga morda napotil, da stvar pospeši. Prosil s in Lizi, naj potrpi, in šel takoj v jetnišnico. .letnični nadzornik Je zmerjal nesramne ženske, ki hočejo zmerom k svojim zlikov-skim možem ali očetom v celice .laz pa sem mu prepovedal obdelavati svojega starega prijatelja s takšnimi naslovi, dokler mu jili sodišče ne pripiše po zakonu, kar se ne ho, to zagotovo vem, nikoli zgodilo; in nazadnje sva po kratkem prerekanju skupaj odšla po širokih stopnicah v gornje nadstropje. V stari jetnišniei je bil ujet tudi zrak; ko sva šla gori skozi dolgi hodnik, na katerega obeh straneh so vodila vrata v posamezne celice, nama je zavel naspoti nemaren duh. Pred nekimi vrati, skoraj na koncu hodnika sva se ustavila; nadzornik je pretresel velik povez ključev, da jc našel pravega, potem so zaškripala vrata in vstopila sva. Sredi celice je stal s hrbtom proti nama majhen, koščen moški Očitno je zrl v ko- ^ ^ C_3 c-^> ^) ^ ,,,js,no«« Povedal sem mu ime mojega N mesta in dejal: „Jaz sem tisti ncpriwpj» ki vam je takrat pokvaril vašega U»« nega Jurčka!" i .<>, nič hudega, prav nič budej»'MJ |j Zadregi odvrnil in se mi priklonil. .'1° J dolgo pozabljeno"