2011	• ŠTEVILKA 114	•	5812 IZVODOV	• CENA 0,00	€
okusi VIPAVSKE	Pokušine, predstavitve, delavnice, razmišljanja. Vipavska tržnica... Več kot 100 odličnih vipavskih vin ...
2011	Dvorec Zemono
festival vina in kulinarike	neddfa, 8. maf 11.00-20.00
	
	
www.okusl-vipavske.si 105/ 36 53 603	
X	H ek up g, uh us	
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje | Projekt delno financira Evropska unija	
Nanoški junaki še brez obeležja
Sprava je lepa beseda, ki pa ji je rok že potekel
^anos, 30. aprila - Na vsakoletni proslavi v spomin na nanoško bitko, prvi večji spopad partizanov z okupatorjem na Primorskem, se je ^ralo več kot tisoč ljudi. Proslava je bila tokrat tudi v znamenju 70 - letnice ustanovitve OF.
borcev je padlo, 11 ranjenih pa so fašisti	zne in junaške protifašistične koalicije
zajeli ter jih devet po mučenju ustrelili.	v Evropi pod vodstvom OF," je bil jasen
Novak je spomnil, da se tem junakom z Bevk.
nanoške bitke še vedno nismo uspeli do- Osrednji, slavnostni govor je bil v dostojno oddolžiti, saj v vojaškem zaporu,	meni vsestranske ustvarjalke Svetlane
v trdnjavi Forte Bravetta blizu Rima še	Makarovič, ki je nagovor spletla skozi
nimajo spominskega obeležja. »Žalosti lastno pesem o zelenem Juriju, prasta-nas dejstvo, da na našo pobudo zunanje	rem slovanskem liku. Dotaknila se je
ministrstvo sploh ni odgovorilo,« je po-	tudi sprave, za katero pravi, da je sicer
vedal Novak.	lepa beseda, da pa je čas zanjo že zdavnaj
O Nanosu, kot sveti gori Primorcev, je minil. »Danes in tukaj sprave ne more govoril tudi Marjan Bevk, predsednik in ne sme biti. Fašizem in nacifašizem društva TIGR, saj je bila ta domoljub- si zaslužita le naše sovraštvo. Služinčad na in prva protifašistična organizacija okupatorja pa si ne zasluži našega sovra-v Evropi ustanovljena prav na Nanosu:	štva ampak samo prezir!« je bila odloč-
»TIGR je bil začetnik upora in vstajenja na umetnica primorskih korenin, nove Primorske. Čeprav voditelji TIGR- Kulturni program so oblikovali reci-a niso bili povabljeni k ustanovitvi OF, tatorji, Vipavski tamburjaši in ženski pa so tigrovci vedeli, da je njihovo me-	pevski zbor Kombinat, ki je primorsko
sto v partizanskih enotah in so se zato	himno Vstajenje Primorske odpel že v
skoraj vsi priključili borcem najbolj dr- dežju.	Rudi Lovec
T '•Vodni pozdrav je pripadel žu-I panu občine Vipava mag. Ivanu Princesu, ki se ni mogel izogniti Senatnem stanju v državi: ‘Narodnoosvobodilniboj, kije mejnik temelj današnje neodvisnosti, nam je 0tHogočil svobodo in razvoj v večnaro-^Dstni državi, ki smo jo kasneje prera-in si leta 1991 izborili svojo lastno dr-Wo _ Slovenijo. Zavedamo se, da smo Se zadnje čase znašli v krču, ko je gozdarsko in politično stanje tako, da se Zeve ne premaknejo ne levo ne desno jfešitev nimajo ne levi, ne desni. Veliko ie brezposelnih, ljudje ne bodo prenesli Opravičenega bogatenja peščice ljudi f3 račun izkoriščanja množice. Ob tem Prisoten še žalosten pogled na nemoč 'bžave, ki ne zna zaščititi razprodaje
slovenske zemlje.
Izgleda, da je denar postal merilo ugleda. To miselnost bo treba spremeniti. Ko smo se odločali za Evropo, smo se odločali za skupnost, ki nas bo vse vodila k blagostanju, ne pa za žvenket in šumenje evrov v žepih posameznikov.
Država mora biti sposobna poleg grabelj zagotoviti tudi vile, ki bodo delovnim ljudem, kmetom, vsem, zagotovile človeka dostojno življenje.«
O poteku in pomenu nanoške bitke za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja na Primorskem je govoril Božo Novak, predsednik borčevske organizacije Ajdovščina - Vipava. Na Nanosu so se tedaj nahajale tri skupine partizanov, ki so skupaj štele 54 borcev. Bili so izdani. Obkolilo jih je 800 fašistov. Devet
V okviru občinskega praznika bodo odprli Mladinski center in hotel v Palah. Slovesnost bo v petek, 6. maja ob 16. uri, ob prisotnosti ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča.
TTnovo hišo se bodo iz nekdanje \/ vojašnice preselila mladinska V društva, hotel pa bo mesto obogatil s 50 ležišči. Mladinski hotel bo gostom ponujal še različne dogodivščine in oglede okoliških znamenitosti, tehnično pa je opremljen tudi kot prostor za konference, razstave ali družabna srečanja. Skupna vrednost znaša skoraj poldrugi milijon evrov, dobro polovico denarja se je nateklo iz evropskih skladov, Ministrstvo za šolstvo in šport je
primaknilo 120.000 evrov, ostalo pa so zagotovili v občinskem proračunu.
Stavbo je zasnoval arhitekt Janko Rožič, ki je z lesenimi in kamnitimi detajli s korčno streho skušal ujeti pridih tradicionalne vipavske hiše.
rl
Petomajski priznanji gasilcem iz Sela in Antonu Kreševcu
Dr. Evgen Bavčar - častni občan
Ajdovščina, 5. maja - Letošnji nagrajenci ob občinskem prazniku so dr. Evgen Bavčar, Anton Kreševec, Prostovoljno gasilsko društvo Selo, Osnovna šola Šturje in pevska skupina Grlica.
«^o nekaj letih je Ajdovščina spet ■^dobila častnega občana - za pre-JL poznavnost občine v svetu, pa tudi za njegovo umetniško ustvarjanje in pokončno držo je najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana prejel dr. Evgen Bavčar iz Lokavca, ki v glavnem živi in deluje v Parizu. Za razvoj domačega okolja in požrtvovalno delo na področju planinstva je petomaj-sko nagrado prejel Anton Kreševec iz Kamenj, za požrtvovalnost in pomoč ljudem v stiski, dolgo celo stoletje, pa se petomajskega priznanja veselijo gasilci iz Sela.
Za obuditev Klemenčičevega lutkovnega izročila in pestro šolsko delovanje je občinsko priznanje prejela Osnovna šola Šturje, enakega leska pa je tudi pri-
znanje, ki ga je občina namenila budanj-skim 'grlicam' za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja.
Spominsko priznanje, s katerim se občina oddolži zaslužnim športnim delavcem pa gre letos v roke Edvardu Lorenzonu iz Vipavskega Križa, ki je bil dolga desetletja gonilna sila razvoja letalstva v Ajdovščini.
Ob županu Marjanu Poljšaku je slavnostne besede zbranim v Dvorani 1. slovenske vlade namenila še obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič.	fl
14. Velikonočni pohod na Malo goro
Sončen praznik, sodra za slovo
Kamnje, 25. aprila - Vsako leto začnem pisanje člankov o kamenjskih tekih in velikonočnem pohodu z vremenom. Kdo ve zakaj. Najbrž zato, ker imamo vedno probleme z dežjem, snegom, burjo. Ampak letošnje leto je bilo za naše organizatorje končno radodarno z lepim vremenom.Tako kot je bil Kamenjski kros obsijan s soncem, tako seje tudi 14. velikonočni pohod na Malo goro začel v sončnem prazničnem jutru. Planinci, vaščani, prijatelji Male gore, pohodniki iz različnih krajev Slovenije in tujine so se vzpenjali na Malo goro iz različnih smeri.
^Fradno se pohod začne v I Kamnjah. Kjer si lahko ogledate razstavo Mala gora nekoč
(Zanimive fotografije in izdelki, ki nas spominjajo na življenje na tej planoti v preteklosti. Življenje, ki se ga starejši krajani spominjajo z veseljem, včasih pa tudi z žalostjo. Kajti življenje in delo tam gori nista bila lahka.) in danes (Fotografije prikazujejo zadnjih 15 let ustvarjanja in oblikovanja Male gore take, kot jo poznamo danes. Z novo, lepo kočo. Z mlajšo generacijo, ki skrbi, da zgodovina te planote ne bi šla v pozabo).
Na Mali gori se je spet zbralo veliko pohodnikov. Nekaj čez tisoč. Ki so prihajali, se družili, uživali v lepotah Male gore, okušali prijaznost organizatorjev.
Veseli nas, da so se nam tudi letos pridružili naši prijatelji iz Krašnje pri Domžalah, Vrhnike, Kopra, Vršnega pri Kobaridu, športnega društva Mark iz Šempetra pri Gorici ter zamejski Slovenci - planinska družina Benečije.
Pozdravila sta jih med drugimi tudi predsednik planinske sekcije Kamnje Anton Kreševec in predsednik planinskega društva Ajdovščina Dušan Kompara. In seveda si Velikonočnega pohoda ne znamo predstavljati brez udarnega govora našega župana Marjana Poljšaka.
Po planoti se je razlegal glas harmonike, na katero je igral 12 letni Domen Zadravec iz Ormoža. Odmevali so ubrani glasovi naših prijateljev, pevcev okteta Castrum iz Ajdovščine. Kulturno dogajanje pa je v celoto povezala Meta.
S sladkimi kolači, ki so jih spekle ka-menjske gospodinje, sta se letos spet posladkala najstarejši in najmlajši pohodnik. Najstarejši je bil gospod Brecelj Jože iz Žapuž, ki bo letos dopolnil 90 let. Najmlajša pa je prišla na ramenih staršev osem mesečna Ana Boltar.
Posebno priznanje planinske sekcije Kamnje je letos prejel TIC Ajdovščina za vsakoletno pomoč pri promociji pohoda.
Po tradiciji je tudi tokrat iz kuhinje dišalo po polenti s košenino, h kateri se odlično prileže kislo mleko. Ali pa kozarček domačega vina, odvisno od želja.
In če sem začela z vremenom, naj z njim še končam. Tisti pohodniki, ki se nam ni mudilo v dolino, smo za konec okusili še močan naliv s točo, ki je pobelila Malo goro.	M.Č.
Krvodajalska akcija
Rdeči križ Ajdovščina je skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medi' cino 26. in 28. aprila 2011 v Osnovni šoli Šturje v Ajdovščini organi' ziral redno terensko krvodajalsko akcijo.
^Fdeležilo se je je 341 prostovolj-I cev, med katerimi jih je bila večina primerna za darovanje krvi. Veseli smo, da je bilo med udeleženci veliko mladih in takih, ki so kri darovali prvič ter se tako priključili krvodajalskim vrstam.
V Rdečem križu Ajdovščina se tudi v imenu bolnic in bolnikov zahvaljuje1110 vsem, ki ste se udeležili krvodajalk0 akcije oziroma darujete kri. Prav tak°
sp 7aBvaliniemo Osnovni šoli ŠtUtje ^
SADNA
Iztok Mlakar: Rad se vračam v Vrtovi n
Ma kadar spijem glaž al dva, an ka ta treči prou me prime, se svjet namalčk zadondula, an zmislim tiste se vandime.
Verjetno bi v Sloveniji težko našli m# človeka, ki še ni slišal zanj in ne * bi znal zapeti ali vsaj zamrmrati refrena katere od pesmi, zbranih na CD ploščah Štorije in baldorije, Balade in štroncade, Rimarije iz oštarije in
Romance brez krjance.
A ni večjega užitka, da zapoješ z njim, v živo, v primorskem narečju - poseben lesk v očeli, da, pa še kozarček v roki.
Za koncertne večere Iztoka Mlakarja vedno vlada izjemno veliko zanimanje.
Mlakar ne prireja koncertov pred velikimi množicami, vedno prepeva v manjših družbah, najraje v hramih. In tako je bilo spet v Vrtovinu, kamor se Mlakar rad vrača. V hramu Pr' Bombkovih (gospodar je Franjo Lozar, gospodinja pa Milojka Lozar) smo njegovim songom prisluhnili ob prigrizku in kozarčku dobrega vina. Manjkala pa ni niti 'žepca', za katero se je še posebej potrudil gospodar Franjo.
Na‘ koncertu so široko priljubljenost dosegle tako nežne balade kot tudi bolj pikre in šaljive pesmi iz vsakdanjega življenja malega človeka, saj v njih spregovori o večnih temah, kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih, vinu in dobri domači hrani ter o boju malega človeka za pravičnost.
Ob dobri hrani in vinu se je ustvarilo prijetno domače vzdušje, kjer se je občinstvo vključilo v prepevanje pesmi.
nevenka G



o
MNENJA
Ob vinu tokrat pršut
Andrej Curk, Budanje
Festival Okusi Vipavske - petič
Zemono, 21. aprila - Na novinarski konferenci so podrobneje predstavili okvir letošnjega vipavskega festivala vin in kulinarike, ki so ga poimenovali z Okusi Vipavske. Nosilec projekta je Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine, v sodelovanju z organizacijskim odborom, ki ga sestavlja skupina vipavskih vinarjev, Sostilna Pri Lojzetu in revija Vino.
T etošnji festival Okusi Vipavske 2011 se bo odvijal v nedeljo, 8. in ^rfv ponedeljek, 9. maja na dvorcu ^eniono. S svojimi vini se bo predstavo 38 vinarjev, obiskovalcem pa bodo v pokušino ponudili 150 vrhunskih vin, Sličnih sort, zvrsti in slogov. Ponudbi v>Harjev se bodo pridružili še domači Pfoizvajalci sira, medu, oljčnega olja, ^civa, marmelad, likerjev, ki se bodo
torej združili v festival okusov Vipavske doline. Te izdelke bo seveda mogoče tudi
kupiti, prav tako vina.
Kot je dejal direktor .RA Rod David Bratož, se festival vse bolj umešča med najuglednejše tovrstne festivale pri nas, zanimanje za sodelovanje na njem je vse večje, ne le med vinarji: »Vsako leto festival dograjujemo in dodamo kakšno
novost, letos smo namreč povabili vinarje iz italijanske pokrajine Trentinsko - Zgornje Poadižje.« Da festival prerašča državno mejo, potrjuje tudi prisotnost italijanskih novinarjev na predstavitvi.
»Pri kulinariki smo se letos odločili, da damo večjo pozornost mesninam, ki so seveda prepoznavna sestavina vipavske kuhinje. O suhomesnatih izdelkih in še posebej pršutu bosta delavnice vodila Toni Gomišček in Boris Jež, povabili pa smo tudi vrhunskega strokovnjaka iz Poadižja Petra Brunnerja,»je povedal Tomi Kavčič iz zemonske restavracije Pri Lojzetu, ki bo tudi tokrat skrbela za kulinarično plat dogodka. »Prepričan sem, da bodo obiskovalci in udeleženci delavnic veliko odnesli z Zemona - naš koncept je namreč v tem, da tradicionalnim jedem dodamo ščepec sodobnosti in inovativnosti.« Na ta način pripravljene jedi bodo obiskovalcem pred očmi ustvarjali kuharski mojstri s turističnih kmetij Vipavske doline, medtem ko bodo za degustacije svojih izdelkov poskrbeli Mlinotest,Fructal, Mlekarna Vipava in Peloz. V ceno vstopnice (15 evrov) bo všteta tudi topla jed
rl
Slavospevi stari sorti
Prej malo, 'zdej' nič
"■“J^ar priznal bom - težko mi je pa-dla Poljšakova zmaga na volitvah JLvwn njegov nov županski mandat. Vsak dan namreč preberem skoraj celotno dnevno časopisje in lahko, tako po občutku primerjam dosežke v sosednjih občinah in pri nas. Par reči, ki zaznamujejo prejšnji mandat in s katerimi se je Poljšak predvolilno trkal po prsih, nam šele sedaj kažejo na nesposobnost in diletantizem ajdovskega župana, ter na, po moji sodbi, neupravičeno zmago. Nogometni stadion ni končan in ni prevzet v upravljanje in prvoligašu
se napoveduje izpad iz lige. Cesto k izviru Hublja nategujejo kot jaro kačo in kdo ve, kdaj bo odprta za promet. Streha novega skladišča CZ vztrajno pušča. Slavnostno odprt poslovilni objekt na pokopališču v Ajdovščini še nima uporabnega dovoljenja in še vedno se uporablja stara mrliška vežica. V novi stavbi pred Gobijem dela pet ljudi. Toliko za nazaj in toliko o največjih predvolilnih otvoritvah in 'zaslugah' (ostal pa je milijonski puf).
Poglejmo kaj pišejo o našem županu v novem mandatu v Primorskih novicah, Delu in Dnevniku. Prvi mesec po volitvah je kupoval koalicijo. Druga dva meseca je izgubil Razvojne centre, kar je bila njegova največja obljuba in kar je posledično - sedaj njegov največji poraz, saj je vse skupaj ostalo pri besedah in visokoletečih, praznih obljubah. Četrti mesec je reševal Fructal. Bomo videli, kako se bo končalo. Naj Fructal kupijo delavci s 500 € mesečnega dohodka?! Sedaj se ukvarja z nogometnim klubom. Narod se pa ukvarja s preživetjem.
Prej malo, zdej nič !
Branko Tomažič,
Vinarsko turistično društvo Vrhpolje
0 pineli na Planini
^fe Planini je bil velikonočni ponedeljek že šestič v znamenju pinele. Priznani vipavski vinarji so namreč Odstavili svoja vina, ki so jih iztisnili iz te avtohtone sorte. Poleg vinskih strokovnjakov (tudi strokov-njakinje so bile tokat močno zastopane) so pinele okušali tudi vinoljubi od vsepovsod, s svojo prisotno-% pa jih je počastila tudi vipavska vinska kraljica, domačinka Tina Terbižan.
40 dni brez alkohola -je to edina rešitev?
I rivojevrstna posebnost je bil tudi , ^^nastop glasbene skupine, ki si je T^nadela ima - Pinela, pa čeprav v igrajo glasbeniki iz povsem nevino-t0(inih krajev (Ljubljane in Gorenjske). ,^ed starimi sortami vinske trte, zna-I Cl ri>rni za Vipavsko dolino, se je ob ze-
1111 najbolj trdno zasidrala prav pinela. e vzdržljiva sorta, ki dobro prenaša p°letno pripeko, tudi burjo, najbolje jSe Počuti na visokih legah in lahkih, j žtačnih tleh iz laporja in peščenjaka. Pri Vz8°ji je treba paziti na spomladansko p' *n puščati krajše šparone, saj obli-u)e dokaj goste brste. Bolj kot neka-I re novejše sorte je tudi občutljiva na 0 grozdno plesen in bakterijski ožig, ■tdar vinogradniki, ki so se pineli v pdnjem času bolj temeljito posvetili, Zadeve že dobro obvladajo. Kot tudi ’ kako iz grozdja pripraviti sortno ^ n°> ki bo zadostilo okusu razvajenega 8a- Po teoriji se vino pinele odlikuje 1 svojevrstni cvetici in aromi, ki se je I <la primerjati z nobenim drugim vi-ttl. Pa tudi po svoji svežini, na račun
nekoliko višje skupne kisline. Večina vinarjev je ponujala v pokušino vina lanskega letnika, za katerega so že sicer značilne nekoliko višje kisline, zato so jih skušali (nekateri) ublažiti z rahlim ostankom neprevretega sladkorja. Sicer pa se tokrat, čeprav je bilo vzorcev več kot 20, vina niso tako zelo razlikovala
kot pred leti. Nad kakovostjo (in prireditvijo nasploh) je bila navdušena tudi enologinja Tamara Rusjan: »Večjih hib pri vinih ni bilo zaznati, predvsem pa je pomembno, da so vinarji večinoma zadeli bistvo pinele. Veseli me tudi, da vztrajajo pri suhih vinih, za kar je sorta najbolj primerna. Menim, da ima pinela lepo prihodnost.« Tudi predsednik novogoriškega društva someljejev Ivan Peršolja je bil poln hvale: »Že dlje časa spremljam vipavske vinarje in opažam, da pri pinelah zelo lepo napredujejo. Vidi se, da se zelo trudijo in prizadevajo k promociji pinel. Dogodek na Planini k temu nedvomno veliko pripomore - res je zelo zanimiva, poučna in koristna prireditev. Tudi naše društvo lahko veliko pripomore k prepoznavnosti tega vina.«
Druženje ob pineli je torej na Planini še enkrat več okrepilo zavedanje o plemenitosti in tržni priložnosti te sorte, kar je bil seveda tudi glavni namen prireditve.
rl
§pi"we nekaj let spremljamo pobudo
M nekaterih humanitarnih orga-« hiizacij, da naj bi bil post čas, v katerem naj se ne bi uživalo alkohola. Verjamemo, da je njihova pobuda nastala na osnovi izkušenj in iskrene želje narediti nekaj za vse žrtve zasvojenosti s to opojno substanco - želimo jim veliko uspeha pri njihovem delu!
Pretirano pitje in popivanje je tudi razvrednotenje dela nas vinogradnikov in kletarjev, ki moramo za vsak kozarec vina vložiti celoletno delo v vinogradih in kleteh. Zato se v našem društvu sprašujemo, če pobuda o odpovedovanju pitja alkohola ni le prvi korak na poti v prohibicijo, ki se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja uveljavila v Ameriki in ni dosegla nobenih pozitivnih učinkov, da o negativnih, vsem splošno znanih, niti ne govorimo.
Cenimo vse napore in predloge, ki so namenjeni preprečevanju pretiranega pitja ter jim dodajamo svojo pobudo, da
bi postni čas izkoristili tudi za učenje kulture pitja vina. Mislimo, da je že zdavnaj napočil čas, ko bi do tega pridelka naše dežele morali imeti primeren in spoštljiv odnos. Za nas je kozarec vina lahko le del obroka in njegova dopolnitev.
Predlagamo, da ob hrani spijemo le kozarček vina, to je največ dva na dan in tako začnemo navajati sebe in telo na zmerno pitje. Tisti, ki se postijo, pravijo, da bi bilo težje piti malo oziroma zmerno - lažje se mu je v celoti odpovedati. Trdijo tudi, da bi se s premagovanjem v postu le z enim kozarcem ob hrani lažje postali zmerni uživalci vina, ki je v primernih količinah celo priporočljivo.
Nismo zagovorniki skrajnih ukrepov, ti nikdar ne prinašajo trajnih rezultatov, le gasijo trenutne težave in ustvarjajo nove, pozdravljamo pa vsako pobudo, ki prinaša trajnejše rešitve. Člani našega društva smo prepričani, da ta cilj dosežemo z vzgojo in izobraževanjem o kulturi pitja vina, ki sta samo delček splošne kulture naših odnosov.
Post je, spoštujmo petke, postimo se, na te dni se odpovejmo mesu, pa tudi kozarcu vina, tudi to je lahko prvi korak k cilju.
jjatnik
Velik uspeh na mednarodnem tekmovanju v Splitu
Zlato za vrhpoljske godbenike
Pihalni orkester Duka iz Vrhpolja je med 14. in 17. aprilom gostoval v Splitu, največjem hrvaškem mestu ob Jadranski obali, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja in s kar dvaindevetdesetimi odstotki točk osvojil prvo mesto v svoji kategoriji ter zlato plaketo.
*Jf^Splitu se je v sredini meseca m# aprila že drugo leto zapored W odvijal mednarodni festival Mitteleuropa Blasmusikfest 2011, ki se ga je udeležilo kar 13 godb iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Festival je poleg
tekmovanja obsegal tudi koncerte sodelujočih godb in razne druge dejavnosti. Najprej so se mladi godbeniki iz Vrhpolja v petek dopoldne predstavili v središču mesta Splita, kjer so s svojim igranjem navdušili tako turiste kot tudi
domačine. Vrhunec njihovega gostovanja na Hrvaškem pa je bil v soboto popoldan. Takrat je godba pod dirigentsko paličico Janeza Žnidaršiča stopila pred štiričlansko mednarodno žirijo, ki so jo sestavljali Manuel Epli, Marin Zokič, Josip Grgasovič in	Gjorgje
Radovnikovič, in odigrala tekmovalne skladbe. , Žirija je bila nad igranjem mladih glasbenikov zelo navdušena in jim je tudi soglasno dodelila dvaindevetdeset točk, prvo mesto v kategoriji ter zlato plaketo, »v orkestru smo seveda zelo veseli odlične uvrstitve, saj nam ta dokazuje, da smo na pravi poti in bomo poslej še z večjim veseljem skupaj igrali,« je za Latnik povedala tajnica društva Anka Krapež.
jg
RAZPIS ZA VPIS V 2011/2012
Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina vabi k vpisu otrok v naslednje programe glasbenega izobraževanja:
Predšolska glasbena vzgoja: otroci rojeni v letu 2006 (program traja eno leto).
Glasbena pripravnica: otroci, rojeni v letu 2005 -1. razred osnovne šole (program traja eno leto).
Program glasba - instrument in nauk o glasbi: otroci, rojeni v letih 2002,2003 in 2004.
Program plesne pripravnice: otroci, rojeni v letih 2004,2005,2006 (program traja 3 leta).
Program glasba - petje: priporočljiva starost - dekleta 17 let, fantje 18 let.
Nadstandardni programi: Bas kitara, Nauk o glasbi. Nauk o glasbi za odrasle. Solfeggio za
kandidate za srednjo glasbeno šolo
Sprejemne preizkuse opravljajo tisti, ki se vpisujejo na instrument ali v program petja.
V programe Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene pripravnice in Plesne pripravnice vpisujemo
brez sprejemnih preizkusov.
Vpis bo potekal v prostorih glasbene šole in sicer:
v sredo, 11. maja 2011 od 18.00 do 20.00 ure,
v četrtek, 12. maja 2011 od 18.00 do 20.00 ure,
v petek, 13. maja 2011 od 10.00 do 12.00 ure.
POZOR:
O datumu sprejemnih preizkusov boste obveščeni v petek, 20. maja 2011 s poimensko objavo na oglasni deski v šoli, zato se morate sami pozanimati, kdaj bo vaš otrok opravljal sprejemni
preizkus!!!
O rezultatih sprejemnih preizkusov pa bomo obveščali po pošti, do 11 .junija 2011.
Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 368 01 21 in na elektronskem naslovu
info@gsajdovscina.net.
Beremo v naročju
staršev
V Lavričevi knjižnici že tretje leto poteka študijski krožek Beremo v naročju staršev, kjer starši skupaj s svojimi malčki spoznavajo p^6 korake na poti družinske pismenosti.
^dosedanjih srečanjih smo s po-močjo likovne pedagoginje Silve jf Karim spoznali prve korake v likovni svet otroka in prisluhnili logopedinji Hermini Bavčar o prvih otrokovih glasovih in besedah, si ogledali DVD - je o otrokovih prvih pravljicah, črkah in številkah, v maju pa nas čaka še predavanje glasbene pedagoginje Bernarde Paškvan o prvih korakih v glasbeni svet, predstavljeno bo delo v vvaldorfskem vrtcu in težko pričakovano srečanje s pravljičarko Anjo Štefan. Vabljeni, da se nam pridružite in sicer ob sredah, kot je navedeno v programu:
tni časi v waldorfskem vrtcu (pre stavitev waldorfskega vrtca), predaVa Jana Kokalj, waldorfska vzgojiteljic* iz Ljubljane.
18. maj, ob 11. uri: Prvi koraki v glaS^e ni svet (glasbena pedagoginja Bernaf Paškvan).
25. maj, ob ll.uri: Pripovedovanje v družinskem krogu s pravljičarko Anj0 Štefan in urednico Ireno Matko Lukan'
1 junij, ob 11. uri: obisk galerije Liči13 hiša in zaključek.
11. maj, ob IS.uri: Dan, teden in le-
ZdenkaŽig«"1
ŠEMBISKA POMLAD 2011
Sobota 7.5.2011 - tekmovanje harmonikašev za »pokal harmonike RUTAR«
Ob 16. uri tekmovanje harmonikarjev Ob 20. uri Dramska skupina »Ga pihnemo« Sestanek hišnega sveta Ob 20. uri druženje ob taktih narodno zabavne glasbe z ansamblom Gorski Cvet
Nedelja 8.5.2011 - izbor za 20. Vurberški festival »Podnanos za Vurberk 2011«
Dan Vurberka v Podnanosu.
Ob 14. uri
Nastopili bodo kurenti in tamburaška skupina iz
Vurberka, organizirali pa bodo tudi pravo srednjeveško tržnico.
Ob 16. uri tekmovanje prijavljenih ansamblov
Ob 19. uri ansambel Šembidci Ob 20. uri druženje ob taktih narodnozabavne glasbe z Ansamblom Hram
Znižanih več kot 100 izdelkov!
Izbrani materiali za vse vrste gradenj
Akcija!
od 04.04. do . 31.05.2011
TERRA 5$ RB
gradbene trgovine
Tudi starši smo radi otroci
V našem vrtcu nam ni nikoli dolgčas. Vedno poskrbimo, da nam je lepo, da smo ustvarjalni in da se kaj novega naučimo. Tokrat smo k sodelovanju povabili starše otrok iz skupine Palčki in jim zadali prav Posebno nalogo.

pajoče, svoje otroke in gledalce. Uspeh je bil popoln in z veseljem smo sklenili predstavo z besedami, da je sodelovanje s starši lahko zelo plodno, zabavno ter zanimivo in ga bomo tudi v tej obliki še kdaj ponovili, saj smo vsi s ponosom ploskali nastopajočim otrokom in njihovim staršem.
Prijetno druženje se je nadaljevalo še naprej in sicer z izdelovanjem venčkov iz slanega testa. Otroci so jih izdelali skupaj s svojimi starši, jih okrasili ali odeli v barve ter znova potrdili, da se vsi radi igramo, ustvarjamo in zabavamo ter da je v sodelovanju obeh generacij največje veselje, učenje in zadovoljstvo biti drug drugemu hkrati učitelj in učenec ali kot modro ponazori rek: »Otrok je kot knjiga, iz katere beremo in v katero pišemo.«
Otroški vrtec Ajdovščina, Oddelek Vrhpolje Ida, Anja, Andreja in otroci skupine Palčki
ponavadi na srečanju s starši nji-l^hovi najmlajši pripravijo nastop ■*- za svoje mame in očete ter širše družine, a tokrat smo vloge nekoliko obrnili in so starši postali nastopajoči v lutkovni predstavi 'Zajčkova hišica', v2gojiteljica Ida in pom. vzgojiteljice Andreja sta jih pri igranju spremljali z Otalimi instrumenti, vzgojiteljica Anja Pa je povezovala igro s spremnim besedilom. Starši so se z veseljem odzvali našemu povabilu ter več kot odlično odigrali vloge zajčka, lisice, psa, petelina
'n medveda. Igra je bila še bolj zanimiva '0 doživeta, saj so pokazali svojo ustvarjalno plat in nekoliko improvizirali ter 2elo prijetno presenetili ostale nasto-
Dobro f*Ai J* taka blizu.	QvimVA
Odprtje razstave
r
Ohranimo naš planet čist
6. maj 2011 ob 16h - Mladinski center Hiša mladih v Palah -Mladinski svet Ajdovščina vabi na otvoritev razstave Ohranimo naš planet čist, ki bo potekala v okviru otvoritve Mladinskega centra in
stavi pa si bo moč ogledati tudi nekatera likovna dela, ki so jih prispevali učenci EKO krožka ter učenci Enote s prilagojenim programom iz osnovne šole Danila Lokarja, učenci osmih razredov osnovne šole Šturje, učenci posebnega programa 4. stopnje A in B oddelka iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje - CIRIUS Vipava pod mentorstvom učiteljice Lilijane Koren ter mladi iz skupine za prostočasne dejavnosti Mladinskega sveta Ajdovščina pod vodstvom mentorice Nike Škofič Razstavo si lahko vse do konca maja ogledate na razstavne prostoru galerije Mladinskega centra Hiša mladih v Palah.
Vabljeni!
Skupina za okolje Mladinskega sveta Ajdovščina
hotela Ajdovščina v Palah.
‘'■P ^okviru projekta Tudi za ta letak «# se najde primeren smetnjak so * mladi zbrali posnete fotografije z obiskov obratov za predelovanje odpadkov ter odlagališč odpadkov. Na raz-
Kaševci podirali keglje
Ajdovski študentje in dijaki smo se tokrat zabavali na kegljišču in sicer v organizaciji KAŠ -a (Klub ajdovskih študentov in dijakov).
'JP^oboto, 26. marca, smo se zbrali v Novi Gorici ter skupaj preži-» veli nekaj aktivnih, zabavnih in ‘odklopljenih’ uric. Tisti pravi mojstri so nam pokazali, kaj znajo ter poželi pohvale in občudovanje, ostali pa so k pestrosti večera prispevali na svoj način in sicer na tisti zabavnejši, saj smo se nekaterim polomljenim podvigom iz
srca nasmejali. No, res pa je, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo in kmalu smo že vsi ‘obvladali sceno’, toda naša ura je odbila in odpravili smo se nazaj v Ajdovščino. Velja pripomniti, da takšni dogdki v KAŠ-evi režiji niso redkost, saj klub vsakotedensko ponuja razne dejavnosti za svoje člane.
EIJeseaSukanovič(KAŠ)
Mlade face
Vseslovenska mladinska akcija
21. maj 2011 bo dan, ko bomo mladi po vsej Sloveniji izvajali različne akcije, dobra dela, s katerimi bomo urejali okolje, delali z otroki, prenavljali mladinske prostore, pomagali ostarelim in drugim pomoči potrebnim itd.; skratka akcije, s katerimi bomo naredili nekaj za okolje in ljudi okoli nas. Z akcijo MladeFace želimo mladi pokazati, da smo mladi aktivni, kompetentni in družbeno odgovorni.
Akcija MladeFace predstavlja uvod v Mladinski teden, ki se bo tudi v Ajdovščini odvijal med 20. in 29. majem 2011, v okviru katerega bo Mladinski center Hiša mladih ter vse ostale mladinska organizacije in društva, ki delujejo v Ajdovščini, izvajal različne dogodke na novi lokaciji v Palah.
V okviru akcije Mladeface bomo mladi Ajdovci uredili okolico nove Hiše mladih v Palah ter poskrbeli tudi za notranje prostore. Nekateri mladi pa se bodo lotili čiščenja pešpoti, urejanja okolice v vaseh, kjer živijo, zbiranja starega papirja,... skratka karkoli od dobrih del, ki jih si jih bodo zamislili.
Vabljeni torej vsi mladi Ajdovci in Ajdovke, da se nam pridružite. Več informacij ter kontaktne osebe najdete na spletni strani Mladih fac (http://www. letomladih.si/mladeface.html)
Helena Harej, Mladinski svet Ajdovščina, regionalni koordinator akcije Mladeface
MLADE FACE
"B1 *W^)amo, da bomo z akcijo povezali I vse mlade v Sloveniji, prebudili v njih kolektivni duh in solidarnost, promovirali prostovoljstvo med mladimi, spodbudili medgeneracijsko sodelovanje ter ozavestili javnost o potencialu mladih. Skratka, nastopili z aktivizmom proti apatiji in verjamemo, da bo imela akcija tudi dolgoročne učinke na povezovanje mladih in njihove nadaljnje aktivnosti.
Cluny (Burgundija, Francija)
■*
Vrhunec evropske romanike
Sredi francoske vinske pokrajine Burgundije leži mestece Cluny. Niti pet tisoč duš ne šteje danes, je pa kljub temu priljubljena turistična točka - na račun stare slave, saj je bil Cluny pred tisočletjem najimenitnejša meniška ustanova v Evropi. Lani je benediktinska opatija obeležila 1100 obletnico svojega nastanka. V koledarju proslav francoske vlade (in proračuna) je bila celo na prvem mestu. V danes etnično in versko 'zagoreli' (če uporabim znan Berlusconijev umotvor) Franciji je bila častitljiva obletnica opatije še kako dobrodošla - svetu je oznanjala, da je bil Cluny (in s tem Francija) v zgodnjem srednjem veku osrednje krščansko mesto v Evropi.
^^^^patijo v Clunyju je leta 910 na ■svoji posesti ustanovil vojvoda Viljem I. Akvitanski, menda 11. septembra - in benediktinske menihe oprostil vseh obveznosti in dajatev, razen tega, da so morali moliti za njegovo dušo. Opatija je odgovarjala le papežu, posebnost tega reda pa je bila tudi v tem, da so bili menihi (od Španije in Italije prek Francije do Anglije) neposredno podvrženi opatu iz Clunyja in ne pred-
stojniku svojega samostana. Zaradi tega je red postal vpliven in seveda bogat, zato se je tudi matična cerkev v Clunyju stalno širila. Benediktinski red (ko je štel kar 10.000 menihov) je predstavljal temelj stabilnosti takratne evropske družbe, največjo moč in vpliv pa je opatija dosegla od druge polovice 10. stoletja do zgodnjega 12. stoletja. Kar štirje clunyjski opati so postali papeži, trije pa so razglašeni za svetnike.
Med njimi je bil tudi sv. Odon, kateremu pripisujejo uvedbo dneva spomina na verne duše v vicah - ukazal je, naj 1. novembra popoldne po cerkvah zvoni mrtvim v spomin, menihi pa naj molijo večernice, drugi dan naj za mrtve
opravijo jutranjke in hvalnice ter zanje mašujejo in delijo miloščino. Navada se je hitro razširila in se v bistvu ohranila vse do danes.
Največje poslopje, imenujejo ga Cluny III, kjer je bilo prostora za kar 1.000 menihov, so začeli graditi leta 1088. In
čeprav sem že v najbolj znanem vodiču Lonley planetu prebral, da je bila cerkev velikanska, pa se šele na samem prizorišču zaveš njenih dejanskih dimenzij. Cluny III je bila dolga kar 150 metrov -predstavljajte si torej za poldrugo nogometno igrišče površin! Danes so vidna v glavnem podnožja stebrov, nekateri kapitlji, zidovi, tudi vrata - skorajda prej spominja na ostaline kakega grškega templja kot na cerkev (na fotografiji), najbrž tudi zaradi romanskega sloga, ki so ga med gradnjo samo mešali s prihajajočo gotiko. Osnovna ladja je tedaj merila v dolžino 68 metrov, zvonik je segal 90 metrov visoko. Šele čez 500 let so v Rimu zgradili cerkev, kije bila Clunyjski kos - sv. Petra v Rimu. Za slovenske razmere je velika tudi še sedanja cerkev, v bistvu južno krilo prečne ladje, kar ne znaša niti desetine nekdanje velikanke (na fotografiji makete rjavo obarvano). In kaj seje zgodilo s cerkvijo velikanko? Zgodila se ji je francoska revolucija -opatijo je revolucionarna oblast ukinila, ogromne količine zidakov in kamenja pa so počasi uporabili za gradnjo hiš v mestu. Prav tako so razdelili knjižnico, ki je dolgo časa veljala za najbogatejšo v
Franciji in eno pomembnejših v Evropi-Nekdanji samostanski mlin je danes preurejen v muzej, kjer lahko dodatno spoznate, kako je bila cerkev bogato okrašena, saj je vendarle ostalo še precej dragocenih primerkov gotske arhitektu-fe, pozorno oko pa bo po mestu še danes našlo posamezne detajle, vgrajene v stavbe (na fotografiji).
S Clunyjem pa je povezana tudi ena najbolj znanih srednjeveških zgodb ° neuslišani ljubezni - v samostan se je namreč zatekel vplivni intelektualec, filozof Peter Abelard, ki se je bil v Parizu zaljubil v Heloizo, nečakinjo visokega duhovnika pariške katedrale, se z njo skrivoma poročil in imel sina. Kazen je bila strašna - kastracija, Abelard je postal menih, tudi Heloiza je zbežala v samostan.
Del še ohranjenega samostanskega kompleksa služi danes študentom - v spodnjih prostorih so predavalnice. v zgornjih sobe. Sicer je mestece dokaj mirno, ob osrednji ulici in manjših trgih se vrstijo restavracije, ki zaživi)0 predvsem ob večernih urah. Skorajda ne gre preskočiti večerje s takšnim ali

www.ng.kia.si
NOVI pro_cee'd
J.990JUR
Venga že od
n.59o;-m
cee'd sporty wagon že od
11.990,**
Sportage že od
19.890,2*
7-letna garancija Popolna Varnost
/»	“3N	^
EUROtViNCAP
www.euroncap.com

Najsodobnejša Tehnologija

2010 ■ reddot design award
KIA NOVA GORICA
Ul. Vinka Vodopivca 8, Kromberk, 05/333-0303
Cena Venge že vključuje 3x popustejoker 2.000 EUR (zaloga 1.200 EUR + enkratno plačilo 400 EUR mlada družina 400 EUR). Cene vključujejo vse dane popuste in prihranke ter ne vključujejo krwn9®j barve in prevoza Natančnejši pogoji garancije so na voljo v garandjski knjižici vozila oz pri pooblaščerieni w	w .	_	zastopniku vozil Kia Komb. poraba goriva in emisija za pro_cee'd in cee'd sporty wagon je v
KIA " Naivec Za V/as uenar*	57ia00kmll3-184gto)C0,zaVengoje4.7-6,7D00kra 124-155g4cmCO,,zanwisportage
je 5,5 - 7,9 klOOkm, 147 -187 g/km C0? Slike so simbolične.
Latnik
Ugačnim kosom mesa (na fotografiji) ene burgundske znamenitosti - pa-l1116 charolais. Kraj s tem imenom leži nekaj deset kilometrov jugozahodno Clunyja in čeprav si človek lahko J^otno predstavlja Burgundijo kot po-ajino, posejano z vinogradi, so le - ti v ^njšini, medtem ko se po nizkem gri-lvju pasejo številne črede te kodraste J belkaste pasme, katerih primerki mo-ega spola na tehtnici pogosto prebijejo t110 tono. Cene v mestu so za francoske ,a2mere zmerne, še celo odprto (poceni) ''noje zelo solidno.
lokalni vinogradniki pa svoja vina f°nujajo kar na stojnicah pred velikim tipom, ki leži onstran reke, dober lu-
od mesta. Kamp Cluny je prostran, 'bazenom in poleti kar lepo zapolnjen Vendar gre za prehodni kamp - večina Angležev in Nizozemcev, ki na dolgi bni do Ažurne obale (in nazaj) le premijo. Pokušine vin so sicer brezplačne, <v«da pa pričakujejo, da boste potem nekaj kupili. Med belimi sortami
prevladujejo chardonnayi (ki menda v zmerno hladni in kontinentalni pokrajini pokažejo največ), med rdečimi cabernet sauvignoni, medtem ko je za največjo znamenitost Burgundije - modri pinot - treba drugam. Cene buteljk na stojnicah se sučejo od 5 do 10 evrov, za tako nizek cenovni razred pa je vsebina zelo spodobna - prav neverjetno za Burgundijo, kjer vina z boljših leg in seveda po znanih kleteh hitro poskočijo na trimestne številke in navzgor. Toda 'cruje in grand cruje' je treba iskati bolj proti severu. In ko sem vinarja na stoj-
nici, malce naveličan chardonnaya, povprašal, ali nimata še kakšne druge sorte, recimo sauvignona, sta me pogledala, kot da sem padel z Marsa. In ko sem jima skušal dopovedati, da prihajam iz doline, kjer premoremo najmanj 20 sortnih vin, sta samo odmahnila z roko, češ da v svoji polomljeni francoščini sploh ne vem, kaj govorim.
Iz Ajdovščine do Clunyja je okroglih 900 kilometrov.
Edo Pelicon
Lična hiša Ajdovščina
Razstava Velikonočni pirh 2011
Sedmega javnega natečaja za izbor najlepšega Velikonočnega pirha 2011, ki ga je razpisalo Kulturno umetniško društvo Lična hiša Ajdovščina seje udeležilo devetnajst udeležencev.
"^amen natečaja in razstave ni v Imj prvi vrsti tekmovanje, je pred-JL il vsem ponovno obujanje in ohranjanje lepih slovenskih običajev, pa tudi
iskanje vedno novih inovativnih prijemov na tem področju. Z razstavo, ki so jo v galeriji Lična hiša odprli na cvetno nedeljo, je prireditelj dosegel ta namen. Pirh naj ne bo le zunanji simbol velikonočnega praznovanja, prikliče naj nam v zavest zmagoslavje, da je Kristus vstal in živi med nami.
Na javnem natečaju je v predpisanem roku prispelo več kot petdeset pirhov devetnajstih udeležencev že sedmega javnega natečaja. Po oceni strokovne komisije sta si prvo nagrado prislužila Oton in Filip Marc iz Lokavca pri Ajdovščini, ki sta pri oblikovanju velikonočnega pirha uporabila moderen in inovativen pristop. V njem se odraža njuna strast do elektronike, ki obema zapolnjuje velik del poklicne pa tudi ljubiteljske angažiranosti (na fotografiji). Drugo nagrado si delita Majda Šumnik
iz Dobrunj pri Ljubljani in Vesna Modic iz Ljubljane. Prva za večji pirh, izdelan v mozaični tehniki, druga pa za pirh, izdelan v polsteni tehniki z motivom zajčka. Tretjo nagrado pa je prejela Metka Gosar Peternel iz Ljubljane za tri obraze z modnimi pričeskami iz jajčne lupine, poslikanimi kot velikonočne pisanice. Podeljena je bila tudi nagrada v otroško mladinski kategoriji, ki jo je prejela skupina učencev Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine za pirhe na katerih so originalno upodobljene znamenitosti Ajdovščine.
Po podelitvi nagrad je sledil blagoslov, ki ga je opravil duhovnik Bogdan Vidmar ter odprtje razstave in s tem so v društvu Lična hiša vstopili v teden velikonočnega praznovanja.
Niko Ličen
Križev pot na Školu
Že tradicionalno smo se farani župnije sv. Janeza Krstnika Ajdovščina na tretjo postno nedeljo zbrali pri pobožnosti križevega pota na Školu, na priljubljeni sprehajalni planoti nad Ajdovščino.
"■■prekrasno vreme je k tej pobožno-■Jrsti privabilo veliko število tako ■At mladih kot tudi starejših. Ob štirinajstih postajah smo premišljevali o Jezusovem trpljenju, o njegovem odrešilnem usmiljenju, mu priporočali svoje drage, vse ljudi, pa tudi sebe z vsemi svojimi slabostmi in težavami. Za meditativno molitev nam je služilo besedilo križevega pota, ki ga je napisal naš rojak duhovnik Ivan Likar mL, kije ob zadnji
postaji uporabil besede apostola Pavla: »Ne bomo žalovali kakor drugi, kateri nimajo upanja. Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu vsi oživljeni.«
In prav z mislijo upanja smo se razšli v želji, da se tudi prihodnje leto v postu na Školu ponovno z istim namenom srečamo.
Niko Ličen.
Emavs iz Lozic v Otošče
Množično k Mariji Magdaleni
Lozice, 25. aprila - Domače društvo Zdravljica je na velikonočni ponedeljek tudi letos pripravilo pohod v Otošče - Emavs k cerkvi sv. Marije Magdalene. Lepo vreme je privabilo lepo število pohodnikov, med njimi je bilo veliko otrok.
"BFSkohodnike je uvodoma pozdravil Albin Furlan, ki je bil pred še-JL stimi leti tudi pobudnik pohoda. Pritrkovalci na zvoniku cerkve sv. Frančiška so nato dali znak za začetek pohoda, ki kondicijsko ni posebej zahteven, je pa zato bolj primeren za pogovore med hojo in sproščeno druženje. Že kaj kmalu je namreč pohodnike čakalo okrepčilo v zaselku Žvanuti (na fotografiji), od koder se je kolona usmerila na staro cestno povezavo z Vipavske doline čez Razdrto proti notranjosti Slovenije. Po njej so se nekdaj peljale tudi velike zgodovinske osebnosti kot recimo papež Pij VI (leta 1782), Napoleon Bonaparte (1809) in cesar Franc Jožef L v spremstvu feldmaršala Radetzkega (1848).
dnjavanju, saj je vznožje Nano?a zelo vodnato.
V Freskah - ob plošči, obnovljeni kapelici in studencu je bil še drugi postanek pred ciljem pri cerkvici Marije Magdalene, ki že spada pod naselje Otošče v divaški občini, pa če prav je to prvi kraj v Vipavski dolini v soteski Močilnika.
Prizadevni člani društva Zdravljica so imena teh velmož tudi vklesali v spominski kamen, ko so leta 2008 del ceste tudi obnovili. Cesto so pred več kot 250 leti zgradili dokaj velikopotezno, saj je za tedanji promet zelo široka, posebej pa so se graditelji posvetili odvo-
Cerkev sv. Marije Magdalene leži na privzdignjenem platoju nad potokom in je bila nekoč del pristave 'Ravbarjevega' gradu. Ostaline vhoda na pristavo in nekaterih poslopij so še danes vidne. Cerkev je med starejšimi na tem območju, datira v leto 1496, a so jo že kmalu po tem porušili Turki in so jo leta 1518 še enkrat posvetili. Zadnjo obnovo je doživela leta 1988 in je pri tem ohranila svojo prvotno zasnovo - pravokotno ladjo s tristranim prezbiterijem in zvončnico nad glavnim portalom (na fotografiji).
Točno opoldne je dekan Dominik Brus v cerkvici daroval mašo, po njej pa so pohodniki zlahka nadoknadili porabljene kalorije ob okrepčilu, ki so ga pripravili člani društva.	rl
MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO
JABOLČNI NEKTAR 4X1L	FRUTIQ 1,5 L 1+1 GRATIS	COCA COLA 1,5 L
PIVO BAVARIA st 0,25L	PIVO UNION pl 6 X 0,50 L
SIR JOŠT POSTREŽENO VIPAVSKI JOGURT 150g
TRAJNO MLEKO 3,5 1L
PRŠUT DOMAČ11/4 VP ŠIBIOTI32, BB POLŽ! 32	KLOBASICE ZA ŽAR

ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
taekajoča se ogrevalna sezona, ki je bila mimogrede hladnejša od dolgoletnega povprečja, je zopet potrdila pravilnost odločitve o upo-rabi zemeljskega plina. Splošno znano je, da ima zemeljski plin pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti bivanja posameznika in lokalne skupnosti.
V občinah Ajdovščina, Nova Gorica, Šempeter in Vipava je z zemeljskim plinom oskrbovanih 7.593 gospodinjstev in komercialnih odjemalcev. Možnost Uporabe zemeljskega plina so v Ifetu 2010 dobili v občini Ajdovščina lastniki objektov na območju logističnega centra, v občini Vipava na območju naselja Tabor ter v občini Šempeter na območju naselja Laze. Skupaj smo na 789 metrih novo zgrajenega plinovodnega omrežja ter na že obstoječem plinovodnem omrežju omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 94 novim odjemalcem, ki že uporabljajo ali bodo v naslednjih letih pričeli z uporabo zemeljskega plina. V primeru izpolnjenih pogojev bomo v letu 2011 s širitvami plinovodnega omrežja nadaljevali v občini Nova Gorica na območju Streliške ulice kr v občini Šempeter povezavo do doma starejših občanov.
Eden in zagotovo ne edini razlog za prehod na zemeljski plin, je cena le-tega. Dolgoročna konkurenčnost končne cene zemeljskega plina (v povprečju 15 -20 % nižja cena v primerjavi z ELKO) je bila prisotna tudi v obdobju od aprila 2010 do aprila 2011 in je razvidna iz spodnjega grafa. V mesecu aprilu 2011 je cena zemeljskega plina za 25 % ugodnejša v primerjavi z ELKO.
Gibanje cen zemeljskega plina in kurilnega olja za gospodinjstvo
^(obdobje april 2010- april 2011; cene pri porabi 2.213 SmVleto)
1,00 €
0.951 € / L
0.90 €
* 0.80 C
0.719 €/ Sm3
0.70 <
0.60 €
Zemeljski plin ( pri 2.213
ELKO + prevoz
V letu 2010 smo v podjetju ADRIAPLIN veliko pozornosti namenili tudi povečanju kakovosti naših storitev. Poleg možnosti lastnega sporočanja stanja Plinomera (z uporabo spletne aplikacije uporabniškega računa odjemalca), enakomernega mesečnega plačevanja računov, vpogleda v stanje porabe ter Pregleda mesečnih računov, smo odjemalcem v letu 2010 na novo omogočili prejemanje mesečnega računa za zemeljski plin v obliki E-računa. E-račun )e poslan v elektronski obliki, neposredno v spletno banko odjemalca. Vsi odjemalci, ki so se za storitev E-račun že odločili, računa v papirni obliki ne Prejemajo več in s tem dodatno pomagajo pri ohranitvi čistega okolja.
Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na 01/ 234 21 00, lahko nam posredujete elektronsko sporočilo na info@adriaplin.si ali obiščete našo spletno stran www.adriaplin.si. Veseli bomo vsakega vašega vprašanja.
ZEMELJSKI PLIN JE W
adlriaplin
•	konkurenčna cena,
•	plačevanje po mesečni porabi,
•	nadzor nad mesečno porabo,
•	energenta ni potrebno skladiščiti (pridobite dodatni prostor),
•	najčistejši energent fosilnega izvora, ki nam zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za jutri,
•	omogoča prehod v nizkoogljično družbo.

ŠPORT
Študijski krožki
Mladinci v prvo ligo
Ko učenje postane zabava
V Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina je bilo v šolskem letu 2010/11 zelo pestro na področju študijskih krožkov, saj je tudi letos dogajanje popestrilo kar šest različnih krožkov. Študijski krožki so neformalna oblika učenja za odrasle, potekajo v majhnih skupinah, s pomočjo mentorja, temeljijo pa na vzajemnem učenju ter sproščenem in prijetnem vzdušju.
'Angleščina za vsakdanjo rabo', JKmmkjer se marljivi člani učijo konverzacije ter uporabnih fraz v angleščini za vsakdanje situacije. Brali so članke, se spopadli z angleško literaturo, svoje znanje pa so oplemenitili med pogovori s prostovoljcem Evropske prostovoljne službe Emiliom Morillom.
'Kdor potuje, dvakrat živi', je geslo študijskega krožka 'Potujmo in se izobražujmo', ki poteka že drugo leto. Člani
..... REPUBLIKA SLOVENIJA________
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
krožka se radi potepajo po bližnjih in daljnih krajih Slovenije in zamejstva, spoznavajo kulturne posebnosti in se družijo z enako mislečimi. Letos so se podali na izlet v neznano in sicer v Belo Krajino in na Mirno goro, pot pa jih je zanesla tudi v dolino Glinščice, po Rilkejev! poti, po Kraškem robu in na Boč. Niso se pozabili udeležiti niti tradicionalnega pohoda na Malo goro.
V krožku 'Lepote naše doline' so člani spoznavali naravne in kulturne posebnosti zgornje Vipavske doline, spremljali kulturno dogajanje v naših krajih, svoje videnje lepote pa bodo v kratkem obeležili na priložnostnih razglednicah.
Brez ustvarjanja ne gre. Še vedno sta aktivna dva krožka in sicer 'Čar kerami-
ŠTUDIJSKI KROŽKI
ke', ki ga vodi akademska slikarka Jana Humar in krožek 'Ustvarjam, torej sem', kjer člani spoznavajo različne likovne tehnike in si izmenjujejo ustvarjalne ideje. Krasili so uporabne predmete z akrilno tehniko, oblikovali velikonočno dekoracijo in še marsikaj, poseben poudarek pa dajejo na oblikovanju iz odpadnih materialov.
Še vedno se lahko skozi zabavna in sproščena srečanja naučite špansko. V študijskem krožku Hablemos Espanol!, ki poteka pod mentorstvom našega prostovoljca Evropske prostovoljne službe Emillia Morilla iz Madrida, se znanja željni krožkarji učijo osnov španščine ter spoznavajo naravne in kulturne značilnosti temperamentne Španije. Učenje tujega jezika s pomočjo rojenega govorca je prav posebna izkušnja, so nam zatrdili navdušeni krožkarji.
Naši krožki in njihovo delovanje bodo širši javnosti predstavljeni v Tednu vseživljenjskega učenja v mesecu maju.
Nosilec projekta študijskih krožkov je Andragoški center Slovenije, financira pa jih Ministrstvo za šolstvo in šport. Učenje je lahko tudi zabavno - za študijske krožke to še posebej velja!
Urška Brežnjak
Teden Rdečega križa
Da bo korak v šolo lažji
V Rdečem križu Ajdovščina vas vabimo na dobrodelno prireditev z naslovom 'Da bo korak v šolo lažji', ki bo v nedeljo, 8. maja 2011, ob 20. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, ter k brezplačnim aktivnostim, ki jih bomo organizirali vTednu Rdečega križa od 8. do 15. maja.
rireditev 'Da bo korak v šolo lažji' se bo začela z odprtjem razstave del osnovnošolskih otrok iz ajdovske in vipavske občine, ki so sodelovali
OBMOČNO ZDRUŽENJE Ajdovščina
na likovnem natečaju 'Ker nam ni vseeno'. V evropskem letu prostovoljstva smo z njim tudi otroke želeli spodbuditi k razmišljanju o pomembnosti solidarnosti in medsebojne pomoči. Sledil bo nastop Vipavskih tamburašev, Janeza Škofa in Lare Jankovič.
Prostovoljne prispevke, ki jih bomo zbrali na prireditvi bomo namenili za nakup šolskih potrebščin in učbenikov za osnovnošolske otroke iz socialno šib-
kih družin.
Ker je pred nami tudi Teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja, vas prav tako vabimo, da se udeležite ostalih aktivnosti, ki jih bomo organizirali v prihajajočih dneh.
V	soboto, 7. maja 2011, bomo med 9. in 13. uro odprli vrata našega skladišča v Regijskem skladišču civilne zaščite v Ajdovščini, za vse, ki bi se radi seznanili z našim delom in aktivnostmi, ki jih izvajamo.
V	ponedeljek, 9. maja 2011, bo ob 19. uri v Domu krajanov Ajdovščina potekalo brezplačno izobraževanje o temeljnih postopkih oživljanja odraslega in uporabi avtomatskega de-fibrilatorja. Izobraževanje bo trajalo približno uro in pol. Izvedel ga bo dipl. zdravstvenih
Kristjan Bizjak, ki ima licenco predavatelja prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije.
V soboto, 14. maja 2011, bo od 10. do 12. ure v Kulturnem domu Vipava potekalo brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi (na fotografiji junija lani).
Irena Žgavc, sekretarka RK Ajdovščina
Še en rokometni podvig
V Krškem se je 9. in 10. aprila'odvijal zaključni turnir četverice za napredovanje v prvo mladinsko ligo. Poleg domačinov (RK Krško) so na njem nastopile še ekipe RK Ajdovščine, DRŠ Aleš Praznik in Črnomelj.
^otvoritveni tekmi sta se sreča-li domača in ajdovska ekipa, ™ obrambi pa sta bili slabša dela moštev. Ajdovci so stik z domačini držali le do sredine prvega polčasa, nakar so domači ušli na tri gole prednosti in vodstva do konca niso več izpustili iz rok, le še povečali so ga in na končuje na semaforju pisalo 36:28 za Krško. V drugo tekmo so Ajdovci krenili agresivnejše v obrambi, kar se je takoj poznalo, saj so celotno srečanje vodili, v drugem polčasu so Ljubljančanom ušli na štiri zadetke prednosti in tekmo mirno pripeljali do konca, s čimer so vpisali prvo zmago na turnirju (28 : 24). V nedeljo so se v odločilni tekmi za uvrstitev v 1. mladinsko ligo pomerili z ekipo Črnomlja, tekma je bila izenačena le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so Ajdovci prestavili
v višjo predstavo in iz minute v min11' to višali prednost, ki je ob zvoku sireDe znašala kar osem zadetkov (28 : 20).
S to zmago so se ajdovski mladinciv£' selili uvrstitve v prvo ligo. Prvo mesto F pripadlo domači ekipi, najboljši streli turnirja pa prihaja iz moštva Ajdovščine - Andraž Kete z 22 zadetki. Za ekipo kometnega kluba Ajdovščina so na tuf' nirju v Krškem nastopali Luka GregoK’ Matija Gusič, Martin Marc, Andr^ Kete, Blaž Brecelj, Luka Bratina, Nik° Bajc, Matija Velikonja, Mišel Jež, Vi“ Pregelj, Jani Svetik, Mitja Marc, Val011 Arifi, Štefan Marc, Januš Lapajne, Lum Groff in trener Aleš Kete.
Na fotografiji manjkajo Valon Atil1’ Urban Vidmar in Urban Krtelj.
MihaMohorti'
V	'V'
SD Skou Nagode - NK Bilje
Sobota, 7. maja, ob 17. uri na mestnem stadionu v Ajdovščini
Paketi TRIO že od 24 €/mesec
Nove naročnike čaka DARILO
(akcija traja od 01.05.2011 do 15.06.2011 oz. do porabe zalog)
VELIKO ZABAVE.

INTERNET
...ZA UGODNE CENE
KABELSKA TV
IP TELEFONIJA

Paket DUO 16 €/mesec
Tel.: (01)01 00 210	E-mail: mfo<g)omrezje.si
mrezje
Kabelski operater Ajdovi
www.omrezje.si

2 zlatom poplačano garanje
Ajdovske učenke državne prvakinje v rokometu
J Wrtni center Police v Ajdovščini je sredi aprila gostil finale osnovnošolskega državnega prvenstva v , ^kometu za dekleta. Ekipa OŠ Danila Lokarja seje vanj uvrstila po skoraj dveh desetletjih suše, dekleta Pa so izkoristila domač teren in s tremi zmagami nad vrstnicami iz Brežic, Hrpelj in Velenja poskrbele, Pa je naslov državnih prvakinj ostal v mestu burje.
p tem so še nadgradile že tako uspe-Č ^^šno sezono, saj so se tudi na klub-tf Vaškem nivoju v kategoriji starejših D ^klic uvrstile v finale državnega prid venstva, torej med šest najboljših ekip v in državi.
ca Ekipa OŠ Danila Lokarja se je v finale uvrstila po prepričljivih zmagah na S. četrtfinalnem in polfinalnem turnir-Jj- Kljub težavam z boleznimi je bila dha želja deklet pod vodstvom trener-5i ia Marka Cenciča in vodje ekipe Zalke
Bolčina državni naslov, do katerega so po lepih predstavah s trdno obrambo in hitro igro v napadu tudi prišle. Pri tem so jim izdatno pomagali tudi navijači, ki so povsem zapolnili tribune velike dvorane na Policah. jim bučna podpora ugaja, so ajdovske rokometašice pokazale že v pri tekmi, ko so ugnale dekleta OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje (13 : 9). Po zmagi nad OŠ Brežice (10 : 8) je o državnem naslovu odločala zadnja tekma. Po nekoliko slabšem začetku so
Battdettl
^GRADBENIŠTVO /
Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA
Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361
www.bandelli.si
info@bandelli.si

Fasadna opeka antik
(K. MEirSHNR* Fasadna opeka peskana
RUMENO ŽIVA
RDEČI MAXIMUM


Fasadni umetni kamen
Fasadne betonske obloge in zvočne izolacije	JH/M
ZUNANJA UREDITEV, OBLOGE, TLAKI in FASADE
se Ajdovske zbrale, dvignile raven igre v drugem polčasu in strle odpor igralk OŠ Dragomirja Benčiča Brkina s Hrpelj (16 : 12). Po zadnjem pisku sirene seje tako slavje lahko začelo. Z dvigom pokala za prvo mesto in medaljo okoli vratu pa je bil poplačano garanje na vsakodnevnih treningih.
Sicer pa so dekleta v finalu državnega rokometnega prvenstva za osnovne šole prikazala lepe predstave z veliko borbenosti. O tem so si bili edini tudi trenerji, ki so za najboljšo posameznico turnirja izbrali Kajo Šiškovič (Hrpelje), najboljša strelka je bila z 21 zadetki Ajdovka Maja Svetik (na fotografiji Jasmine Putnik), za najboljšo vratarko so tudi razglasili domačinko, namreč Anjo Bratina. O dobrih igrah Ajdovk priča tudi dejstvo, da sta si ob Maji in Anji mesto v idealni sedmerki finala prislužili tudi Ivana Polanc in Anamarija Božič, čeprav so za velik uspeh zaslužne prav vse igralke. Na fotografiji Darje Vidmar so z leve Anamarija Božič, Ivana Polanc, vodja ekipe Zalka Bolčina, Saša Čermelj, Tanja Špacapan, Meta Pipan, Nuša Pegic, Anja Bratina, Zala Batagelj, Karin Močnik, Sindi Gorše, Lea Plena Vidmar, Monika Jesenko, Neža Curk, Urška Čuk, Maja Svetik in trener Marko Cencič.
mc
Bron za Valentino
Vipava, 16. aprila - V Zagrebu se je odvila tretja tekma za Pokal Alpe Adria v hitri hoji.Tokrat so se tekmovalke pomerile z 10 kilometrsko dolžino, moški pa so na progi okoli jezera Bundek morali prehoditi še enkrat več, 20 km.
Vmoški konkurenci je premočno zmagal član AK Koper Fabio Ruzzier, pri m# ženskah pa je zmago slavila Hrvatica Čulibrk Liljana, druga je bila Avstrijka * Schwantzer Monika, na tretje mesto pa se je uvrstila Valentina Čufer iz Vipave.	rl
jedilni servis in poletni oddih z M holidays!
Zbiranje nalepk od 3. 5. do 23. 8. 2011, unovčevanje do 6. 9. 2011.
'Popust so obračuna na rodno ceno in velja ob predložitvi kupona z določenim številom zbranih nalepk. Več informacij v zloženki na prodajnih mestih, na www.mercator.si ter na brezplačni telefonski številki 080 2 080.
Informacije o ponudbi poletnecja oddiha (Bovec, Benetke) prejmete tudi v poslovalnicah M holidays. Ob nakupu na obroke kupcu pripadajo nalepke programa zvestobe samo v višini zneska prvega obroka. Slike so simbolne.
** Mercator
r* Tehnika
Gradnja M Pohištvo ^..........
maxi e£AuriQvE si H č* Li iAlS


Brata Slejko zmagovalca Avanture
Vikend za vse, ki ljubijo stik z adrenalinom
Gradišče pri Vipavi, 8. do 10. aprila - Na Gradiški Turi seje odvil plezalni vikend, ki ga že šesto leto zapored organizira Planinsko društvo Vipava. Vikend, namenjen vsem plezalnim navdušencem.
"■"^red šestimi leti sem zapisal neka-l^ko takole: »Prišla je nova genera-JL cija plezalcev in po petindvajsetih letih ponovno organiziral tabor, srečanje plezalcev pod stenami Gradiške Ture.« Od takrat se je tu, kakor tudi drugod veliko spremenilo. Občina je s pomočjo evropskih sredstev zgradila zgleden sklop objektov, ki so nam lahko v ponos in hkrati nam plezalcem v veliko korist. Prireditev z leti dobiva na razsežnosti in upam si trditi, da tudi na kvaliteti. Rastemo in še hočemo! In prav tu bom skočil nazaj na začetek tega uvoda - generacije prihajajo in odhajajo, letošnja generacija novih tečajnikov in zlasti tečajnic je pokazala tako zanimanje, da se človek res razveseli, ko vidi na kupu
toliko pridnih rok in vedno nasmejanih obrazov. Hvala Vam, vsem!
No, pa pojdimo po vrsti. Že v petek popoldan so se plezalci začeli zbirati pod Turo. Začelo se je s predavanjem Matica Obida, enega najperspektivnejših slovenskih alpinistov. Preprosto, ne visoko leteče in z veliko bero.lanskih dobrih vzponov in doživetij je lepi množici popestril uvodni večer.
Z dvigom temperatur v soboto pa se je začela dvigovati tudi temperatura na prizorišču. Na tekmah, ki so dopoldan potekale za najmlajše, se je zbralo 71 tekmovalcev iz cele Slovenije. Pod steno so privabili veliko število glasnih navijačev, ki so z glasnim 'bravo', 'ajde' in 'stisni' podpirali svoje favorite. Na mo-
NAJVEČJA PON UDA OBUTVEPEŽNIKOV, NOGAVIC.TORBIC IN OSTALE GALANTERIJE TER ŠOLSKIH POTREBŠGlN.VOŠClLNJC m MAfHNIH DARILNA ENEM MESTU
Trgovina Hoja, Tovarniška cesta 1 5270 Ajdovščina. Tel; 05 368 18 06 Urnik;
Pon,- Pet.: 08.00 - 19.00 Sobota: 08.00- 13.00
v Ajdovščini z vami f.% m tMA mm
KVALITETNA IN UDOBNA OBUTEV
NAJDETE NAS TUDI V NOVI GORICI (TRGOVSKA HIŠA 1. NADSTROPJE) IN V TOLMINU (BLAGOVNICA MERCATOR)
VSEM NAŠIM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE
mente je bilo 'noro', kako tako mali otročički iz sebe stisnejo toliko glasu iz srca, za veliko vzpodbude drugim. Bravo!
Po popoldanskih kvalifikacijah za državno prvenstvo v lednem plezanju se je šest finalistov zvečer pomerilo v smeri, ki sta jo postavila Andrej Pečjak in Klemen Premrl. Tekmovalcem sta postavila izziv, zaradi katerega je mnogim gledalcem pod steno zastajal dih. Z derezami na nogah in cepini v rokah ga je lahko premagal le Luka Kranjc, eden najboljših slovenskih plezalcev, iz alpinističnega odseka Celje. Drugo mesto je
zasedel domačin Dejan Koren, tretje pa Hrvat Aleksander Mataruga.
Večerno predavanje vrhunskega alpinista in gorskega vodnika Tomaža Jakofčiča pa je gotovo mnogim prebudila hrepenenje in apetite po tem, da obujejo gojzarje in dopolnijo svoj nabor smeri v visokih gorstvih. V svojem predavanju je poslušalcem predstavil svojo zgodbo, ter kraje in vzpone, ki so ga najbolj zaznamovali. Predavanje
ima zares lepo 'postavljeno', obdelano po obdobjih, stenah, krajih in prijateljih ... Občinstvo je bilo nadvse navdušeno. Hvala laka.
Novost letošnjega plezalnega vikenda pa je bila nedeljska tekma Adventure race. Na 38 km dolgo avanturo po pogorju Nanosa so se tekmovalci odpravili s karto in kompasom v roki. Osvajali so kontrolne točke ter razdaljo premagovali s plezanjem, tekom in kolesarjenjem. Preizkusili so se tudi na spretnostnem poligonu, v streljanju z lokom in prečenju razdalje na višini po vrvi. Med trinajstimi ekipami sta zmago slavila brata Marjan in Mitja Slejko iz Lokavca.
Poleg tega so v soboto plezalci lahko tekmovali v številu preplezanih smeri v Turi in si prisvojili nagrado. Največ smeri je preplezal Peter Mrak iz Nove Gorice in si s tem priboril prvo mesto.
Tisti pa, ki do sedaj še niso bili v neposrednem stiku s plezalkami, pasom in
oprimki, pa so lahko svoje prve plezalske korake pod strokovnim vodstvom naredili v nedeljo. Organizatorji so jim tako odstrli vpogled v plezanje in ti so izpod stene odšli polni vtisov, z novimi cilji in ambicijami.
Za nami je torej pester plezalni vi-
kend, na katerem so obiskovalci lahko opazovali plezalce, kako premikaj0 meje vzdržljivosti, premagujejo n°ve smeri in detajle ter osvajajo kolajne. In spet je bilo tako preprosto lepo, da en°^ stavno ne moreš verjeti, da lahko vidi na enem samem mestu toliko parov is krivih in sreče nabito polnih oči. PraV zares, mogoče se še vedno malo tresem
od navdušenja, a to še moram zapi
isati-
Rad grem naokoli, rad plezam na vseh koncih sveta in se dotikam mojih meja> a splača se žrtvovati nekaj dni, vikendov> za tale dogodek in prepričan sem, da jih ta organizacjiski team sposoben naredi ti še veliko, veliko več.
A0-Vipava, Dejan Koren-DeK°
Zahvala pa gre vsekakor tudi našim donatorjem: DUMO* SINGING ROCK, TRIGLAV ZAVAROVALNICA, SPORTS DIRECT, CityWall, Mlinotest, Fructal, FAMA Vipava, Nova Oprem - salon pohištva in občini VIPAVA.
Iskrena hvala Vam, ker brez vas, nam ne bi uspelo!
							
MLAJŠI CICIBANI:					
starost letnik 2002 in mlajši					
Vrstni Ime in Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2.		Skupna	Višina finale 11 +
Gal Jenko Milharčič	ŠD Proteus	smeri vrh	smeri vrh	višina 57 ++	
5- Jakob Trošt Kerševan	AO Vipava			57 ++	10
9- Tadej Tomažič	AO Vipava	28	vrh	57 +	0
Maj Černigoj	AS Ajdovščina	17-	15	32-	0
13- Primož Krapež	AO Vipava	12 +	11	23 +	0
MLAJŠE CICIBANKE: starost letnik 2002 in mlajše					
Vrstni Ime In Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2.		Skupna	Višina finale
red		smeri	smeri	višina	
1 Meta Velikonja	AO Vipava	vrh	vrh	57 ++	15-
~ Žana Žorž ^ Liza Perko	AO Vipava AS Ajdovščina	vrh	vrh	57 ++ 57 ++	11 -11 -
4 Hana Kranjc	Soški AO			57 ++	10 +
5- Lara Likar	AO Vipava			57 ++	10
6- Veronika Tomažič	AO Vipava	28 +	28 +	56 ++	0
Polona Premrl	AO Vipava	28 +	28 +	56 ++	0
Erin Pregelj	AO Vipava	21	14 +	35 +	0
STAREJŠI CICIBANI:					
starost letnik 2000 in 2001					
Vrstni Ime in Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2.		Skupna	Višina finale
red		smeri	smeri	1 višina	
1. Matic Mikuž	Soški AO	vrh	13-	42	0
3. David Štor	AO Vipava	vrh	11 +	40 ++	0
5. Kristjan Bajc	PS Podkraj	vrh	11	40 +	0
5. Jure Štrancar	AO Vipava	vrh	11	40 +	0
8. Jaka Vidmar	AS Ajdovščina	vrh	11 -	40	0
9. Jakob Lampe	PS Podkraj	vrh	10-	39	0
10. Aljaž Bajc	PS Podkraj	vrh	9 +	38 ++	0
11. Jakob Lozar	PS Podkraj	vrh	8 +	37 ++	0
12. Matej Premrl	AO Vipava	vrh	8	37 +	0
STAREJŠE CICIBANKE:					
starost letnik 2000 in 2001					
Vrstni Ime in Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2.		Skupna	Višina finale
red		smeri	smeri	višina	
j!- Ajda Auersperger	ŠPO Kamnik	vrh	15	44 +	7 +
Neli Bratož	AO Vipava	vrh	15	44 +	6-
4- Tjaša Krečič	AO Vipava	vrh	11 -	40	0
'■ Maruša Leskovic	PS Podkraj	vrh	10 +	39 ++	0
MLAJŠI DEČKI:					
starost letnik 1998 in 1999					
Vrstni Ime in Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2.		Skupna	Višina finale
red		smeri	smeri	višina	
Miha Majna Tadej Črnič	PK Divača	vrh	vrh	44 ++	0
	AO Vipava	20-	15	35-	0
Tomaž Puc	PS Podkraj	13-	3-	16 - -	0
6- Luka Jakin	AO Vipava	12	2 +	14 +	0
' ■ Luka Zgonc	AO Vipava	11	3-	14-	0
8- Jaša Krkoč	AO Vipava •	9 +	2 +	11 ++	0
MLAJŠE DEKLICE:					
starost letnik 1998 in 1999					
Vrstni Ime in Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2		Skupna	Višina finale
red		smeri	smeri	višina	
Anuša Kobal	PS Podkraj	14 +	8-	22	0
2- Tinkara Žnidaršič	PK Divača	17-	3-	20--	0
Tjaša Kobal	PS Podkraj	15 +	3-	18	0
4 Ana Bajc	PS Podkraj	11 +	5 +	16++	
5- Julija Križaj	AO Vipava	9 +	5	14 +	0
6- Jana Rudolf	PS Podkraj	11 +	3-	14	0
J- Marina Vitkovič	AO Vipava	8 +	2 +	10++	0
8- Sara Vidmar	AS Ajdovščina	8	2 +	10 +	0
STAREJŠI DEČKI:					
starost letnik 1996 in 1997					
Vrstni Ime in Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2. Skupna			Višina finale
red		smeri	smeri	višina	
1 ■ Gašper Blažek	• PK Divača	24-	vrh	44	0
8- Gašper Leskovic	PS Podkraj	14 +	12	26 +	0
9‘ Vasja Prelc	AO Vipava	13 +	6 +	19 ++	
Tilen Černigoj	AS Ajdovščina	13	6-	19-	0
11 • Miha Fabčič	AO Vipava	13-	3-	16 - -	
STAREJŠE DEKLICE:					
starost letnik 1996 in 1997					
Vrstni Inie In Priimek	Klub	Višina 1. Višina 2. Skupna			Višina finale
red		smeri	smeri	višina	
h Zala Brelih	ŠPO Jesenice	18-	12	30-	0
2- Tamara Tomič	AO Vipava	11 +	6-	17	0
NARAVA

Latnik I številka 114 I 06.05.2011
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Pridelava solatnih kumar
Plodovi kumare v plastenjaku
Izvor in območja uspevanja
Solatna kumara (Cucumis sativus) izhaja iz vzhodne Indije. Kumare vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje vode, rudnine, ki ugodno vplivajo na delovanje ledvic, črevesja in na delovanje pljuč. Vsebujejo pa tudi jod, apno, železo in fosforno kislino. Pridelujemo jo podobno kot paradižnik v plastenja-kih, v manjšem obsegu pa tudi na prostem. Vendar moramo pri pridelavah na prostem izbirati izključno bolj toplotno Ugodne in zaščitene lege.
Obvezno moramo pri pridelavi na prostem na težkih tleh pripraviti dvignjene gredice, na katere posadimo sadike ku-niar. Predhodno pa moramo zagotoviti oporo, ki je lahko izdelana iz akacijevih kolov, na katere pritrdimo visoko mrežo Za gojenje kumar. Ponavadi na dvignjene gredice položimo tudi črno folijo, ki •tam bolj segreje tla. Pod folijo položimo še kapljično cev, tako da poteka namakanje preko kapljačev, kar omogoča bolj zdravo rast in razvoj rastlin.
Načini pridelave
Kumara dobro uspeva v srednje težkih tleh, dobro odcednih tleh, bogatih z organsko maso. Kumare pridelujemo v pokritih površinah in le v manjšem
obsegu na prostem. Predvsem zato, ker so nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami na prostem, posebno v obdobju presajanja sadik na prosto, prevelika, da bi lahko zagotavljala neproblematično pridelavo.
V plastenjakih jo gojimo lahko na po-lipropilenskih vrvicah ali na preprosto izdelanih oporah iz trstike. Prve setve kumar za vzgojo v plastenjakih opravimo že konec januarja v ogrevanih plastenjakih. Seme posejemo v stiropora-ste plošče (40 lukenj), ki jih predhodno napolnimo s hranljivim substratom. Optimalna temperatura za vznik semena je 22 oC. Pomembno je, da sadika razvije dober koreninski sistem in 3 - 4 prave liste. V tej fazi jo nato presadimo na stalno mesto. V plastenjakih v času priprave zemljišča vnesemo v tla mineralna in organska gnojila in jih podor-jemo na 30 - 40 cm globoko. Sadike posadimo na medvrstne razdalje 80 cm x 35 - 45 cm. Posadimo jih na predhodno pripravljene gredice, ki jih prekrijemo s črno folijo in jih opremimo s kapljičnim sistemom za namakanje in dognojevanje. S pridelavo na dvignjenih gredicah zagotovimo odcednost in zadovoljivo zračnost tal. Na prostem po sajenju sadike zaščitimo s posebnimi prekrivka-
mi, da ublažimo nihanja med dnevno in nočno temperaturo. Uporablja se v glavnem kultivarje z ženskimi cvetovi, tako da opraševanje cvetov ni potrebno. Pri klasičnih sortah kumar je na rastlinah več moških kot ženskih cvetov. Današnji partenokarpni hibridi pa so selekcionirani tako, da so na rastlini pretežno ženski cvetovi. Določeni novejši kulti-varji pa imajo rastline samo z ženskimi cvetovi. Te sorte nam lahko dajo visoke pridelke vendar le v optimalnih pridelovalnih pogojih (voda, svetloba, hranila). Rastline, ki imajo izključno ženske cvetove imajo manjšo listno maso in veliko plodov, ki jih morajo prehraniti. Zato je pri teh sortah toliko bolj pomembno redno dognojevanje preko kapljičnih sistemov namakanja, zato da plodovom zagotovimo dovolj hrane in vode, sicer določen odstotek plodov propade.
Partenokarpni hibridi imajo večji delež ženskih cvetov, zato dosegamo večje pridelke na rastlino. Plodovi so bolj izenačeni, manj je odpada pri pripravi blaga za trg. Rastline so tudi bolj odporne na bolezni in škodljivce. Plodovi vsebujejo manj grenčin.
Gnojimo na podlagi analize tal. Dobre rezultate dosegamo z rednim dognojevanjem preko kapljičnih sistemov namakanja, ker rastlinam zagotovimo stalen dostop hranil. Za 100 kg plodov rastline potrebujejo 0,20 kg dušika, 0,15 kg fosforja, 0,40 kg kalija, 0,20 kg kalcija in 0,05 kg magnezija.
Na prosto sadimo kumare v prvi polovici maja, ko so temperature zemlje 17 - 18 oC. Optimalna temperatura za rast in razvoj kumar je 25 oC. Pri temperaturah višjih od 35 oC začnejo propadati zgornje vreže. Pri temperaturi 5 oC se rast popolnoma zaustavi. V času formiranja in razvoja plodov zahteva kumara 20 do 30 oC, ponoči pa 17 do 21 oC.
Za dobro opraševanje je optimalna temperatura 16 do 18 oC. Na 12 oC ali pa še nižje se cvetovi sploh ne odpirajo. Optimalna razlika med dnevno in nočno temperaturo je 5 oC.
Optimalna količina svetlobe (asimilacija) je pri 20 oC in 15.000 luxov.
Namakanje vršimo v dopoldanskem
Toyota Auris Šport. Ukročena zver.
Do 2.200 EUR ugodnejši in z brezplačnim VSC sistemom.
Toyota Auris je avto s tekmovalnim karakterjem, ki vam rade volje prepusti nadzor nad svojimi 132 konjskimi silami (97kW). Njegov športni značaj je sedaj vgrajen serijsko: 17” lita platišča, športni sedeži in merilniki, Bluetooth ter zatemnjena zadnja stekla. Da bi lahko vse to brez težav obvladali, smo v vozilo vgradili tudi VSC sistem, ki vam omogoča izjemen nadzor nad stabilnostjo vozila. Ker moč brez kontrole, ni moč.
Vabljeni v salone Toyota.
^uju/.tov/ota.si
AVTO SELEC!
Industrijska cesta 9, Kromberk, Nova Gorica <05)330 6070
J Poraba goriva: 3.8-6,* 'J emisije COj 89-153 c
TOVOTA
Todat/ Tomorroui
*mb#ea>,89-lSJ9/ton	TOyOta
Vzgoja kumar na visoki mreži
času. Takrat je sprejem hranil z vodo najboljši. Kumara je zelo občutljiva za nihanja pri namakanju. Najboljše rezultate dosegamo pri pridelavah v visokih plastenjakih, kjer je pridelava bolj kontrolirana. Na prostem pa nam že obilnejše deževje povzroči veliko problemov. Za dobro prezračenost v plastenjakih odstranjujemo stranske vreže pa tudi liste na rastlinah kumar vsaj enkrat tedensko. Skrbimo za redno ovijanje rastlin kumar okoli vrvic. S temi ukrepi zagotovimo manj bolezni na rastlinah. Zagotovimo pa tudi rastlinam dovolj svetlobe, kar je najbolj pomembno v fazi formiranja plodov. Če zagotovimo ugodne pogoje za rast in razvoj kumar dosegamo pridelke od 40 ton na hektar navzgor. Kakšen pridelke bomo dosegli je odvisno od tehnologije pridelave, od velikosti plastenjakov, dolžine vegetacije, zagotavljanju optimalnih pogojev,.
Priprava za trg
Plodove pobiramo s škarjami, da ne poškodujemo lupine. Solatne kumare pakiramo v kartonsko ali plastično embalažo. Vakumska pakiranja so dobra,
ker se dlje čas aohrani barva in svežina plodov. Solatne kumare iz plastenjakov lahko skladiščimo 1 do 2 tedna pri 12 oC. Pri nižjih temperaturah se začnejo namreč plodovi sušiti ter se hitro kvarijo in rumenijo. Solatne kumare so občutljive za mraz. Temperature lahko padejo le za kratek čas pod 7 oC, vendar kumare lahko utrpijo poškodbe zaradi mraza že po 5 dneh pri 4 oC. Na O oC solatne kumare zdržijo le dva dni. Najbolj je ugodno shranjevanje v kontrolirani atmosferi CA pri 5 % C02 in 2 % 02.
Možnosti pridelave in trženje
Pridelava kumar je zelo rentabilna in zanimiva. Še posebno v zaščitenih prostorih. Na prostem pa je možna na bolj zaščitenih območjih, zavarovanih pred močnimi vetrovi in mrazom. Zelo dobro uspeva v bolj peščenih, s humusom bogatih tleh. Kvalitetne plodove lahko pridelamo le s pomočjo opore. Priporočeni kultivarji v pridelavi so: Edona Fl, Encore Fl, Raider Fl, Kung fu Fl, Caman Fl, Ekron Fl, Setman Fl.
Jana Bolčič, KGZS-Zavod GO
Zdravje v pesmi
Tekmovanje za čiste zobe
Zdravstveni dom Ajdovščina organizira ob zaključku 28. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani medobčinsko prireditev Zdravje v pesmi.
^ff^ireditev je namenjena vsem ob-Bi^čanom občine Ajdovščina in JL Vipava, še posebno pa staršem in svojcem otrok, ki so sodelovali v tekmovanju, katerega namen je zmanjšati obolevnost zob in obzobnih tkiv.
Prireditev bo v sredo, 18. maja, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Šturje.
Nastopili bodo zbori in skupine z vseh osnovnih šol občine Ajdovščina in Vipava, instrumentalna skupina iz Ciriusa Vipava ter zbor otroškega vrtca Vipava. Program bosta povezovala učenca OŠ Šturje.
Damjana Marc, dipl.m.s., zobozdravstvena vzgoja in preventiva




POSEBNA
PONUDBA V
MAJU
PONUDBA VEUA OD I. 5. DO 31. S. 2011 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG

INSTANT KUS KUS 470 g
1,33 €
REDNA CENA: 1.57 €/kos
JAJČNI ŠPAGETI 44 500 g
KAPELETI SPRŠUTO 250 g
REDNA CENA: 0,79 €/kos
0,79 €
REDNA CENA: 0,99 €/kos
1,48 €
REDNA CENA: 1,70 €/lco$
DIVITA BOLONJSKA OMAKA 350 g
SAVOIARDI 400 g
1,39 €
REDNA CENA: 1,69 €/kos
1,49 €
REDNA CENA: 1.97 €/kos
CENE SO V EUR IN VKLJUČUJEJO DDV! ZA MOREBITNE NAPAKE V TISKU SE VAM OPRAVIČUJEMO.
k
ljudska univerza Ajdovščina
v
Cas brezposelnosti je čas priložnosti
^radi gospodarske recesije, ki je prizadela tako svetovno kot slovensko gospodarstvo, zaradi spre-^nnb v industriji in na trgu delovne sile, se vse bolj srečujemo s problemom brezposelnosti tudi v ^šem okolju. Konec meseca februarja 2011 je bilo na,Uradu za delo Ajdovščina prijavljenih kar 1263 °^b (vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2011). Največ brezposelnih je starih od 50 do 60 let, veliko med ^nni je brez strokovne izobrazbe.
[k to situacijo se odzivamo tudi na Ljudski univerzi Ajdovščina. ^ Iščemo različne možnosti za ^Ijučevanje brezposelnih oseb v razpne izobraževalne programe. Trudimo !e' da brezposelnim ponujamo predani kakovostne storitve, ki jim bodo v Pdhodnosti odprle kakšna nova vrata in °lajšale vstop na trg delovne sile.
Ključnega pomena pri reševanju te problematike je aktivno sodelovanje z Zavodom RS za zaposlovanje, OE Nova Gorica. V letu 2009 smo oddali ponudbo na javno naročilo za izvajanje institucionalnega usposabljanja za brezposelne za leta od 2009 do 2015. S ponudbo smo bili uspešni in postali regijski center za izvajanje jezikovnih tečajev (angleščina, italijanščina, nemščina, francoščina, ruščina in slovenščina za tujce) in tečaja slepega tipkanja za brezposelne. V letu 2010 smo izvedli 1200 ur organiziranega učenja tujih jezikov, ki se ga je udeležilo okrog 160 brezposelnih oseb. V letošnjem letu je bilo v prvih štirih mesecih v institucionalno izobraževanje napotenih 100 oseb. Samo za brezposelne smo letos izvedli že 16 različnih jezikovnih
tečajev v Ajdovščini in v Novi Gorici.
Brezposelni se lahko s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport vključujejo tudi v druge izobraževalne programe. Tu naj omenimo predvsem programe računalniškega izobraževanja, različne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost (Most do izobrazbe, Izzivi podeželja) in program Projektno učenje za mlajše odrasle.
Poleg jezikovnih tečajev pa že več let izvajamo tudi motivacijske delavnice za brezposelne, Poti do dela in zaposlitve ter Druga možnost. Namen teh delavnic je pridobivanje novih znanj in veščin za učinkovitejše iskanje zaposlitve.
Brezposelnim osebam, ki jih na šolanje napoti Zavod RS za zaposlovanje.
nudimo individualno učno pomoč. Le ta pomembno prispeva k večji šolski uspešnosti kandidatov, ki obiskujejo programe za pridobitev izobrazbe na Ljudski univerzi Ajdovščina.
V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje smo brezposelnim namenili tudi 'svetovalne urice'. Informiranje in svetovanje v času svetovalnih uric je posebej prilagojeno posamezni ciljni skupini npr. iskalcem prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelnim in brezposelnim osebam pred upokojitvijo. Svetovanje vodi organizatorka izobraževanja, ki zna prisluhniti potrebam in interesom posameznika in mu ustrezno svetovati pri izbiri izobraževalnih možnosti. Namen svetovanja je pomagati ljudem do hitrih in kvalitetnih rešitev, kot so možnost prekvalifikacije, pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije, nadgradnja izobraževanja itd. Svetovalne urice potekajo vsako sredo od 9.00 do 11.00 ure na
Ljudski univerzi Ajdovščina.
Od leta 2010 smo vključeni tudi v slovenski razvojni projekt Razvoj kakovosti izobraževalne ponudbe za brezposelne v izbranih regijah, ki ga vodi Andragoški center Slovenije. Naredili smo raziskavo o strukturi brezposelnih v Goriški regiji, o povpraševanju in ponudbi delovne sile na trgu dela ter pregledali obstoječo ponudbo izobraževalnih programov. V projektu bomo razvili nov izobraževalni program, namenjen brezposelnim osebam s podeželja, ki bi želele pričeti samostojno dejavnost na področju pridelovanja tradicionalnih pridelkov, izdelkov ali ponujanja tradicionalnih storitev. Vsebina programa bo temeljila na spoznavanju kulturne dediščine lokalnega okolja, trženju, medsebojnem povezovanju ponudnikov ter skupni ponudbi izdelkov na turistični poti. Program bomo začeli izvajati v oktobru 2011.	Boža Bolčina
## vseživljenjskega u< od 16. do 22. maja
^ Vabljeni na brezplačne prireditve v maju in juniju na Ljudski univerzi Ajdovščina.
Prosta delovna mesta
MojeDelo.a
Izberi prihodnost
Komercialist - tehnolog (m/ž) tantal d.o.o.; Šempeter pri Gorici Zaposlimo samoiniciativnega sodelav-ta zaključeno izobrazbo VI. stopnje ter Zgovornim odnosom do dela. Prednost ^°do imeli kandidati z dodatnimi znanji ^ Področju okovja za stavbno pohištvo.
informacij in prijave preko www. l'l0jedelo.com.
Prodajalec (m/ž)
Kompas MTS d.d.; Vrtojba Od vas pričakujemo: delovne izku-s področja prodaje, veselje do dela kozmetiko, angažiran pristop do dela s kupci, znanje italijanskega jezika. Več ^formacij in prijave preko www.moje-'klo.com.
NET razvijalec programske opreme
(m/ž)
ComTrade d.o.o.; Nova Gorica Zahtevana/želena znanja in veščine: C°znavanje tehnologij iz družine ,NET: *SP.NET, ADO.NET, Windows Forms, ^indows Presentation Foundation, ('Spravljenost na učenje novih tehno-(°gij, Pripravljenost na timsko delo, Znanje angleškega ali nemškega jezika, ('rednost imajo kandidati: ki poznajo ka-eto od podatkovnih baz (npr. MySQL, Oracle), z že potrjenim znanjem. Več in-ktmacij in prijave preko www.mojedelo. C(>m.
Vodja programa (m/ž)
ADECCO H.R. Executive Search; Goriška
Priznano podjetje iz severne Primorske, ki se ukvarja z brizganjem krrnoplastičnih in duroplastičnih ma-terialov, vabi v svoje vrste izkušenega 'n samostojnega kandidata za delovno mesto “vodja programa (m/ž)”. Več informacij in prijave preko www.mojedelo. com.
FLASH razvijalec programske opreme (m/ž)
ComTrade d.o.o.; Nova Gorica Zahtevana/želena znanja' in veščine: Poznavanje Flash CS4 in CS5 razvojnega °kolja. Poznavanje Action Script 3 jezika, Razumevanje povezave med razvoj-mrna okoljema Flash CS4/CS5 in Flash
Builder 4, Osnovno poznavanje orodja Photoshop CS4 in Illustrator CS4, Osnovno razumevanje povezav med orodji Photoshop, Illlustrator in Flash, Osnovno poznavanje XML in HTML. Več informacij in prijave preko www. mojedelo.com.
Voznik / prodajalec (m/ž)
BofrosOS d.o.o.; Goriška Iščemo sodelavce za širitev prodajne mreže v celotni Sloveniji. Nudimo: pogodba za nedoločen čas, stimulativno, nagrajevanje, teoretično in prektično usposabljanje, možnost osebnega razvoja in napredovanja. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
JAVA razvijalec programske opreme (m/ž)
ComTrade d.o.o.; Nova Gorica Zahtevana/želena znanja in veščine: poznavanje: Java EE Tehnologije (npr. EJB, Servlets, JSP, Java Persistence API, JMS, JSF), Web servisev (npr. WSDL, SOAP, REST, JAX-WS, AXIS), Spletnih in aplikacijskih strežnikov (npr. Apache Tomcat, JBoss AS, IBM VVebSphere, Oracle WebLogic), IDE orodij (npr. Eclipse, NetBeans, Jdeveloper), Pripravljenost na učenje novih tehnologij. Več informacij in prijave preko www. mojedelo.com.
Samostojni komercialist za tuje trge
(m/ž)
Trenkwalder kadrovske storitve d.o.o.; Primorska
Za uspešno domače podjetje, katero se ukvarja z avtomobilsko industrijo, iščemo kandidata za zasedbo delovnega mesta Samostojni komercialist za tuje trge. Pričakujemo prijave kandidatov z zaključeno izobrazbo elektro, strojne ali ekonomske smeri, kateri so ambiciozni in fleksibilni ter željni poslovnih potovanj. Naročnik nudi zaposlitev za daljše obdobje, stimulativno plačilo in možnost Osebnega razvoja. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com. Prodajni administrator (m/ž)
Počkaj d.o.o.; Sežana Naloge: iskanje in organiziranje transportnih storitev, sprejemanje in obdelava naročil in povpraševanj strank, izdelava ponudb, faktur, potrjevanje dobavnih rokov, opravljanje operativne in administrativne podpore komercialnih poslov, spremljanje logistike proizvodov
doma in v tujini ter priprava ustreznih spremnih dokumentov, spremljanje carinske zakonodaje in predpisov s področja... Več informacij in prijave preko www.m6jedelo.com.
Prodajalec (m/ž)
Kompas MTS d.d.; Fernetiči, Lipica, Kozina
Od vas pričakujemo: delovne izkušnje s področja prodaje, veselje do dela s kozmetiko, angažiran pristop do dela s kupci, znanje italijanskega jezika. Več informacij in prijave preko www.moje-delo.com.
Natakar v Postojni (m/ž)
Trenkwalder kadrovske storitve, d.o.o.; Postojna
Za naše naročnike iščemo več kandidate za zasedbo delovnega mesta Natakar m/ž za delo v restavraciji. Pričakujemo prijave kandidatov, ki že imajo izkušnje s strežbo hrane in pijače, obvladujejo vsaj en tuj jezik in jim je v veselje delo z ljudmi. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Razvojni tehnolog na Primorskem (m/ž)
Trenkwalder kadrovske storitve d.o.o.; Primorska
Za uspešno domače podjetje, katero se ukvarja z avtomobilsko industrijo, iščemo kandidata za zasedbo delovnega mesta Razvojni tehnolog m/ž. Pričakujemo prijave kandidatov z zaključeno izobrazbo elektro ali strojne smeri, kateri so ambiciozni in fleksibilni ter željni poslovnih potovanj. Naročnik nudi zaposlitev za daljše obdobje, stimulativno plačilo, možnost osebnega in kariernega napredovanja, izobraževanja ter delo v prijetnem, mladem kolektivu. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Programer (m/ž)
Počkaj d.o.o.; Sežana
Pričakovanja so: dobro znanje enega od objektno orientiranih programskih jezikov C# ter poznavanje Flash-a (AS); veselje do dela, kjer je včasih tudi osem urni delovnik prekratek. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Ponujamo prijetno in dobro plačano delo na terenu z visokim plačilom po učinku (m/ž)
DCC MARKETING d.o.o. ; Goriška
Ste pripravljeni več delati in želite bolje zaslužiti? Ste odprti in komunikativni, delo v pisarnah pa ni za vas? Ponujamo prijetno in dobro plačano delo na terenu z visokim plačilom po učinku. Delo
poteka večinoma na terenu, kraj dela je vaša domača regija. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Svetovalec za prehrano in wellness
(m/ž)
Osebno svetovanje za prehrano in zdravo življenje Martina Praprotnik s.p.; Goriška
Želite narediti nekaj zase? Želite spremeniti svoj način življenja? Pridružite se uspešni skupini wellness svetovalcev, sprecializiranih za pravilno prehrano in bodite del vrhunskih usposabljanj ob pomoči mentorja. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Terenski komercialist - za posamezne regije (m/ž)
Slovenska knjiga d.o.o.; Goriška
Od novega člana našega tima pričakujemo: najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju trženja, prepričljivo komuniciranje in odlične pogajalske sposobnosti, prodornost, dinamičnost, samoiniciativnost, sposobnost samostojnega dela in odločanja, veselje do terenskega dela in dela z ljudmi... Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Svetovalce prodaje (m/ž)
Grawe zavarovalnica d.d.; Goriška
Pridružite se uglednemu mednarodnemu podjetju s 178 letnimi zavarovalniškimi izkušnjami in razvijte uspešno kariero. Iščemo svetovalce prodaje za sklepanje vseh vrst zavarovanj na terenu za področje Slovenije. Nudimo vam delo v hitro rastočem in uspešnem kolektivu, možnost razvijanja kariere, stalno izpopolnjevanje in izobraževanje v GRAWE AKADEMIJI - lastni izobraževalni šoli, ... Več informacij in prijave preko www. mojedelo.com.
Zavarovalni zastopniki / Zastopniški kandidati (m/ž)
ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d.; Goriška
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe, vozniški izpit B kat., dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, poznavanje uporabe orodij MS Office. Več informacij in prijave preko www. mojedelo.com.
Osebni welness svetovalec (m/ž)
ZDRAVO ŽIVIM s.p.; Goriška
Wellness je področje, ki je povsod v svetu v velikem porastu, zato predstavlja tudi odlično poslovno priložnost, če jo le
znamo dobro izkoristiti. Iščemo urejene, komunikativne osebe, ki jih ne glede na predznanje izučimo v Osebne wellness svetovalce na podorčju prehrane. Več informacij in prijave preko www.moje-delo.com.
Svetovalec na področju prehrane (in wellnessa) (m/ž)
SPORTCLUB d.o.o.; Goriška
Pridružite se izjemno uspešnemu te-amu in s pomočjo vrhunskih usposabljanj ter odličnih mentorjev postanite uspešen svetovalec na področju pravilne prehrane. Prve korake k pozitivnim spremembam lahko naredite zdaj. Več informacij in prijave preko www.moje-delo.com.
Komercialist prodajalec na terenu
(m/ž)
Univerzal Commerce Ljubljana d.o.o.; Goriška
Zaradi povečanja obsega poslovanja znanih blagovnih znamk nudimo delo mlajšim komercialistom-prodajal-cem na posameznih regijah Slovenije za prodajo izdelkov v gostinstvu,barih ipd.z izdelki napitkov -kave,čajev,vroče čokolade,sokov .dodatkov. Od kandidata pričakujemo samostojnost,poznavanje prodaje in kupcev teh izdelkov v gostinstvu in pripravljenost dosegati zastavljene cilje prodaje. Več informacij in prijave preko www.mojedelo.com.
Zavarovalni zastopnik / Vodja prodaje ali mentor svetovalcev (m/ž)
Vivus d.o.o.; Goriška
Zaposlitev je še posebej zanimiva zato.ker ni pogojena s posebno izobrazbo .delovnimi izkušnjami ali dokazili o dosedanjih uspehih. Zadostuje že srednješolska izobrazba poljubne smeri in lastno prevozno sredstvo. Boste pa potrebovali močno željo po uspehu! Več informacij in prijave preko www.moje-delo.com.
Zavarovalni zastopnik - kandidat
(m/ž)
PRVA zavarovalniško zastopniška družba d.o.o.; Goriška
Z našo pomočjo do uspešne kariere zavarovalnega svetovalca z licenco Agencije za zavarovalni nadzor. Ponujamo vam možnost poslovne in osebnostne rasti v urejenem delovnem okolju. Postanite del ekipe, ki uveljavlja nove standarde pri zagotavljanja finančne varnosti za posameznike in podjetja. Več informacij in prijave preko www. mojedelo.com.
K
KRIŽANK
Hal

Sporočamo žalostno vest, daje po hudi bolezni umrl
IVAN MERMOLJA
(1953-2011)
Pogreb pokojnika bo v soboto 7. maja 2011 ob 16. uri na pokopališču v Vipavskem Križu.
Od pokojnika se lahko poslovite v petek od 12.ure dalje v mrliški vežici na pokopališču v Vipavskem križu.
Žalujoči sorodniki
V spomin in zahvalo
Ivan Mermolja - Iče
LETO
Vsako leto je leto zase.
Vsako leto
se zelenilo požene v gore, potem je pomlad.
V teh dneh hiše oživijo, gospodarji zgodaj vstajajo in s kletvicami zrejo v nebo.
Če je zelo oblačno, je na zimo veliko otrok.
Če je zelo jasno, so njihove roke žuljave in telesa preutrujena.
Otroci se rodijo šele na jesen ' prihodnjega leta.
(Ivan Mermolja Kresnikovanja)
Sodelavci Radia Nova in časopisa Latnik
Nagrajenci nagradne križanke v Latniku številka 112
1.	nagrada, flaškon vina:
Igor Krapež; Lokavec 115; 5270 Ajdovščina
2.	nagrada, flaškon vina:
Marija Mikuž; Gradnikove brig. 19;
5271 Vipava
3.	nagrada, flaškon vina:
Ludvika Širok; Grgar 65b; 5251 Grgar
Rešitve križank do 27.4.2011 na naslov
Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64,5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina iz vipavske kleti
S L A S C l C A

Ambicnt dobrih, pravih slaščic.
/
/
/ / w
(i v- V-ia c/i c i '>/■/. a- dl td
Vedno svež.
v :<*£*■ -v " - Vv .

9 *
/
Izdelavo tort iz svežega sladoleda po naročilu.
Sladoledni eatering - osvežilni dotik vaše zabave.
Sladoledni minjoni.... nunnumn ....
.... strastni dotik, ki osvaja.	1
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič • »Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. »Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com