Navodilo za pouk v realijah. (Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji v 8. dan julija t. 1. v Postojini Franjo Kalin.) Kakor znano, zahteva šolska novela z 2. maja, kakor tudi ukaz ministra za uk in bogočastje z 8. julija 1883. 1., da bi se pouk v realijah nekoliko skrčil, ker je bilo do zdaj za ta pouk preveč tvarine odmerjene in, kakor se 6uje, se v tem pouku na marsikaterih ljudskih šolah preveč pretirava. Ker se realije poučujejo na podlogi Bberil", v katerih so nekateri sestavki realističnega zapopadka preobširni, drugi pa pomanjkljivi — moramo v dosego učnega smotra ali učne svrhe biti jako izbirčni, da si učno tvarino realij kraju primerno volimo in da pomanjkljive sestavke (berilne vaje) po krajnih potrebah z boljšimi, bolj praktičnimi nadomestimo, kajti prepričani smo, da Bberila", katera so v zadnjih letih izšla v c. kr. zalogi šolskih knjig, rabila se bodo neizpremenjena gotovo še lepo vrsto let zato, ker se omenjena zaloga morda na naše želje ne bode še tako hitro ozirala. In — te naše želje so, da bi bila nova berila, kar se tiče realij sploh bolj krajnim kmetskim razmeram primerna, bolj jedrnata in ne preobšinia. Vsak izmej nas, ki deluje kot učitelj na kmetih, ako priraerja učne načrte za ljudske šole in pa naša zdanja ,,berila", na podlogi katerih nam je realije v šoli poučevati, reči in pritrditi mi mora, da so precej nepraktična; vsa zahtevana in določena, oziroma v nberilih" navedena realistična tvarina se z mladino nikakor ne more temeljito in tako obdelati in premleti, da bi mladina od nje v javnem življenji v resnici tudi imela kako dejansko korist. Kot obligaten predmet je realističen pouk še le za srednjo in višjo stopinjo ljudskih enorazrednic. Da bode nam pa tudi na tej stopinji z realijami kaj gotovega doseči mogoče, moramo za ta nauk šolsko mladino uže na nižji stopinji vredno in temeIjito pripravljati, kar dosežemo z nazornim poukom. Ako so se nazornemu nauku natnenjene začetne vaje z mladino stvarno in temeljito obdelale, bode ta na srednji in višji stopinji tudi popolno sposobna za naravoslovni, prirodopisni, zgodovinski in zemljepisni pouk, kar ga je za to stopinjo predpisanega, Na podlogi ravno navedega sestavil sem sledeči navod iu načrt kot odgovor na stavljeno mi vprašanje. A. Prirodopis. Namen temu pouku je: vzbuditi mej učenci veselje do prirode, — jih seznaniti z najvažnejšimi stvarmi iz vseh treh glavnih prirodnih kraljestev, poudarjaje sosebno njihno veljavo za doraače gospodarstvo, poljedelstvo, umetnijo in obrtnijo. Sestava človeškega telesa, — najvažnejši nauki o zdravji človeškem. Podrobni učni načrt: Enorazredna razdeljena ljudska šola ima za prirodopis odmerjene le '/2 ure na teden ali 20 ur za vse šolsko leto; ravno to velja tudi za nerazdeljene ljudske enorazrednice. Torej naj se v tretjem in četrtera oddelku po -Drugem Berilu" sledeča tvarina obravnava: III. oddelek. Govedo, konj, ovca; pes, prešič, koza, mačka, miš; krt, zajec; golob; železo, kuhinjska sol, zlato, karaeno olje; črešnja; rujavi hrošč, glogov belin; martinček, rega; vrabec in postrva. V IV. oddelku pa po BTretjem Berilu" sledeče : Troje kraljestvo prirode; netopir, volk, lev, jež, kuna, velbljod; som, kregulj, kos; kače; apnenec, žveplo; bučele, črvi; rež, strupene gobe; sadjereja; rak. Dalje: človek in deli njegovega telesa; skrb za zdravje. B. Prirodoslovje. Smoter prirodoslovnega pouka je, da se spoznajo najimenitaejše prikazni v prirodi na podlogi Bberila" s kakim primernim poskusom; razlagati sestavo in rabo prirodslovnega orodja — najbolj znamenitega v vsakdanjem življenji. V III. oddelku obravnava se na teden po y2 ure sledeča učna tvarina po BDrugem Berilu": Zrak, veter, rosa in slana, megla, oblaki in dež, sneg in toča; solnce in veter, hlapenje, nevihta in strela. Opomnja. Prvemu oddelku II. razreda dvorazredne šole naj se poleg omenjenega doda še obravnava: Bobčne lastnosti teles". V IV. oddelku naj se po ,,Tretjem Berilu" na teden po V2 ure sledeča tvarina obravnava: Zrak, zračni tlak, tlakomer, voda, kuhanje, hlapenje; toplota, razširjanje toplote, gorkomer, zvok in jek; svetloba, mavrica; magnetizem, elektrika, strelovod. Ker je -prirodoznanstvu" za razdeljene in nerazdeljene enorazrednice, kakor tudi za dvorazredne ljudske šole v učnem črtežu po enoliko časa na teden določenega, se ima na dvorazrednicab ravno toliko slik tega predmeta vzeti in obravnavati in sicer: s I. oddelku II. razreda, kar v III. oddelku enorazrednice, a v II. oddelku II. razreda pa ona tvarina, katera se je v IV. oddelku enorazrednice obravnavala. C. Zemljepis. Smoter temu pouku je: Poznati najvažnejše stvari iz prirodoznanskega zemljepisa, — natančneje spoznavati domačijo, domačo deželo, avstrijsko - ogrsko državo; pregled Evrope in drugih delov zemlje. Podrobni učni načrt. Za razdeljeno enorazredno ljudsko šolo odločeno je temu predmetu na teden po '/_ ure> — za vse šolsko leto torej 20 ur. V III. oddelku obravnava se po »Drugem Berilu" sledeča tvarina: šolska soba, šola in njena okolica, strani neba, dan in noč, leto, letni časi, lunini izpremeni; domača hiša, opazovanje domačega kraja raz kakega primernega hriba; selo, vas, trg, mesto; vir, potok, reka, veletok, jezero, morje; stanovi, občina, okraj, dežela, država; poglavarji občin, okrajev, dežele, države; kratek pregled domače dežele. V IV. oddelku pa po ,,Tretjem Berilu" sledeče: Popis domačega kraja, kranjska vojvodina, podoba naše zemlje, razne točke in črte na naši zemlji; solnce, solnce in zemlja, solnčni in lunini mrk; nebna telesa, zemlja in njeni deli, morja, avstro - ogrska monarhija splošno; Postojinska jama, Bohinjsko jezero. Nerazdeljena enorazredna ljudska šola. V II. oddelku te šole odločeno je zemljepisnemu pouku na teden po '/_ ure, torej za vse šolsko leto 20 ur. V tem oddelku naj se obravnava iz zemljepisa ona tvarina, kot se je obravnavala v III. oddelku razdeljene ljudske šole. V III. oddelku nerazdeljene ljudske enorazrednice določeno je zemljepisnemu pouku po 1 uro na teden, torej 40 ur za vso šolsko leto. V tem oddelku obravnava se ona tvarina iz zemljepisa, katera prebavljala se je v IV. oddelku razdeljene enorazredne Ijudske šole, čemur se pa še to-le doda: Evropske države in njihna poglavitna mesta; razdelitev avstio-ogrskih prebivalcev, pridelki v avstro-ogrski državi; razdelitev avstroogrske države, popis vsake dežele za-se (posebej), kranjski sosedne dežele bolj natančno. Dvorazredna ljudska šola, I. oddelek II. razreda = po 1 uro v tednu ali 40 ur mej šolskim letom. Obravnava se tvarina III. oddelka razdeljene enorazrednice se sledečim dodatkom: Cdrkniško jezero; Sava, Drava in Soča; Kras, nekoliko o sosednih deželah in pa prav kratek pregled Avstrije; poluotok, otok. II. oddelek, po 1 uro v tednu. V tem oddelku poučuje naj se zemljepisna tvarina iz III. oddelka nerazdeljene ljudske šole. D. Zgodovina. Učni smoter temu pouku je: znati je najimenitnejše zgodbe iz občne zgodovine in bolj natančno zgodbe iz zgodovine Bavstro-ogrske države" in domače dežele, poznati glavne točke ustave. Podrobni učni načrt. Razdeljena enorazredna ljudska šola. III. oddelek po V. ure v tednu = 20 ur zgodovinskega pouka v vsem šolskem letu. V tem oddelku poučuje se: zgodovina domače šole in njene okolice; po -Drugem Berilu" pa: Solon in Krez, Krez in Cir, Ciril in Metod, Zajčki samostan, Leopold Babenberški, Rudolf Habsburški; Bratovska ljubezen, Mladi Vukasovič, cesar Jožef II, Lavdon, lep vzgled, ljubezen do domovine, cesar Franc Jožef in ribičev sin. V IV. oddelku poučuje se v tednu po '/_ ure, torej mej šolskim letom 20 ur; obravnava se sledeča tvarina po „Tretjem Berilu": odgoja Špartanske mladine, Špartanke, o vitezih, Babcniaeigovci v Avstriji, Rudolf in Otokar; Štefan, kralj ogrski, bitva na moravskem polji, bitva pri Mohači, Turki pred Dunajem, princ Evgen, cesarica Marija Terezija; smrt Marije Terezije, cesar Jožef II., cesar Franc in nadvojvoda Karol, cesar Franc Jožef L, cesar in država = kot pouk o ustavi. Nerazdeljena enorazredna ljudska šola. II. oddelek po */_ ure v tednu = 20 ur mej šolskim letora. V tem oddelku naj se poučuje zgodovinska tvarina iz III. oddelka enorazredne razdeljene ljudske šole. III. oddelek po 1 uro na teden ali 40 ur zgod. pouka mej šolskim letom. V tem oddelku poučuje se ona zgodovinska tvarina iz IV. oddelka razdeljene Ijudske enorazrednice, čemur se še sledeče dodaja: Romul, ustanovitelj Rima, družinsko življenje starih Slovanov, Leonida in Špartanci pri Terniopilah, Fabricij, knjigotiskarstvo, iznajdba smodnika, križarske vojske, nadloge tridesetletne vojne. Dvorazredna ljudska šola. I. oddelek II. razreda po 1 uro v tednu = 40 ur v šolskeai letu. V tem oddelku naj se poučuje ona zgodovinska tvarina iz III. oddelka enorazredne razdeljene ljudske šole se bledečim dodatkom: Pripovedka o Landeškem gradu, Vrbsko jezero; mladost Aleksandra Velicega, Rimski cesar Tit, stari Slovani, hiše starih Slovanov; Atila, Belizar, ustanovljenje gorotanskih vojvod. II. oddelek v II. razredu, po 1 uro v tednu ¦= mej šolskim letoin 40 ur. V tem oddelku naj se obravnava ona tvarina iz III. oddelka nerazdeljene enorazredne ljudske šole. Menim, da bi ta podrobni učni načrt za razdeljene in nerazdeljene kakor tudi za dvorazredne ijudske šole v tem okraji glede postavnih zahtev in krajnim razmeram pri pouku v realijah popolno zadostoval.