VESTNIK Poštni urad 9020 tretovec Veriagspostamt 9020 Ki! izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 10. JUNiJ 1983 ŠTEV. 23 (2126) Partizanski spomeniki so pomniki miru in sožitja Mogočna protifašistična manifestacija na Šentjanških Rutah Ogromna množica ljudi se je minuto nedeljo zbrala na Šentjanških Rutah, da prisostvuje svečanemu odkritju spominske plošče, ki jo je Zveza koroških partizanov postavila v spomin junakom, ki so na tem koščku naše zemlje žrtvovali svoja življenja v boju proti fašizmu. Rrišli so udeleženci iz vseh prede-i°v južne Koroške, vabilu so se oddali številni bivši koroški borci z obeh strani meje in pridružili so se jim tudi udeleženci tradicionalnega srečanja Slovencev iz Avstrije, Ita-Hje in Jugoslavije. Tako je prireditev izzvenela kot velika mednarodna manifestacija ljudi, ki so se med zadnjo vojno bojevali proti skupnemu sovražniku — fašizmu in k' tudi danes s čuvanjem tradicij Protifašističnega boja prispevajo k sporazumevanju in sožitju med narodi, s tem pa k ohranitvi miru in demokracije. Prav ta široki mednarodni značaj so poudarili tudi vsi govorniki od Marjana Sturma in predsednika Zveze koroških partizanov Janeza Wutteja-Luca preko zastopnika domače občine Boštjana Maleja do predstavnika področnega odbora koroških partizanov Gorenjske Lojzeta Zupančiča-Zmaga in predsednika koroških KZ-larjev Josefa Ni-schelvvitzerja. Spomnili so na skupno trpljenje, preganjanje in žrtve ter na skupni boj v času, ko je vladalo krvavo nacifašistično nasilje. Naglasili pa so predvsem potrebo, da moramo spomin na tedanje dogodke ohraniti živ ter resnico o njih posredovati zlasti mladini, da bo znala ceniti pridobitve trpljenja in boja svojih očetov. Prireditve, kakršna je bila v nedeljo na Šentjanških Rutah, so torej opomin, da se časi vojnih grozot, nasilja in krivic ne smejo več povrniti. V tem smislu so tudi spomeniki, ki spominjajo na tedanje žrtve, v pravem pomenu besede pomniki miru in prijateljstva med narodi — zato ne morejo biti v na-potje nikomur, ki mu je resnično do mirnega sožitja. Tudi ta misel je bila na prireditvi vedno spet poudarjena: izpovedana v besedah govornikov; izpričana v recitalu, ki so ga izvajali mladi člani domačega prosvetnega društva; manifestirana v pesmi Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Branka Čepina zaokrožil svečanost; naglašena pa je tudi v pismu, ki ga je za to priložnost poslal Dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju. Številni venci in šopki cvetja, ki so jih zastopniki narodnih organizacij ter združenj protifašističnih borcev in žrtev fašizma iz treh sosednjih dežel položili ob spomenik, so bili izraz spoštovanja in hvaležnosti, pa tudi dokaz zavesti in dolžnosti, ki nas obvezujejo, da zvesto čuvamo sadove dela in truda ter pridobitve boja in žrtev najboljših sinov in hčera našega ljudstva. V tem smislu nam bo spomenik na Šentjanških Rutah trajen opomin. Umrl je narodni heroj Franc Leskošek-Luka veliki slovenski revolucionar V v %w;7 n%- ro<7w: 7?ero) m re- vo/Kc;o7Mr Z njegovo $7Hrt;o je $/oven$^i ngro(7 zz-$per enega svojih ve/z^z/? wzov, je we woje žzv/jenje ^?osvetz7 zje/% zzz jzojzz za pravzce zjefovnega č/ove^a, za razvoj zn naprer/e^ svoje sjoven-s^e zn jzzgos/ovans^e ^onzovzne. Že v zjesetjetjzjz prez( vojno je M ^ot szn&^ajnž zfe/avec povezan z r(e(avstvo7n szronz po 57oveTMp, v z(o-pz naroč(nooyvojjoJz7ne ^or^e je M prvz ^oznanz/ant s/ovens^e par-tzzans^e vojske, po osvo^oz/rtvz pa je zavzeznaj voz/z/ne pofožaje na repnMzs^ž zn zveznz ravnz. Ta^o je v pravezn poznenzz (?esez(e postaf /egenz(a slovenskega zn jzrgos/ovanskega revo&czonarnega zfe/avskega gzkanja. Posekno tesno zn nefoč/jžvo z osebnostjo tovarrsa Lake je povezan z/astž povojnz gospozbzrskr razvoj 5/ovenz;e ozžrozna /zzgos/avzje. Aakor je bz/ prez( vojno organzzator, pobrrrfnzk zn voz/ja stevžjnzk z(e-favskzk stavk, tako se je po osvoboz(ztvž %ve(javz7 kot nentrzzz^en zfe-javec z zzjeznnzzn pos/zzkozn za gospoz(arske zn po/ztzčne ozjnose v zjrzzžbz. 7*zzz(z nas na Aoroskem je g/oboko zaz/e/o, ko smo na nez(e/jskz' pz'zrez(ztvz na ^entjanškzb Pzztab s/žsa/z vest o smrtz tovariša kzzke, kz' szno ga pozna/z' žn spoštoval kot ve/tkega przjate/ja koroškzb ^jo-vencev. Ob tej prz7ožnostž sta Zveza sfovenskzb organizacij na No-roškezn in Zveza koroških partizanov izrazih soža/je repzzbhškemzz oziborzz Zveze zzirzzženj borcev NOV 5/ovenije. Dialog z manjšinami poudarjen v izjavi nove vlade Nova zvezna vlada, ki jo sestavljata SPO in FPO, se je prejšnji teden predstavila v parlamentu in zveznem zboru. V obširni vladni izjavi, ki jo je podal kancler Sinovvatz, so nakazana težišča vladne politike v prihodnjih letih. V tej izjavi je posebej govora tudi o manjšinski poiitiki, in sicer je kancier zagotovi), da „bo zvezna v)ada pro-biemom etničnih manjšin posvečata posebno pozornost ter intenzivno nada-tjevata dia!og z narodnostnimi skupinami v Avstriji." Koroški Siovenci to zagotoviio pozdravtjamo, ker z njim zvezna vtada prizna, da čien 7 državne pogodbe še ni v ceioti izpotnjen in obenem izraža svojo pripravtjenost, da odprta vprašanja rešuje v sodetovanju s prizadeto manjšino. V tem smisiu sta osrednji stovenski organizaciji tudi že izraziti žeijo in potrebo, da bi čim prej prišto do obnovitve pogovorov med pristojno vtado in predstavništvom manjšine. V zvezi z južnotirclskim vprašanjem pa je kancler opozoril na .trajno obveznost" Avstrije, da se zavzema za obstoj in zaščito nemškogovoreče narodnostne skupine ter za zagotovitev avtonomije na Južnem Tirolskem. Zato se bo vlada v sporazumu s predstavniki južnih Tirolcev zavzemala za čim hitrejšo in vsebinsko zadovoljivo rešitev še odprtih vprašanj. V ostalem se je nova vlada odločno priznala k politiki miru, razorožitve in zmanjševanja napetosti ter se obvezala, da bo vodila takšno zunanjo politiko, ki bo zagotavljala neodvisnost in samostojnost republike. Na podlagi državne pogodbe in trajne nevtralnosti bo nadaljevala z aktivno nevtralno po-iitiko, ki ljudem jamči obstoj v miru in jim zagotavlja prednosti mednarodnega sodelovanja. Pri tem je kancler še posebej poudaril odnose s sosednjimi državami in s podpisnicami državne pogodbe. „Psi tajajo, karavana gre dalje" Ob televizijskem filmu Vas ob meji PREBERITE Še enkrat o tovarni Obir str. 2 Nova knjižnica pri SPD „Srce" v Dobrli vasi str. 3 Gradnja gozdnih cest str. 4 450-letnica Hrvatov na Gradiščanskem str. 5 ^ Dvojezičen koleg ^ na trgovski akademiji str. 8 Filmska trilogija „Vas ob meji" (Dorf an der Grenze), katere tretji in zadnji del smo prejšnji teden gledali na avstrijski televiziji, je izzvala široko zanimanje in bo gotovo še dalj časa predmet razpravljanja. Kakor vsaka umetniška stvaritev, tako tudi ta film ne more zadovoljiti vseh — zaradi njegove vsebine pa to velja še bolj. Saj se loteva problematike, ki je „kočljiva" na vse strani: tako za prizadete, v tem primeru torej koroške Slovence, kakor tudi za tiste, ki se prizadete počutijo, spet v tem primeru pač tiste, ki jim film maje temelje njihovih skrbno čuvanih mitov in tabujev. V tem kratkem spisu ne moremo obširno govoriti o vseh podrobnostih in o vseh mislih, ki se porajajo ob filmu. Na nekatere njegovih pomanjkljivosti je opozorjeno v dopisu, ki g,a objavljamo na 2. strani med odmevi na film. Tukaj bi le poudarili, da ima kljub vsemu tistemu, kar je pri njem pomanjkljivo ali zgrešeno, brez dvoma svojo vrednost in svoj pomen. To njegovo vrednost pa vidimo predvsem v dejstvu, da je javnost seznanil z obstojem, z zgodovino in današnjo problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem; in da je obenem opozoril tudi na tisto, kar navadno imenujemo „koroška stvarnost", namreč razmere in vzroke, zaradi katerih manj- šinsko vprašanje še vedno ni rešeno ter se sožitje obeh narodov v deželi siej ko prej postavlja kot problem. D'a je pri obdelavi prvega dela te naloge marsikaj ostalo na površju, za nepoučenega gledalca morda celo nerazumljivo, ni toliko krivda avtorja (Thomas Pluch) in režiserja (Fritz Lehner), marveč predvsem posledica zunanjih okolnosti — tudi najboij zavzeti avtor in najbolj sposoben režiser v enem samem, čeprav tridelnem filmu ne bi mogel zajeti vse širine in vse globine tako kompleksnega vprašanja, kot je narodnostna problematika. V kolikor sta kljub temu uspela, brez dvoma zaslužita priznanje; spričo nekvalificiranih, naravnost divjih napadov, ki sta jim izpostavljena s strani tistih krogov, ki si na Koroškem lastijo vse monopole, pa smo jima dolžni tudi solidarnosti. Ravno reakcija, ki jo je film izzval v določenih krogih na Koroškem, vendar samo dokazuje, da je drugi del svoje naloge uspešno opra- vil. Odgrnil je zastor, za katerim so tl krogi prikrivali resnico o koroški narodnostni politiki. Ta resnica je zdaj planila v svet v kratkih, toda dovolj zgovornih prizorih, ki govorijo o zapostavljanju Slovencev, o načrtni germanizaciji, pa tudi o oblikah brutalnega nasilja, kakor se je to dogajalo zlasti pri zloglasnem ta-felsturmu. In predvsem je dokumentiral, da vse to ni delo samo peščice nacionalistov, ampak da je pri tem udeležena tudi uradna politika. Od „uradne" pa do ..domovini zveste" Koroške sega tudi lok protestnih izjav in besnih izpadov; vzorno enotno demonstrirajo Wagner- Knafl-Halderska troedinost in KHD nestrpnost napram vsem, ki si ne pustijo vsiljevati določenega, od zgoraj dekretiranega mišljenja. Njihov izbruh zaradi filma je eklatanten primer kratenja osnovnih načel demokracije in zatiranja svobodnega izražanja mnenja; je poskus uveljavljanja duhovnega nasilja in je kratenje temeljnih svoboščin — vse to pa je sramotno za državo, ki se sklicuje na pravna in demokratična načela. Pri tem je za tiste, ki se zaletavajo v film in njegovo izpoved, še posebno značilno, da vidijo domovino v nevarnosti sedaj, niso je pa Videli ogrožene tedaj, ko so se dogajale stvari, ki so bile v resnici še mnogo hujše, kot to dokazuje film (spomnimo se samo leta 1972, ko se je koroško-nemški nacionalizem stopnjeval do pravcate fašistoidne ekstaze!). Sedanje zgražanje je torej le izraz licemerstva, s katerim se sami spravljajo ob verodostojnost ter Koroško v širši avstrijski in mednarodni javnosti znova difamirajo kot deželo, v kateri še vedno vlada miselnost lokalne zagamanosti in pro-vincializma v naj slabšem pomenu besede. Sicer pa se človek ob tem spomni znanega arabskega pregovora, ki pravi, da psi lajajo, toda karavana gre dalje. Tudi odmev, ki ga je imel film „Vas ob meji" v ostali Avstriji, je bistveno drugačen kot na Koroškem. Osrednje glasilo socialistične stranke Avstrije „Arbeiter-Zeitung" je med drugim zapisalo: „Če je problem Slovencev res že tako dobro rešen, kot to trdijo koroški politiki v svojih protestih, potem bo Koroška že prenesla tak film" — vsekakor dovolj jasno opozorilo tudi in predvsem Wagnerju, obenem pa obetaven znak, da si resnica o koroški stvarnosti počasi le utira pot v širšo javnost. V tem smislu je film brez dvoma prispeval k poznavanju, morda tudi k boljšemu razumevanju manjšinskega vprašanja in to v danih razmerah gotovo ni malo. Kakor poročamo na 8. strani, sta osrednji stovenski organizaciji postati avtorju in režiserju fiima „Vas ob meji" pismo, v katerem se distancirata od nekvaiificiranih napadov. ZSO pa je posebej pisaia tudi še pristojnemu intendantu ORF. Tovarna Obir: hočemo samo enake pogoje! V zadnji števiiki Siovenskega vestnika smo med drugim že poročati, da je tovarna ceiuioze Obir v Rebrci naieteia pri koroški Hypo-bank na giuha ušesa, ko je zaprosita za dvoietni moratorij, torej za dvo-ietni odiog vračanja kredita. Omeniti smo še drugo zaviraino zadržanje koroških poiitikov in gospodarstvenikov v odnosu do tovarne Obir. Obisk iz Slovenije in Srbije V okviru rednih stikov, ki jih ima stovenska narodna skupnost na Koroškem z matičnim narodom in drugimi narodi in narodnostmi v Jugostaviji, sta bite ob koncu minulega tedna na obisku pri obeh osrednjih organizacijah koroških Siovencev predsednik SZDL Siovenije Franc Šetinc in predsednik SZDL Srbije Žika Radojiovič. Ha pogovoru, ki je bi! v soboto zvečer v hotelo Korotan v Sekiri, sta predsednik ZSO Feiiks Wieser in podpredsednik MSKS Fi-iip Warasch s sodeiavci seznanita gosta s poiožajem koroških Siovencev, i njihovo zgodovino in z današnjo probiematiko ter jima toimačita prizadevanja za enakopravno uveijavijanje na vseh področjih družbenega živijenja. Ob tej priiožnosti so predstavniki koroških Siovencev opozoriti tudi na posiedice, ki jih imajo jugosiovanski stabiiizacijski ukrepi in ziasti uvedba pa* toga za prehod meje na odnose in sodeiovanje med obmejnimi regijami kot še posebej tudi na stike med manjšino in matičnim narodom. Predstavnik Srbije, ki je bit tokrat prvič na Koroškem in se je živo zanima) za poiožaj in delo tukajšnjih Siovencev, je zagotovit, da bo naše vprašanje kot dosiej tudi v bodoče prisotno v vseh repubiikah in pokrajinah Jugoslavije. Glede obmejnih stikov pa je dejai, da tega probiema tudi sam ni poznat dovotj podrobno; nagtasit je, da bo treba najti take rešitve, ki bodo sicer upoštevate gospodarsko plat uvedbe depozita, vendar ne bodo omejevate stikov, ki so široko razvejani med zamejskimi Stovenci ni matičnim narodom. Srečanje Slovencev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije V kratkem pogovoru z direktorjem podjetja dipl. inž. Feliksom VVieserjem, je ta za naš list izjavil, da je podjetje Obir dosedaj redno, točno in v dogovorjeni višini odplačevalo kredite, prav tako je poudaril, da trenutno tudi ni nobenih težav pri objemanju lesa, pa tudi ne pri prodajanju celuloze, ki jo v celoti odvzemajo tovarne Slove-nijapapir v sosednji Sloveniji. Prav zaradi tega in ker je podjetje imelo v zadnjih letih pozitivno bilanco ni razume) zakaj se pri banki reševanje malenkostnih stvari vleče tako v dolžino. Poudaril je še enkrat, da gre mešanemu avstrijsko-jugoslo-vanskemu podjetju Obir v prvi vrsti za to, da ga dežela in deželne banke obravnavajo in podpirajo pod istimi pogoji kot vsa druga koroška in avstrijska podjetja. Opozoril pa je še na dejstvo, da je bila tovarna ob prevzemu leta 1979 tehnično zelo zastarela in da od leta 1962 naprej ni bilo narejenih skoraj nobenih investicij. Medtem pa je podjetje pod novim vodstvom (skupno z letošnjimi) investicijami vložilo za modernizacijo tovarne že 40 do 50 milijonov šilingov. Rezultat tega je tudi, da se je ob istem številu zaposlenih produkcija dvignila za 44 odstotkov. Znano je tudi, da je odvzem celuloze garantiran od velikana Slove-nijapapir, v katerega je vključenih 9 podjetij papirnega sektorja Slovenije, in ki rabi mnogo več celuloze kot je proizvaja Rebrca. Poleg tega je podjetje Obir razširilo svojo eksportno mrežo preko kooperacijske pogodbe Obir-Slovenijapapir, tako da ima Obir sedaj tudi poslovne odnose s 15 državami. Z namenom, da se v te dežele prodaja tudi blago, ki ga Obir deloma dobi kot plačilo za celulozo, je bil letos ustanovljen tudi prodajni oddelek, ki ga vodi Joža Habernik. Vodstvo tovarne se zaveda tudi problemov, ki sledijo iz onesnaževanja okolja, je dejal VVieser. Treba bo najti rešitve za grehe preteklosti. Na tem področju naj bi imela svoj pozitivni učinek tudi nova naprava za sežiganje žvepla (Saure-station), ki naj bi hkrati pomagala dvigniti produkcijo na 45.000 ton celuloze letno. Naprava naj bi začela delovati že jeseni. V ostalem pa je položaj trenutno takšen, da tovarna Obir še ni v stanju iz lastnih sredstev investirati v naprave, ki bi pomagale manj onesnaževati zraka in vode. Dejstvo je, meni VVieser, da podjetje do trenutka, ko bo proizvajalo 45.000 ton celuloze letno, iz lastnih sredstev ne bo zmoglo nobenih investicij v to smer. Zato je z deželo dogovorjeno, da začne podjetje s tozadevnimi koraki šele od prej imenovanega trenutka. Ravno v tej zvezi pa je poudaril direktor VVieser, da zahteva podjetje Obir iste pogoje, kot jih imajo ostala koroška in avstrijska podjetja. Znano je npr., da bo dobilo podjetje v Polsu iz fonda za vodno gospodarstvo dolgoročni kredit v višini 1 milijarde šilingov, z obrestno mero 1 %! Pod podobnimi pogoji dobi Frantschach kredit v višini po) milijarde šilingov. V tej zadevi „mislim, da ni preveč, če zahtevamo iste pogoje kot jih npr. imata omenjeni podjetji," je zaključil direktor Feliks VVieser. Pred ieti so se predstavniki narodnih organizacij Siovencev v Avstriji in Itaiiji v Bovcu srečati s predstavniki tamkajšnjih družbenopoiitičnih organizacij. V sproščenem prijateij-skem vzdušju so se pomeniti o vprašanjih, ki so skupna prebivatcem treh sosednjih dežel. Potem je stedito podobno srečanje v Špetru Siovenov v Benečiji. Letošnje tretje takšno srečanje pa je bito pri nas na Koroškem, in sicer minuto nedetjo dopotdne na Šentjanških Rutah, kjer so predstavniki ZSO in NSKS ter včianjenih organizacij na pikniku sprejeti svoje goste iz Itatije in Jugostavije. Zastopnike Siovencev iz Itatije je vodit predsednik SKGZ Boris Race, med udeteženci iz Jugostavije sta bita tudi predsednik SZDL Stovenije Franc Šetinc in predsednik SZDL Srbije Zika Radojtovič, prav tako pa sta se pri- družita generalni konzut SFRJ v Celovcu Marko Kržišnik in konzut Alfonz Naberžnik. Tudi to srečanje je potekalo v prt' jetnem in sproščenem vzdušju, ko s° bila utrjena stara prijateljstva in navezana nova poznanstva. V pogovorih so razumtjivo prednjačita vprašanja, ki zadevajo Slovence v zamejstvu, na Tržaškem in Goriškem, ^ Benečiji in Kanalski dolini in seveda pri nas na Koroškem. Pri tem se je znova pokazalo, da imamo v boju za narodni obstoj vetiko skupnega in d^ je zato potrebna čim pogostejša medsebojna izmenjava izkušenj d) mnenj — temu namenu pa naj ne m veljati te „uradni" delovni posvett, marveč tudi sproščena prijateljska srečanja. Zato so biti vsi enotnega mnenja, da bo s to tepo tradicijo treba nadatjevati tudi v bodoče. Likvidacija dvojezične šote se nadaljuje tudi po uradni poti Če izvzamemo napade na partizane in spioh protifašistični boj, potem so brez dvoma zadnji ostanki dvojezičnega pouka tista tarča, v kafero so trenutno najboij usmerjene puščice, ki jih preko svojih govornikov in svojih tiskovin vedno spet izstreijujejo Heimatdienst in njemu sorodne organizacije. Za tiste nepoboijšijive Siovence, ki še vedno vztrajajo pri tem, da bi svojim otrokom zagotoviti šoianje v materinem jeziku in v jeziku naroda-soseda, zahtevajo nacionaiistični krogi „sre-diščne šole "; da ne bi pohujševati sošolcev, ki se šoiajo samo v nemščini, hočejo slovenske otroke spraviti v geto. Vendar pa dvojezična šoia ni trn v peti samo nepoboijšijivim nemškim šovinistom — tudi po uradni poti se nadaijuje tiha likvidacija te za medsebojno razumevanje in mirno sožitje obeh narodov v dežeii neobhodno potrebne ustanove (ki so jo pri pogajanjih za državno pogodbo prav zastopniki Avstrije in Koroške hvaiiii kot največjo pridobitev in obogatitev!). Med zlimi sadovi, ki jih je pognal trostrankarski protimanjšinski pakt, je tudi ugoditev zahtevi nemških nacionaiistov, da za vodje dvojezičnih šol ni več obvezna kvaiifikacija v obeh jezikih. In te ..olajšave" se obiast pridno poslužuje, ko razpisuje mesto vodje na posameznih šoiah. Tako je med šolami, na katerih je biio pred nedavnim razpisano mesto vodje, tudi več dvojezičnih. Vendar pa je to dejstvo pri razpisu upoštevano ie še za šole v okrajih Ceiovec-dežela (Radiše) in Velikovec (Libuče, Mohliče in Suha), medtem ko so dvojezične šole v okraju Beljak-dežela (Šentjurij na Zilji, Šentienart pri Sedmih studencih in Vrata) razpisane ie kot enojezične, nemške. Čeprav je tudi na eni ali drugi šoii ob Zilji še razmeroma veiiko otrok prijavijenih k dvojezičnemu pouku, je za deželne oblasti ta del narodnostno mešanega ozemlja očitno že „odpisan". In tako uradna Koroška roko v roki z najbolj zagrizenimi nemškimi nacionaiisti nadaljuje z raznarodovanjem Slovencev. Zato pa tudi ni povsem brez osnove očitek, da koroške stranke in njihovi vodilni predstavniki postajajo vedno boij izvajalci KHD-jevske politike. ODMEVI NA TELEVIZIJSKI FILM ,,VAS OB MEJI " Preveč poenostavljeno obravnavanje narodnostne problematike na Koroškem Ne glede na to, kakšen krik ženejo koroški politiki zavoljo zadnjega dela televizijske trilogije .Vas ob meji", tudi koroški Slovenci ne moremo mimo ugotovitve, da taka obravnava narodnostne problematike v avstrijski televiziji ni bila kos nalogi upodobitve zgodovinske resnice na Koroškem. Pri tem tudi izgovor avtorja in režiserja, da nista hotela napraviti dokumentacije, temveč filmsko igro, ne opravičuje pačenja zgodovine, zamolčanja in potvarjanja dejstev. Avtor Thomas Pluch in režiser Fritz Lehner sta bila — vsaj po pisanju avstrijskega tiska — zadovoljna, da je njun film izzval profesfe tako pri nemških kot tudi pri slovenskih Korošcih: to jima menda daje zagotovilo, da je bil prikaz narodnostne zgodovine in narodnostnega stanja na Koroškem objektiven. Razburjanje koroških politikov ustvarja (vsaj v Avstriji izven Koroške) vtis, da je film zadel v črno, se pravi v rjavo pobarvano nacionalistično miselnost etablirane koroške politike. Vendar reakcija na Koroškem ni posledica objektivnosti in zgodovinske resničnosti filma, temveč izraža le slabo vest, aroganco in deloma (ali sploh) neumnost ter na vsak način skrajno nedemokratičnost in nezrelost za demokracijo pri koroških politikih. Z izzivom take reakcije je film .Vas ob meji" nedvomno povzročil pozitiven učinek, vsaj v toliko, da je široka avstrijska javnost spoznala jalovost in hinavščino koroške stvarnosti. Vendar zaradi tega ne moremo mimo tega, da ne bi opozorili tudi na določeno protislovensko vsebino celotne trilogije. Thomas Pluch je namreč narodnostno problematiko na Koroškem zožil na problem .večno včerajšnjih" in na za- stopnike manjšine, ki se v bistvu razume le kot neke vrste folkloristični relikt in je torej v bistvu nenevarna in zato zasluži simpatije avstrijskih demokratov. To se je kazalo že v uvodu k tretjemu delu, ko je napovedovalec dejal: .Očetovska generacija se očitno ne more znebiti duhov preteklosti* — se pravi, da je manjšinski problem na Koroškem v bistvu zgodovinski problem, ki se bo rešil s časom sam po sebi. To je fraza, ki smo je vajeni že od leta 1920 naprej: ko bodo izumrli stari .brambovci", .nacisti" in .partizani" (vsi skupaj v enem košu), bo izumrl narodnostni konflikt; da temu ni tako, pa izpričuje vsakodnevna stvarnost. Morda napovedovalčevega komentarja ni zakrivil avtor, ki se sicer skti-cuje na neka ORF-ovska črtanja, manipulacije itd., toda filmski prikaz vztraja pri takem tolmačenju zgodovine in vsa — nedvomno izvrstna in spretna režija — tako tolmačenje le še potrjuje. Očitno postane to v prizoru vandalskega napada na dvojezične napise: tolpa fanatičnih nemških nacionalistov se vrže na table, heimatdienst organizira demonstracijo proti Kreiskemu v Celovcu, Slovenci podležejo — nedvomno realističen prikaz, ki je moral prizadeti tabor na Koroškem hudo zadeti; nedvomno scena, ki je filmsko izvrstno uspela in ji ni mogoče podtikavati protislovenskih namenov. In vendar je zgodovina popačena: napad na dvojezične napise se odvija v praznem prostoru, enkrat ati dvakrat morda pade beseda .Karntner Heimatdienst", toda to, kako so tisk, stranke in drugi dejavniki ustvarjali primerno ozračje (n. pr. .opozorila" nekega malofor-matnega lista, češ, tam stoji še en dvo- jezični napis), ni bilo prikazano dovolj prepričljivo. Realizem, ki se je kazal v filmu v prizorih, ki so tako vznemirili .uradno" Koroško, ni prikazal resničnih krivcev protislovenskega napada in nacističnega hujskanja ter njegovih ozadij leta )972. Brez odgovorov so ostala tudi vprašanja: Kako se je zadržala policija? Kako je reagiralo sodstvo? Kako je komentiral koroški tisk? Kakšne so bile reakcije odgovornih politikov? Fiktivna vas Seliče je bila vas v brezzračnem prostoru, kjer ni ne eksekutive ne administrative, marveč so tam le gostilna, hlev in jezero — kakršna pač naj bi bila slovenska vas. Medtem ko so nemški Korošci prikazani kot sfanatizirana množica, ki pa ji je po Kristusovem nauku (vsaj meni se je tako zdelo) treba oprostiti, ker ne ve, kaj dela, so Slovenci individualizirani in se konec konca znajdejo v vlogi, da so sami krivi svojega položaja in svoje diskriminacije. Kot psihološka drama ta film nikdar ni bil za-van in mu manjka sleherna psihologija — razen morda v prizoru, ko sin partizana postane narodni odpadnik. Ali je to zgolj naključje? Ali pa to pomeni, da borbena tradicija povzroča le nasprotje od tistega, kar si je treba želeti? Ali naj to pomeni, da vsakršna borbenost v današnjih časih pomeni anahronizem, ki se ga mladina brani? Konflikt oče-sin je bil moderen v petdesetih letih v ameriški drami; v filmu .Vas ob meji" je ta konflikt razširjen na konflikt partizanska zgodovina-se-danjost in stavka, ki ga izusti Milan: .Štiri leta borec za svobodo in 40 let pijan" v tem kontekstu ni več mogoče razumeti kot psihološko vprašanje, temveč kot neverjetno žalitev vseh ko- roških partizanov, zlasti, če imamo še v spominu zadnji dve oddaji te serije. Tako nekako se prikazuje .logična" pot slovenskega mladeniča, ki je sit borbene zgodovine svojega očeta (in s tem lastne zgodovine in identitete) in mu zato ne preostane druge možnosti kot beg v nasprotni tabor. Toda tak slučaj (čeprav bo Pluch morda trdil, da pozna take primere) ni značilen za položaj koroških Slovencev in slučajnosti tudi niso dovolj za zgodovinski film. Zlasti še, če se tak razvoj kontrapunk-tira z razvojem drugega Slovenca, ki ne prihaja iz .borbene" družine, temveč iz družine, ki je profitirala od ta-koimenovanega .gospodarskega čudeža"; tak postane vnet zagovornik slovenskih teženj. Ideologija takih povezav postane jasna: Slovenec, ki se je prilagodil gospodarsko-političnemu sistemu, ima pravico in celo moč, da se zavzema zase in za svoj narod; Slovenec, ki se je boril v partizanih in misli, da njegov boj ne sme biti zaman — tak pa je proti toku časa, ne zasluži simpatij gledalcev, se zapije in njegov rod propade. Dokler zahteva Slovenec svoje pravice v mejah tistega, kar velja za spodobno, so mu torej simpatije gotove; če pa zahteva malo več kot peščico napisov in drobtinico uradnega jezika, ali še posebno, če se spominja svojih bojev in idealov svojih očetov, postane prav tak .večno včerajšnji" kot stari nacisti — in le med tema dvema gre menda spor na Koroškem. Verjetno bodo ORF, avtor in režiser trdili, da je najboljši dokaz objektivnosti filma ta, da ga napadajo z obeh strani — Nemci in Slovenci. Toda to je jalov izgovor. Kdor se ne upa zavzeti jasnega stališča, kdor se mora truditi za .izenačenje" mnenj in nazorov, ta doseže samo to, kar je trilogija .Vas ob meji" konec konca tudi bila: povprečje. Franci Iwitter ml. (Dunaj) V nemškem tisku # Thomas Ptuch hat sich mit seinem Fef^* sehfitm „Das Dorf an der Grenze" auf .e'*! Terrain begeben, auf dem man sich te ki je pri zadnji seji tudi vodit zaij nik (vodja občinskega urada J - % Hailegger je hudo zboiei). V zve p razširitvijo občinskega vodovoJ ^ omrežja je občinski svet skienii. pot do rezervoarja na Gorjah ure fa. Maiie iz Ceiovca.