GLASILO
DELOVNEGA KOLEKTIVA BOHBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
Loto XII. julij 1971
Številkai "7
Glasilo ureja uredniški odbori
ing. JoKe Zupan, Lori Jaklič, Marjan Herak, Metod Ahačič,
Miro Mandelj, Franci Šarabon, Slavko Teran in Roman Planino.
Glavni in odgovorni uredniki Stojan Saje.
Izhaja vsak mesec v nakladi!
I5OO izvodov.
Tiska tiskarna Delavske univerzo "Tomo Brejo" v Kranju
6 EXPOSITION INTERNATIONALE OF LA MACHINE TEXTILE
22>„ IT MA 71 .........................»,
ton I	MAUlINtS A HUH MACHINES A BOBINE I! fi ACCISSfliAf S
RENSEIGNEMENTS
GENERAUX
LOGEMENTS
CENTRE
BADGES
OGLEDALI SMO Sl 6. MEDNARODNO RAZSTAVO TEKSTILNIH STROJEV
1.	julija ob 18. uri bo ae zaprla vrata
6.	mednarodne razstave tekstilnih strojev. Deset dni - kolikor je trajala - ao proizvajalci tekstilnih strojev in opreme v Porte de Versailles - razstavišču Pariza - kazali svetu, kaj ponujajo tekstilni industriji v letu 1971 in kako si predstavljajo proizvodnjo tekstila v bodoče.

Sej to Je pravzaprav sala«! I!9£A (teke Je uradne kratica za mednarodne razstave tekstilnih strojev), ki Jih Comité Suropeen des Conitruoteurs de Materiel Textile prireja na Stiri letaj manj predstavljati sedanje stanje, holj nakazati smeri bodočega razvoja. Po zatrjevanju strokovnjakov Je to v Parizu uspelo ravno tako kot prejänjim razsta-vam. le z ono razlikoj ITMA 71 v Parizu je bila največja razstava tekstilnih strojev
p
sploh ( na 120.000 m razstavnega prostora Je sodelovalo 1.200 razstavijalcev!), ki je dala najpopolnaJSo informacijo o vaeh zvrsteh tekstilnih strojev in pokazala bodočnost za eno ( vsaj v svetovnem merilu) najpomembnejših predelovalnih industrij'. Značilnost ITBIA 71 je bil resnično mednarodni značaj manifestaci— jej prvič so sodelovali tudi predstavniki vzhoda (DDR, ÖSSR in Poljska), ki so razstavljali ravno tehnologije, ki jih na zapadu ne prikazujejo pogosto.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je hilo v Pariz vredno iti, Kdor ni razstavljal (nekatere firme, predvsem proizvajalke okroglih pletil-skih strojev niso razstavljale., kar imajo svojo proizvodnjo razprodano za nekaj let naprej, nekateri so se zbali visokih stroškov v metropoli oh Seini), si bo v prihodnjih letih težko ustvaril pregled;. Zanimivo Je, da priznavajo, da mednarodne razstave tekstilnih strojev niso prvenstveno namenjene nakupovanju in prodaji, ampak zbiranju informacij in primerjanju. Do odločitve za investicijo pride po preračunavanju in razgovorih s predstavniki navadno šele doma. Seveda ni manjkalo tudi kritike» težave z nastavitvijo 15Q.000 obiskovalcev v sezoni, premočna naslonitev organizatorja samo na francoščino» visoko ceno in podobno;.
Razstava v Parizu Je tudi jasno pokazala» da je dokončno minil čaa univerzalnega tekstiloa. Celoten pregled nad vsemi panogami in možnostmi proizvodnja tekstila za posameznika izhaja tudi zamisel o organiziranju specializiranih razstav tekstilnih strojev po strokah (kar so deloma že uvedli Američani), ki Jo podpira tudi dejstvo, da imajo za vsesplošno razstavo tekstilnih strojev dovolj razstavnega prostora la še tri evropska mesta» Milano, Hannover in Parie ( v vseh tah mestih pa so razstave že bile)
Se nekaj basad o novostih in nakazani smeri razvoja.
Revolucionarnih pomembnih novosti kot Hannover ali Basel Pariz ni prinesel, bolje rdčeno, presenečenj je hilo manj, saj so bile novosti (npr!, postopki predenja Repoo, Pavana, elektrostatično predenje, tkanje z valujočim zevom, polikromatsko barvanje, šivanje a ultrazvokom, pietilniki z vnašanjem votka, elektronsko vzorčenje) najavljene in opisana v strokovni literaturi,'. Seveda je eno brati in drugo videti.
Naj zaradi pomembnosti in zanimivosti navedemo glavne smernice razvoja!.
V predilnici je opaziti nadaljno avtomatizaoije do nakladalnika in 94 baterja 4o mikalnika (večina mikalnikov ja bilo polnjenih direktno a kosmiči). Na mikalniku se uveljavlja avtomatična manjava loncev ali pa vključitev 1. pasaže raztezanja. Pri raztezalnikih in krilnikih je hilo zaslediti nadaljno povečanja hitrosti. Kot kaže, so klasični pratančni predilniki dosegli končno stopnjo razvoja, z avtomatizacijo snemanja pa tudi precejšnjo atopnjo avtomatizacije;. Presenetljivo velika je bila ponudba brezvretenskih predilnikov (skoro 3 o izve db )f.
Prooes predenja bodo brez dvoma močno spremesti!» čeprav Jih večina razen nekaj izjem Be ni zrela za industrijsko proizvodnjo» Poleg znanega mehansko pneumatakega turbin-■kega sistema obeta mnogo tudi elektrostatični princip predenja.
Previjanje se parnika iz tkalnice v predilnico, katere izdelek so torej križni navi tki. Avtomatizacija dovajanja kopsov in snemanja navitkov je napredovala in že precej dozorela. Med sistemi začenja prevladovati način s samostojnim vozlačem za vsako pravijalno anoto.
Pri sukanju amo priča zatona klasičnih sukal-nikOT in prodoru novega sistema z votlim vretenom za dva zavoja pri enem vrtljaju, kar omogoča pri uporabi večjih formatov večjo proizvodnost. Na področju sukanja sintstika ss je izredno razmahnilo (za nas sicer manj zanimivo) teksturiranje s hitrostmi nekaj 100 m/ min in vrtljaji vraten ža blizu milijon/min. Zaradi kompliciranih grelnih in hladilnih sistemov so stroji za teksturiranje kaj malo podobni klasičnim sukalnikom.
V pripravi osnove zaenkrat ni opaziti zmanjševanja števila faz, pač pa eo značilne za to področje večje hitrosti snovanja in močna prizadevanja po avtomatiziranju vdevanja, privezovanja, natikanja lamel ip. Značilnost so tudi stalno večji formati, Škrobilnioa se približuje razmeram, ki jih je mogoče regulirati in krmiliti, kar zadava sušenje, pa se je povsem uveljavil prinolp s sušilnimi bobni.
Stroji za previjanje votka so bili že zdavnaj avtomatizirani, zato bistvenih sprememb razvoj ni prinesel. Kar preseneča, je dejstvo, da se je njihova proizvodnja vsaj pri nekaterih proizvajalcih povečala, kar kaže na nadaljno investiranje v tkalnice s konvencionalnimi avtomati.'
Glede tkalnice kaže, da je dokončno aastopil čas tkanja z ’’brezčolničnimi stroji*!« Tkalski stroji s prijemali (na voljo je veliko'Stavilo različnih dozorelih in izboljšanih različic) so postali uporabniki za vse vrste blaga, od najfinejšega batista do dvojnega pliša. Delovne širine so se povečale, na voljo so gladke izvedbe in za pestro tkanje z 8 barvami. Tkalski stroji s projektili so močno povečali hitrost in izboljšali naprave za tvorbo zeva in izbiro barv. Za juto in trakove iz folij jih grade v širini celo 541 cm;.
Povečalo se je število proizvajalcev tkalskih strojev z vnajašmSom votka s pomočjo šob.
Poleg strojev z eno šobo so bili prikazani tudi zanimivi sistemi z več Sobani. Tudi pri tej skupini poročajo o večji hitrosti tkanja, o večji grebenski širini in nekoliko večji univerzalnosti. Vendar je konvencionalni tkalski avtomat še vedno v programu številnih tovarn tkalskih strojev. Značilnost teh preskušanih strojev so zelo velike hitrosti, avtomatične naprave za navijanje votka in menjavo, večje grebenske širine in izredna širina možnosti uporabe predvsem v bombažerskem sektorju. Povečanje hitrosti je opazne tudi pri listovkah in žakardlh1. Ilstovke na strojih s šobami
dosegajo hitrost do 400 vrtij/min. S eh ardi pa tečejo tudi Ss z 280 vrtijaji/min. Korak naprej ▼ proizvodnji predvsem bombažnih standardnih tkanin je storila firma Rüti s svojim tkalskim strojem z valujočim zevom in vnašanjem votka s kolonami čolničkov.
Kar zadeva pletilne stroje, se Je pokazal trend gradnje glede na izdelavo specialnih strojev za posamezne vrste artiklov. Povečanje zmogljivosti je že kar pričakovana značilnost.
Stroji postajajo pri nabavi sicer vedno dražji, nudijo pa podjetju večjo proizvodnjo in večje možnosti vzorčenje (posebno vlogo je odigrala seveda elektronika). Razvili so se tako cotton stroji kot nogavičarski avtomati (več sistemov in večje možnosti vzorčenja in še večje hitrosti)
ploski pletilni stroji, ki se z različnimi dodatnimi napravami spreminjajo že skoraj v avtomate, okrogli pletilniki, ki eo dobili elektronsko krmiljenje, predvsem pa snutkovni pletilnlkij prav pri teh strojih je opaziti specializacijo in razširitev vzorčenja kot tudi programa posameznih firm. Hitrosti pletenja so se povečale, prav zavidljivo pa so hitrosti rašlov z vnašanjem votka (ti stroji so pravzaprav moat med pletenjem in tkanjem) in še bolj šivalno pletilskih strojev“.
Delež pletenja se bo v bodočnosti ge povečeval, predvsem v modno usmerjenih deželah, posledica tega pa j« močna orientacija v spe-
cializirane kapitalno zelo intenzivne pletil-niške obrate, Ha večji prodor netkanega tekstila (non wovens) kažejo tudi novosti v izdelavi, utrjevanju in plastenju koprenastega blaga. Na pomen šivalno pletilskih strojev smo že opozorili, v tej zvezi je treba omeniti še številne izvedbe za iglanje.
Značilnost sedanjega položaja na področju beljenja, tiskanja, barvanja in apreture z visokim plemenitenjem je stalno izpopolnjevanje procesne tehnike in povečevanje proizvodnosti kot posledica napredka kemije, fizike, mehanike in elektronike. Kot posebno značilne tendence razvoja navajajo npr.! obdelavo tekstila v organskih topilih, kontinuime postopke za plemenitenje pletenin, izboljšane postopke tiskanja tkanin z rotacijskimi šablonami,izboljšano širinako pranje in paranje, poatopks z ultrazvokom in sušenje z visokofrekvenčnim tokom, razvoj polikromatskega barvanja, izboljšano in izredno razširjeno barvanje v aparatih za kroženje tekstila pod pritiskom pri višji temperaturi ip. Pripomniti je treba, da je bil razvoj mogoč le e uporabo regulacijskih in krmilnih postopkov ter močnega procesa avtomatizacije ob pomoči elektronike (naj omenimo le reoeptiranjs in optimiranje procesov s pomočjo računalnikov).
Nič manjši ni napredek v najmlajši panogi -konfekolji, kjer je poleg drobnih novosti
T
^ot npr. pri krojenju, šivanju z ultrazvokom ali pri uporabi stiskalnjo os. likalnih naprav aa novo tehniko tiskanja ip.Jveljal poudarek apeoializaoiji hitrih Šivalnih strojev aa posamezno operaoije, programiranemu krmiljenju likanja in fiksiranja ter kontinuirnem načinu dela linij »a izdelke masovne potrošnje. Razstavo eo popestrili tokrat tudi japonski proizvajalol, ki so dokazali, da so enakovredni partnerji tudi na področju konfekcije.
Vrata razstave eo se sloer resda že zaprla, sejemski utrip pa še ni zamrli razstaviJaloi delajo bilanco glede poslovnega uspeha razstavo in se pripravljajo na naslednjo prireditev. Obiskovalo! pa urejamo osebne vtisa, razpravljamo o zapašanih novostih in z nestrpnostjo pričakujemo uradnih strokovnih poročil v strokovni literaturi (mednarodni tekstilni klub pripravlja pod imenom "Okrog sveta" svoje poročilo oelo v govorjeni besedi in sliki). Le tako upamo, da tej edinstveni razstavi posvečen čas, vložena sredstva in ne nazadnje prestan napor niso bili zaman!.
SREČANJE BORCEV IN DOLGOLETNIH DRUŽBENOPOLITIČNIH DELAVCEV
Ob 30. letnici vstaje slovenskega naroda so družbeno-politične organizacije našega podjetja organiziral.« srečanje vseh tistih članov kolektiva, ki so več kot 6 mesecev aktivno sodelovali v NOV, tistih, ki so med NOV dalj časa aktivno delali na terenu tor dolgoletnih družbeno-politlčnih delavcev. Srečanje je bilo organizirano pred Dnevom borca, 4. Julijem, v Domu družbeno-politlčnih organizacij v Podljubelju. Vabljenih je bilo 83 članov kolektiva, vendar se Ja zaradi letnih dopustov na žalost udeležila srečanja le dobra polovioa.
Uvodne beaeds Js podal sekretar OK ZK tovariš Hudi Hrovatič, ki Je tudi najdalj aktivno
sodeloval v NOV. Povdaril Je pomen srečanja ter se zahvalil navzočim za njihov prispevek v času NOV in v času po osvoboditvi. V znak priznanja Js sleherni udeleženec prejel knjigo z vojno tematiko. Večina članov kolektiva j« bila veselo presenečena, saj je čutila, da njihovo delo in zasluge niso pozabljene. V prijetnem vzdušju Je med udeleženci stekla beseda o takratnem tovarištvu, ki danes ni več tako prisotno, pa ga vsi pogrešamo, želja, da bi se taka srečanja večkrat organizirala, je bila res ves čas prisotna. Ob prijetnih zvokih harmonike in ob dobri kapljici se Je sreč8nje zavleklo pozno v noč.
UDELEŽENCI TOVARIŠKEGA SREČANJA SE ZAHVALJUJEMO DRUŽBENO-POLITIČNIM ORGANIZACIJAM IN SAMOUPRAVNIM ORGANOM PODJETJA ZA POZORNOST, KI KAM JE BILA IZKAZANA OB DNEVU BORCA.
Udeleženo! srečanja.
TOVARIŠICA IVANKA ŠULGAJ ODHAJA
Koneo junija je odšla v pokoj direktorica kadrovoke službe, Ivanka Julgaj.
Že od leta 1945. je bila delavka našega kolektiva, razen v letih 47 in 4Ü, ko ja bila po dolžnosti premeščena v S-.vezno direkcijo za tekstilno industrijo v Beogradu,
Začela je kot delavka v proizvodnji - v oplamenitilnici in nekaj čase. je bi In tudi v obratni pisarni oplemenitilnice.
Po vrnitvi iz Beograda je tri leta opravljala dolžnosti evidentičarja v personalnem oddelku, nato je do 1957. lota delala v obratovnem knjigovodstvu in naslednjih deset let je zasedala delovno mesto kadr.ovika. Zaradi razgledanosti, delavnosti in posluha za probleme podjetja in posameznikov je bila leta 1967 razporejena na vodilno delovno mesto direktorja KDS, ki ga je uapekno vodila do svoje upokojitve.
Že to skromno naštevanje lahko pove, koliko je prispevala k razvoju našega podjetja, predvsem na oodročju kadrovske politike. Poleg delovnih dolžnosti se je vključevala v družbeno politično življenje podjetja. Dolgo vrsto let je bila članica samoupravnih organov in je veliko prispevala k razvoju samoupravijanja v podjetju.
Njeno družbeno-politično delovanje pa sega tudi izven okvirov podjetja, saj opravlja še danes mnoge funkcije v občinskem in republiškem merilu. Zato vemo, da njon odhod ne po-jjieni prenehanje nekega delovanja (čeprav je to za ves kolektiv izguba izkušenega človeka), ampak možnost za še večjo aktivnost in poseganje v družbeno politično življenje našega mesta.
TOVARIŠICA BREDA MILIČ,
NOVI DIREKTOR KDS
Po odhodu tovarišice Ivanke Šulgaj bo opravljala delo direktorja KDS, diplomirani jurist, Breda Milič.
V podjetju jo zaposlena od leta 1966. Po enem letu, ko je minila pripravniška doba,
Je bila razporejena na delovno mesto pravnega referenta in to delo je uspešno vodila do danes.
Pri opravljanju njene nove delovne dolžnosti ji želimo vse najboljše.
Nov sekretariat
aktiva Z K
24.	Junija ja Mia konference ektlva Zreže komunistov Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, katere se Je udeležilo 31 članov, 27 pa J lit je bilo opravlSe.no odsotnih.
Konference se Je udeležil tudi sekretar Občinsko konference ZK,tovariš dipl.inž. Kristjan Perko.
Po izvolitvi delovnega predsedstva Je Bekretar občinskega komiteja, tovariš Perko, obrazložil sklepe 20. seje Centralnega komiteja ZKJ in
6.	seje konference ZKS občine Tržič.
Nato smo podali razrešnico dosedanjemu sekretariatu in izvolili kandidacijsko in volilno komisijo. Člane sekretariata smo volili s javnim glasovanjem; tovariš Rudi HROVATIČ J« bil ponovno izvoljen za sekretarja tovarniškega aktiva ZK. Člani pa ao»
Jelka Ličen,
Ivan Kapel,
Mihaela G o 1 m a j e r,
Viktor Švab,
Karel Bečan,
Marjan P o r n u š,
Alojz Bodlaj,
Tine Tomazin.
V razpravi smo veliko govorili o prostorih kriške šole. Tovariš Marjan Šarabon je prikazal težave, ki bi nastale z dovoljenjem ustanovitve kakega drugega podjetja v Križah. Z dvigom osebnega dohodka nam je uspelo omejiti fluktua-oijo, vendar nam še vedno primanjkuje delovne »ile.Onanil je tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in povdaril, da dosega povpr. osebni dohodek zaradi velikega števila nekvalificirana delovne eile svojo mejo.
Tovariš Tine Tomazin se je pohvalno izrazil o aktivnosti članstva ZK v podjetju. Posebno v zadnjem času je čutiti strnjenost in tovarištvo ter splošno skrb za ekonomski dvig podjetja.
Komercialni sektor pripravlja poročilo o svojem
delu in ukrepih za boljši gospodarski razvoj podjetja. Podal ga bo na prihodnji seji.
Na koncu se je novi sekretar tovarniškega aktiva ZK zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo tudi v bodoče skrbel po svojih močeh za čim boljše dalo aktiva.
Novi sekretariat bo v najkrajšem čaeu izvolil komisijo, ki bo pripravila s sodelovanjem strokovnih služb posameznih sektorjev program nalog za razvoj gospodarskega položaja podjetja. To bodo v glavnem tudi izhodišča za izdelavo akcijskega programa delovanja tovarniškega aktiva ZK v naslednji mandatni dobi.
Želimo, da bi bilo delo novega sekretariata in vsega članstva organizacije ZK v tovarni res plodnol
Stojan Saje
SKLENILI SO ...
Na 17« redni seji odbora za gospodarsko zadave, ki Je bila 18* junija, so Slani odbora, tovariš glavni direktor ter direktorja komercialnega in tehničnega sektorja govorili o problematiki gospodarjenja in o uvaj ni Ju norih proizvodov.
Predsednik odbora, tovariS Marjan PernuS, je prikazal primerjavo proizvodnje v petih me-oeoih lanskega in letošnjega leta.
Problematiko podjetja je podal glavni direktor, tovariš Janko lončar.
Realizacija je bila do maja dosežena s
52.863.000,	- din, oelotni plan pa znaša
104.000.	000,— din. To kaže, da bo plan dosežen. Največja realizacija je bila februarja in marou ter znaša za vsak mesec 12 - 13 milijonov. ? juniju ( do 16.6.) znaša realizacija
4.800 ,000.- din. Iz tega je razvidno, da je prodaja naših izdelkov zelo dobra.
Se vedno pa so naše terjatve zelo visoke in se vrtijo okrog treh milijard starih din. Težave, ki nas tarejo,ao v glavnem v nabavah osnovnih surovin, predvsem bombaža. Direkciji moramo poravnati vse stare dolgove, za sprotne nabave pa je treba podati garanoije v trem mesecih. Garanoije dobimo od Gorenjske kreditne banke in Jugotekstila. V juniju moramo plačati
6.O5O.OOO.- din, od tega pa je do zdaj plačanih le 2,000.000 din in bo verjetno prišlo do vnovčenja garancije GICB.
Za makedonski bombaž dolgujemo 1.600.000 din. Cena tega bombaža v letu 1971 je višja za 0,80 din od lanskoletne.
Glavni dolg imamo pri Jugotekstilu in izvira iz sprotnih poslov. Izvoza je manj kot uvoza.
Z Jugotekstilom imamo dogovor za 3-meseono finansiranje.
K problematiki ja tovariš Tomazin dodal, da je realizacija ugodna. Prodali bi lahko še več, če bi imeli večje zaloge. To velja za konfekcijo, po kateri je veliko povpraševanje in ima boljšo perspektivo kot metersko blago.
Z nemečklj ivo tkanino smo dosegli velik uspeh.
V poletnih mesecih pa se predvideva, da prodaja ne bo tako uspešna, saj veljata predvsem julij in avgust za mrtva meseca, vendar lansko leto tega ni bilo opaziti. Bombaž je zagotovljen do konca leta in glede tega ne bo več težav v proizvodnji.
Dalje je tekla razprava o uvajanju novih proizvodov, to je tiskani konfekciji ASTRID.
Tovariš Tomazin je podal obširno poročilo o dogovarjanju glede vzorcev z znanimi francoskimi modnimi kreatorji modne posteljne konfekcije. Zaenkrat bi bil za našo podjetje najbolj interesanten Cardin, ki se s sodelovanjem strinja. Glede tiskanja te tkanine pa smo v dogovoru z dansko firmo, vendar kakšnih zaključkov še ni mogoča prikazati.
Odbor je menil, da naj se ta zadeva temeljito prouči in da bo dokončno sklepal kasneje.
KADROVSKE
VESTI
V mesecu juniju so bili v naše podjetje sprejeti naslednji sodelavci in sodelavke»
-	T predilnioo»
Juso Rizvič Antonija Hladnik latif Hoxha
*• ▼ tkalniooi Marija Papier
Radojka Todorovič Zdravka PopoviS Ankioa Maleševlč Aäija Brkič Zdravka Gotovac Rada Mllanoviö Milutln Jolič DJurašimovič Gospana Djurašlmovič Pera
Is podjetja pa so v juniju odSlU
-	samovoljno« Danioa Ždral
Iva Glavaš Jože Dobre Irena PJevčevič Vilko Vesenjak Marija Urbano Dušan Magister Jožica Bizjak
-	pravilno so odpovedali«
Mihael Petek Janez Perko Marjan Mežek Janez Ziblar Stanko Pjevčevič Janez Kem Miro Ribič Alojz Gros
-	v preizkusni dobi so izstopili«
Prano Kavšek Juso Rizvič Latih Hoxha
-	ujnrl«	Mihael Primožič
-	izključen iz delovne organizedje«
Darko Žižmond
-	na rehabilitaciji«Alojz Meglič
-	v Poreč eo odšle« Mara Boštnjakovič
Nevenka Kojič Marija Gregorčič Silva Zoro Marija Kamič Žaga Sajovio
Malči Vesel
VARUJMO SE NEZGOD
V mesecu maju in juniju so se pripetile naslednje obratne nezgode pri delu«
Cilka Zvrl, zaposlena v tkalnioi, si je pri tkalskem stroju poškodovala desno roko»
Vzrok» Raglioa pri delu .
Janez Mali, vozač v tkalnioi, si Je pri prevozu blagovnih valjev poškodoval sredinec leve roka.
Vzrok» Nevaren način dela.
Ignac Urbano, delaveo na klimatskih napravah si je pri montiranju ležaja poškodoval prste leve roke’.
Vzrok» Nevaren način dela.
Andrej štamoar
Obvezna praksa v poletnih mesecih
Kot vsako lato, imajo tudi latoa na obvezni prEdcsi dijake in ütudonte srednjih ter visokih äol in sicert
4	dijake iz Srednje tehnične Sole, šibki tok, 2 dijaka	"	" strojni oddolek,
6	dijakinj In dijakov iz giinnaziie,
7	dijakinj iz Ekonomske srednje Sole,
14	dijakinj in dijakov iz Srednje tolxniöne
tekstilne Sole za predilski, tkalski, apretersko"kemiJaki, konfekcijaki in pletilski odaok,
1 študent Ekonomsice fakultete, poslovna smer.
Skupno z vodstvi vseh obratov in posameznimi strokovnimi službami smo si prizadevali, da bi jim pri opravljanju prakse čimbolj pomagali. Upamo, da smo pri tem uspeli in želimo, da bi kot bodoči tehniki uspešno delali v našem podjetju.
Center za izobraževanje
Poiskali smo dve naši praktikantki in Ju povprašali, kako Jima ugaja delo pri nas
Vseh 34 dijakov in študontov smo sprejeli na obvezno prakso za toliko dni, kolikor Ja določano v programih obvezne prakse ( STŠ in SITS po 1 mesec, ESb - 3 tedne, Gimnazija - 2 tedna in Ekonomska fakulteta 1 mesec).
Od skupno 34 dijakov Jih je 15 Se uspešno končalo obvezno delo. To Je razvidno iz predloženih dnevnikov ter ocenjevalnih listov, ki so nam Jih dali ohratovodja delovnih enot;v katerih so bili dijaki, na praksi.
Poleg obveznega dela programa, je lahko vsak praktikant s svojim znanjem, ki ga ja pridobil v šoli, preizkusil tudi svoje praktične sposobnosti.
Vsi dijaki so ooanjenl za uspešnost in prizadevnost pri delu tar za odnos do nadrejenih in sodelavcev. Z ozirom na to ja določena tudi višina nagrude.
Med praktikanti so vsi naši redni štipendisti (10 in 1 kreditiranec) tar drugi dijaki iz tržiške in kranjsko občino.
Cirila g A J II J C Je končala tretji letnik srednje tehniške tekstilne šole konfoko:jeke smeri.
Na obvezni praksi je bila od 15. junija in ko smo ae pogovarjali, je bila zadnji dan v podjetju.
Letos je že tretjič pri nas, zato se že kar dobro znajde in se počuti že čisto "naša".
Prve dni prakse je bila v skladišču, ter prodajnem oddelku, nato pa je po programu obvezne prakee prišla v konfekcijo. Najprej se je pomudila pri ročnih delih, od strojnih del pa ae Ja učila šivanja vezenine na garniture, izdelavo izreza, opazovala je avtomatske stroje pri delu - predvsem gumbničarko in vezi Ine avtomate. Sodelovala je tudi pri prevzemu in medfazni kontroli.
To delo Ji ugaja in v službi se dobro počuti. Toda, pravi, da je praksa precej različna od teorije, od tistega kar se uče v šoli, zato je tu zanjo precej novega, posebno, ker je letos
prvič na praksi. Pri nas bo ostala do konoa julija in misli, da bo še kaj spoznala ter se naučila, čeprav ni naša štipendistka, bo najbrž drugo loto spet prišla k nam? s seboj bo prinesla še več znanja ter ga skušala s prakso dopolniti in utrditi.
Potem ji ostano samo še en mesec počitnic in povedala nam je, da bo takrat šla najbrž v Avstrijo - sicer pa, en mesec hitro mine in zato ne ho delala kakšnih posebnih načrtov.
Zanjo vse to pravzaprav ni nič novega in tudi z sodelavkami se že dobro pozna. Pravi, da je prijetno med njimi in da se vedno zastopijo.
PotosR.Planinc
Urednik
Drugo leto, ko bo končala šolo, pa se bo kot naša štipendistka zaposlila pri nas in najbrž ji začetek ne bo ttko težak, saj ss je z delom in ljudmi že spoznala.
Veronik» K O R 0 5 E C, dijakinjo 1. lotnika ekonomske srednje šole v Kronju, smo zmotili pri njejsm delu v pisarni skladišča gotovih Izdelkov. Sedela Je za veliko pisarniško mizo in nekaj pisala. Bili smo radovedni kaj zapisuje in kaj nasploh dela tukaj.
Ra kratko nam Je odgovorila« "Konslgniram blago in izdelke. To Je predaja oziroma popis blaga za v hranitev ali prodajo."
OBČINSKO
GASILSKO
TEKMOVANJE
V nedeljo, 20. junija je občinska gasilska zveza Tržič orcanizirula tekmovanje, k! jo bilo obvezno za vsa društva v naši občini. Gasilsko tekmovanje je bilo na nogometnem igriSču v Tržiču. 13 gasilskih društev je preizkušalo svoje zmuije iz gasilske veščine pri praktičnem delu tekmovanja (trodelni napad vaja z motorno brizgalno in doveteroboj).
Tekmovalna doootina BPT je bila kar dobro pripravljena. Naše prizadevanje je spremljalo mnogo težav, ker ano v društvu izgubili že izkušene fante, dobre gasilce. Od delavcev, ki so zapustili nodjetje v zadnjih mesecih, je odšlo kar 6 gaoi.lcovj od teh 3 podčastniki, ki so v preteklem lotu dokončali podčastniški tečaj pri občinski gasilski zvezi Tržič. To je velika težava, na katero smo morali računati, Operativno vodstvo gasilskega društva je moralo vključiti mlade fante v vrste tekmovalcev in jih skupno s starejšimi pripravljati za odločilen nastop po novih PRAVILIH ZA PRAKTIČNE VAJE. Na številnih popoldanskih vajah je bilo potrebno vložiti veliko dobre volje.
V sodniškem zboru občinska gasilsko zveze pa J« sodeloval Sterne Oman - republiški sodnik.
Na fotografijah: vaje v podjetju
Našo tekmovalno desetino naslednji člani društva: Stanko Kotar -Jakob Švab
Filip Bukovac-Slavko Jančič-Frano Jakopin-Jelko Urbančnik -Frano Težak Silvo Srečnik Peter Rožič
so sestavljali
desetar, strojnik, šel,
prvi strojnik, drugi strojnik, prvi cavarf drugi covar, prvi vodar, drugi vodar.
Kakšen uspeh je dosegla tekmovalna desetina? Odgovor na to vprašanje je zelo kratek. Odličen! Od trinajstih tekmovalnih
desetin so nojii fantje osvojili drugo mesto; to je zares velik uspeh. Boljši so le gasiloi iz Podljubelja, ki so na tekmovanju delali brez napak.
Če pomembnejše kot je doseženo mesto, to Je ZLATA ZNAČKA oziroma diploma, pa Je vsekakor d.jetvo, da imamo izurjene gasiloo v taktiki.
Za dosežen uspeh čestitamo vsem tekmovalcem z željo, da bi Se bolj vztrajno izpopolnjevali prepotrebno gasilsko znanje.

Ivan Valjavec
VOJAKI NAM PIŠEJO
Tokrat smo dobili dve piami. Eno ja prišlo z Jastrebarskega iz Hrvatske, iz Virovitice pa nam že drugič piše Drago Čelikovič.
Prvo piamo nam ja poslal vojak Srečko Stritih. Piše nami
"Prvič sa vam oglašam iz Jastrabarskega, kjer služim kadrovski rok. Tukaj se nahajam "že"
20 dni ( ko to pišemo, je minil že en mesec) in dnevi sedaj kar hitro minevajo, ker imamo 2 meseca pešadijski pouk.
Kot gotovo sami veste, so prvi meseci najtežji in tako se zdi tudi meni. Toda to bo kmalu minilo in potem, ko bom "star vojak", bo veliko bol je.
Prosil bi vas, če bi mi lahko pošiljali Tržiškega tekstilca, ker me izredno zanima, kako Je kaj v podjetju.
Počasi bom končal.
Prav lepo pozdravljam ves delovni kolektiv EPT, posebno pa še sodelavke in sodelavce v
H
predilnici.
Vojak Stritih Srečko VP 2465 - 42 41420 Jastrebarsko SR Hrvatska
Zahvaljujem se ti za pismo. Tekstilca pa boš prejemal kot vsi ostali - in oglasi se še kdaj !
Urednik
Vojak Drago pa nam piše:
"Po dolgem času služenja vojaškega roka, se vam zopet oglašam in vas pozdravljam, želel bi, da bi moje pismo objavili V TEKSTILCU.
Tekstileo je dobro opremljeno tovarniško glasilo,
ki ga vsak z veseljem prelista. V njem najdem marsikaj zanimivega). Prosim, če bi upoštevali moj predlog, saj mislim, da se marsikdo strinja z njim. Vse je v redu, le malo več razgovorov z mladimi ljudmi bi morali imeti in da bi tudi oni povedali svoje težave in dobre stvari.
Dovolite, da čestitam vsem delavkam in delavcem za dosežke na športnem področju , pa tudi drugje Jim želim toliko uspeha.
V vojaki sam že I4O dni in to mi Je kar hitro minilo. Ni vse tako lepo kot sem si mislil, pa tako je povsod1. No, pa vseeno bo šlo in se ne morem pritoževati.
Sprejmite vsi skupaj lepe pozdrave, posebno delavke v navijalnici in votku.
Vojak Drago Čelikovič vp. 3790/21-D 4340 VIROVITICA
Kot vidiš, smo tvojo prvo željo že izpolnili-sicer pa radi objavimo vsak prispevek in veseli smo še toliko bolj, da se nas spomnijo tudi tisti, ki so začasno daleč proč od kolektiva. Tudi tvoj predlog bomo upoštevali - saj delno smo ga že v šesti številki v razgovoru z mladimi, ki so preje— • li priznanja.
Urednik
NOVE KNJIGE
V STROKOVNI KNJIŽNICI BPT.
025 - UPRAVIJANJE KNJIŽNICE
Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) Slovanska skrajšana izdaja, PID 406 OTE v imenu Jug. oentra za teh. in znanstveno dokumentacijo, Ljubljana 1967
UDK» 025.45 (048.6) « 863
Lit.bibl. II. 2	Inv. št. 1757
33	- Politična ekonomija, gospodarstvo Brant - Krajčevičt
Funkcionalna analiza vrljadnosti Informator, OEP 1971, 5 — 6* Zagreb 1971, UDK I 330.13 - 862
Lit. oso. I. 5/5 - 6	Inv. št. 1764
Nedeljko Guč* Priručnik za rad opšte i kadrovske službe NIP " Književne novima", Beograd 1971
UDK* 331*009.5 (o3) = 867
Lit. oec. II. 89	Inv. št. 1761
prof. dr. ing. Slavko Marjanovič* Donošenje odluka u privrednim organizacijama Informator, OEP 1971, 3-4, Zagreb 1971 UDK* 338. 984 » 862
lit. oso. I. 5/3 - 4	Inv. št. 1763
34	- PRAVO
J. liberna * Priročnik, POGODBE V GOSPODARSTVU (i).
Gospodarska zbornica SRS in združenje pravnikov v gospodarstvu SR Slovenije, Ljubljana 1971
UIKi 347*44 (33) (03) = 863
Lit. iur. II. ss/1	Inv. št. 1755
*• • *“ J« !• "" •
J. Žiberna* Priročnik, POGODBE V GOSPODARSTVU (II)	.....
Lit. iur. II. 33/11	Inv. št. 1779
Zbirka sudskih odluka, kjiga XV, zvezek 2, Službeni list SPRJ, Beograd 1970
ULE * 347.993 (344.3) - 861
Lit. iur. I. 40/ XV,2	Inv. št. 1777
Dr. M. Ivčič - M. Magert - Dr. F. Stankoviči Propisi o radnim odnosima (druga izdaja) Informator, IPK 1971, XVIII, 1-2-3» Zagreb 1971
UDK, 331.15 (083.1) ° 862
lit. iur. II. 2/miI, 1-2-3 Inv;, it. 1844
Stanko Miheliči Sploini register veljavnih predpisov 1969/70 ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1971
UDKi 35.083(497.12 J » 863? Lit. iur ( l.ex) I. 66 Inv. St. 1772
35	- JAVNA UPRAVA
Stane Sirci Nomenklatura poklicev, Ljubljana 1969 UDK I 35.08 I 001. 4 - 863
Lit. oec. I.‘85	Inv. St. 1778
38 - TRGOVINA
Jugoelovenski poslovni informator 1971, Beogradski izdavaSko-grafički zavod, Beograd 1971
(6) + XVI + (4) + L XVI + (2) + 1092 +
UDK I 381. 893 "1971" (497.1) » 861 + (2). » M 4° lit. oec. II. 88	Inv. St. 1760
5	- MATEMATIKA
Dr. Bela Krekoi	— f. -
Linearno programiranje	!............'.
Savremena administracija, Beograd 1971	.........
UDK I 530. 18 I 001.1 = 861	....
lit. techn. I.-85	Inv. St. 1766	.
62 - TEHNIKA
Jeriha Peter, dipl.ing.i Parni kotli Zveza energetikov Slovenije, Ljubljana 1970
Lit. techni. II. 90 (1.-3.ra.)	Inv. Številka 1846 - 1848
Otto Limanni Elektronik ohne Ballast
Stanzia - Verlag, MUnchen 1970 (2) + 396 + (2) atr.i H. 8 UDK» 621.38 =30
Lit. techn. I. 83	Inv. St. 1762
Priruönik za autogeno zavarivanje (druga izdaja), Prlvredni pregled, Beograd 1966 UDKi 621.79 (03) = 861
Lit. techni. I. 87	Inv. St. 1771
Prof.ing. Slavko Suvajdžič, ing. Radomir Popoviči Organizacija i racionalizacija
unutražnjeg transporta
Privredni pregled, Beograd 1969 UDKi 621,86 = 861
Lit. techn. II. 66(2.ex)	Inv. St. 1768
Prof. ing. Slavko Suvajdžiči Transportna sredstva u proizvodnji Privredni pregled, Beograd 1967 UDK i 621.86 = 861
Lit. techn. II. 65 (2. ex.)'	Inv. št. 1769
Prof. inž. Slavko Suvajdžidt Savremeni metodi transporta, manipulisanje in skladiStenjs
proizvoda.
Privredni pregled, Beograd 1969
ODR.s 621.86 - 861
Lit. tednu II. 67 ( e.ex.)
Inv. St, 1770
65 - VODSTVO IN ORGANIZACIJA INDUSTRIJE
Dr. Živko Kostldi Osnovi organizacije poduzeda, 8. izdaja, Savramena administraoija,Bgd,1971 UDK j 65.01 * 861
Lit. tednu II. 66	Inv. St. 1767
Dr. Živojin Paridi Planiranje i poslovna politika preduzeda, Savremena administracija, Beograd 1971 UK S 65.012.2 + 658 * 861
Lit. oeo. II. 90	Inv, St. 1841
657 - RAČUNOVODSTVO	..........
Periodični obračun radnih organizacija u 1971. godini	»,.».*
Informator, IPK 1971, XVIII, 4? Zagret, 1971
UDK i 657.3 "1971" (048.07) » 862
Lit. iur. II. 2/XVIII,4	Inv. St. 1850
658“ TRGOVINSKA TEHNIKA
Dr. Drago Kotniki Prodajna politika OSP 1970, XIl/14-15» Informator, Zagreb 1971 U1K i 658.8 (024) =* 862
Lit. oeo. I. -5 / XII, 14 - 15	Inv. St. 1849
67 - MEHANSKA TEHNOLOGIJA
Pejo Puhar« Tehnologija odrezavanja (I.), "StrojniSki vestnik", Ljubljana 1964 Um s 67 : 621.91 « 863
Lit. teohn. I. 82	Inv. St. 1758
687 - OBLAČILNA INDUSTRIJA
Ing. Gajid Branislavi Odnos tola i odela
Saves inženjera i zahnidara tekstilaoa SR Srbijo, Beograd, 1970
Um i 611.9 i 687.1 (687.02) « 861
Lit. teohn. I. 81	-	lav. št. 1754
80- JEZIKOSLOVJE	’
Krstid Zdenkas Namački II., III. izdaja Kolarčev narodni univerzitet, Beograd, 1970
Um i 803.0 - 07 (075) - 86I/3O
Ling. II. 2 (71 -'ll (1. ex. - 8.®x) Inv. St. 1716 - 1723
S.	SA31
ZAHVALA
Prav lepo se zahvaljujem za obisk in darilo v Sasu bolezni.
fina Meglič - Oplemenitilnica
ZAHVALA
Odboru sindikalne podružnice BPT se iskreno zahvaljujeva» da so naju obiskali in obdarili med najino boleznijo.
Mimi Ziblar in
Terezija Primožič
N A §	E	MAMICE	
Irma Branda	2.	junija 1971	dečka
Antonija Kališnik	22.	junija 1971	deklico
Bojka Kostič	27.	Junija 1971	deklico
Jožica Jančič	29.	junija 1971	dečka
Helena Ahačič	30.	junija 1971	deklico
Leopoldina Loboreo 2.		julija 1971	dečka
Iskreno čestitamo vsem porodniosm, pa želimo veliko zdravja !			novorojenčkom
DOBITNIKI NAGRAD ZA KRIŽANKO IN KVIZA
Izmed pravilnih rešitev smo potegnili tri križanke. Nagrade prejmejot
1.	Jožefa Pesjak, predilnica .... 25,00 ND
2.	Pavla Horvat, navijalnica ..... 15,00 ND
3.	Andrej Zupan, predilnica ..... 10,00 ND
In S© trije reševalci kviza!
1.	Magda Martič, laboratorij ..... 25,00 ND
2.	VenSeslav MiliS, predilnica ... 15,00 ND
3.	Slavko Pajntar, predllnioa .... 10,00 ND
Rešitev kviz at
1.	AUDI (60 - 90)
2.	WARTBURG 1000
3.	FIAT 850 SPECIAL
4.	FIAT 750
5.	NSU PRINZ 1200
6.	UKW JUNIOR
Od 23 rešitev j® bilo 7 nepravilnih. Največ napak je bilo pri 6. avtu, kjer so mnogi napisali AUSTIN - MINI.
Rešitev križank at
Letovati v Poreču? JT, Rabar» Oberon? uhalj, M, Urek, LS? Be, ia, po, TT, DNR? LL, S, rodeo, aria? J, mir, KR, Rebeku? Ana, m, S, obrt, M? narobe, dež, Aere? S, sivko, ur, Ar? A, kača»Vesna, I? Ns, Kid, CR, mrak? igrača-rija, iskra,
Tokrat smo prejeli 35 rešitev križank in ssano 5 je bilo nepravilnih.
BODE...........................
Letos »mo opratali program nalog ln ukrepov, s pomočjo katerih »e nalagajo naloge in zadolžitve strokovnemu kadru in samoupravnim organom. V tej rubriki si bomo priklicali v spomin naše zadolžitve in si povedali, kaj ne delamo in kako določene stvari "delamo". Ta dobronamerna kritika ima za oilj odpravljanje napak, ki se delajo povsod in na svoj nadln vplivati na čim boljše gospodarjenje v podjetju.
.... presneto,danes pa nimam sreča. Še vedno mi je uspelo prisopihati v podjetje zjutraj ob 5 uri in 55 minut, toda danes mi ni in ni Slo od rok. Ostal sem za ograjo, pa čeprav sem Se tako milo gledal vratarioo, ki sploh ni "trzale" ns moje besede (gotovo je opazila, da ae nisem Sa umil).
Po obvezni registraciji mojega prihoda v podjetje, sem jo ubral po stranski poti, kajti vseh z nož» ne pa tudi nisem hotel srečati.
.... šel sem mimo pleskarske delavnice, kjer Je bilo vse tiho in sem se že malo potolažil, da so tile umetniki gotovo tudi zaspali. Toda kasneje so me vsevedi poučili, da bo vsi pleskarji odgli iz podjetja in da sedaj pri nas delajo uslužnostno za lepe denarce - kdor zna pa zna!
.... jasno, da sam tudi član samoupravnega organa, pa sem komaj čakal, da bo sestanek. Pred seetan-kom pa sem si malo ogledal program nalog za letošnje leto, da si osvežim spomin in izprašam vest. Veljko Je napisanega in lepo zveni, tako da skoraj dobim občutek, da sem član zares dobro organiziranega podjetja. V programu opazim, da naj bi v meseou juliju obravnavali organizacijsko shemo podjetja s vsemi dodatki in pritiklinami in seveda nalogami. Sicer ne vem, zakaj se ta reč ni obre -vnavala in proučila, vendar se mi zdi kar prav, saj je meseo Julij (pa tudi evguat) prevroč za takšno preučevanje in imamo vsi preveč dela z dopustom in kopanjem.
.... ko grom skozi belilnioo na sestanek v center,opažim,da se na konou v kotu nekaj močno kadi. Vraga, si mislim, pa ne da bi se vžgal amodilni stroj. No, ko sem se dovolj približal, sem videl, da samo čistijo prah s stroja,na katerega se ga je že kar precej nabralo. Kar nekam lažje sem se povzpel po občudovanju vrednih» dolgih stopnicah (pa tudi visokih) v center, kjer sem se potem na sestanku malo oddahnil.
.... petek je, sicer smo Sele devetega v meseou, toda zvedelo se je,da bo plača danes. Sioer je ur» Sele 1, toda danes si lahko privogčim kosilo malo prej, saj do dveh gotovo ne bom ničesar več naredil V menzi opazim, da nisem edini, ki tako misli in da nas je več tekih, ki znamo racionalno izkoristiti evoj "prosti" čas.
.... pa po kosilu skočim hitro ge v upravo na stranišče} malo sem se bal, da me kdo ne zapre vanj. Vrata so namreč brez kljuka, naj potegne veter, pa sem v kletki. No,imel sem srečo, toda ko sem priäel ven, sem zvedel, da danes s plačo ne bo nič. Bil sem razočaran, kajti sedaj bom moral v Beraču ge kozarce štet,kar mi lahko zmanjka denerja za vožnjo nazaj.
.... no pa smo doma. Iz Poreča,saveda. Bilo je odlično, prekrasno . Vino Je prima,samo zaradi vrst» pi’eđ tisto lino za izdajanje hrane sem se komaj prebil do kozarca - pa tudi drago Je (8,00 din/1). Tudi jaz sem jedel zunaj na terasi "Prepih". To ti je užitek! Ješ zunaj na svežem zraku, veterček prijetno pihlja in te hladi. Kaj pa je to?.Nekomu se hudo mudi na kosilo, pa se je kar z avtom pripeljal! Dal nam je tako oblak dima in prahu,kot da bi se bal, da nas ne opikajo komarji. Hvala til? .... voda, morje, to j® nekaj osvežujočega, enkratnega, toda po zadnjem kopanju v dnevu se pri'
leže malo tuširanja, pa zavijem pod tuš na plaži. Zastonj vrtim ventil.- vode ni! Zvem, da je tuš tudi v stranišču - toda ženskem,kar me malo zbega, saj nisem navajen hoditi po ženskih straniščih (to je bilo včasih v osnovni šoli). No, kar malo si oddahnem, ko srečem med vrati mladega Čeha in si zraven mislim,Se njemu ni nerodno, tudi meni ni treba.
Tako,malo daljši sem bil, toda bilo je prvič, da se oglašam pa se popolnoma še ne znajdem. Prvič s* vsakemu oprosti.
Vaš trn
KAM V AVGUSTU?
Za izlete Turističnega društva je vedno več zanimanja, saj so bil: večinoma vsi, ki smo jih imeli v načrtu, v splošno zadovoljstvo udeležencev uspešno izvedeni. Da bomo ustregli občanom, bomo tud: v avgustu izvedli vse štiri izlete, ki so za ta mesec v načrtu.
KRNSKO J3Z3R0
ljubiteljem popoldanskih izletov bosta 8. avgusta nudila mnogo užitka Kamniška Bistrica s svojim okoljem ter arboretum v Voljčem potoku.
V nedeljo, 15. avgusta, pojdemo spet čez mejo.
To pot se bomo po postanku v Trbižu zapeljali z gondolo na razgledne Vičarje, popoldne pa se ustavili še ob Rabeljskem jezeru, od koder se bomo vračali čez Predel v Posočje in skozi Škofjo Loko.
IZVIR SOČE
Zadnjo nedeljo v avgustu bomo ponovili popoldanski izlet, ki je v prejšnjih letih navdušil udeležence s v Polhov gradeč in na Črni vrh s povratkom skozi poljane in Škofjo Loko.
Prepričani amo, da bo prijavljencev za izlet 1# avgusta, za poln avtobus. Popeljali se bomo čez Vršič v Trento in v Kobarid, od tod pa čez mejo v Čedad in na Staro goro. Na povratku se bomo ustavili še v Gorici.
Ker skušajo naši izleti združevati koristno s prijetnim, to se pravi spoznavanje krajev, ki slovijo po naravnih lopotah in zanimivostih, s prijetnim oddihom, upamo na velik odziv.
Prof. Jože Rakovec
ALARMIRANJE POŽARA -ČLOVEK ALI AVTOMATATIKA?
v prejšnji številki "TEKSTILCA" amo objavili nekaj uvodnih misli o koristnosti uporabe najnovejše tehnike na področju varstva pred požari, d-nes pa spregovorimo konkretneje o vrstah avtomatskih javljalnikov, kakršne proizvajajo in Jih dobimo tudi na tržišču.
Biro za avtomatizacijo v industriji, ISKRA COMMERCE v Ljubljani, je organiziral krajši seminar na temo« "AVTOMATSKE POŽARNO -JAVLJALNE NAPRAVE" s praktično demonstracijo.
Oglejmo si najprej bistvo požara«
Zgorevanje ni nič drugega, kot hitro potekajoča kemična reakoija gorljive snovi s KISIKOM, ki Jo spremlja oddaja energije. Pojave, ki Jih z našimi čutili opažamo, imenujemo v splošnem OCENJ. Kot požar pa označujemo ogenj, ki je zapustil ali nastal IZVEN OGNJIŠČA in se širi naprej z lastno energijo. Za vsak ogenj so pogoji
“ gorljiva snov (bombažni prah, papir, les, benoin, alkohol itd.),
-	kisik (v ozračju ga imamo okrog 2196),
-	toplota (vžig ali izvor vžiga).
Vsak izmed teh treh dejavnikov je za ogenj bistvenega pomena. Odvzem katerekoli od teh sestavin pa se ošituje kot gašenje :
-	odvzem gorljive snovl(le redkokdaj izvedljivo),
-	odvzem kisika (za gasilnimi aparati za prah, 002 itd.),
~ odvzem toplote, ohladitev (predvsem z VODO),
Z našimi čutili lahko zaznavamo«
-	vohamo zgorevalne pline,
-	vidimo dim in plamen,
-	čutimo toploto
-	slišimo eksplozije(prasketanje ognja).
Pri vsakem gorenJu nastajajo energijske in snovne spremembe. Za energijske spremembe, ki so posledica komičnih reakcij, jo značilno, da se sprošča energija, ta pa prehaja s sevanjem, konvekcijo in prevajanjem toplote na okolico.
Snovne spremembe pa določajo njeni produkti;
tu imamo trdne in tekoče snovi, ki ostanejo na pogorišču skupaj z nezgorelo snovjo in hlapi. (Ogljikov monoksid, ogljikov dioksid).
Avtomatske naprave«
Obstoj ter poznavanje požarnih nevarnosti nam daje možnost za avtomatično odkrivanje požara. Naprava, ki jo bomo za to uporabili, bo morala biti sposobna, da bo na poljubno izbranem mestu, ZANESLJIVO aledila ali merila. Pri tem ae nam ponuja primerjava s človeškimi čutili. Prav tako kot človek razpoznava spremljajoče pojave požara- toploto, svatlobo, dim, zgorevali pline- tako reagirajo tudi avtomatekl javljalniki.
NAPHAVA za daljinsko merjenje se sestoji iz»
-	čutil, ki merijo neko določeno fizikalno veličino in Jo spreminjajo v skladno potekajočo pomožno veličino;
-	pretvornikov, ki pretvarjajo pomožno veličino v proces za signal;
-	prenosne linije, najpogosteje električne linije sli brezžične zveze;
-	sprejemnika ali centrale, kjer se zbirajo in analizirajo sporočila. V njem se nahajajo tudi elementi za nadzor celotne naprave;
-	naprav za alarmiranje ali direktno izvrši— tev določenih operacij-
Avtomatske javljalne naprave za odkrivanje požara zaznavajo v glavnem naslednje požarne elemente»
-	pri požaru nastajajoče delce, ki lebdijo v zraku (požarni plini) in dim,
-	spremembetemperature prostora zaradi požarne toplote,
VRSTE JAVLJALNIKOV»
JAVLJALNIKI, KI ČUTIJO TOPLOTO; imenujemo Jih tudi termični javljalniki. Obstojata dve podskupini» termični maksimalni, ki reagirajo pri določeni maksimalni temperaturi in Se termični diferenčni javljalniki, ki reagirajo na določeni porast toplote v časovnem obdobju.
JAVLJALNIKI, KI ZAZNAVAJO VONJ; ta prinoipt ugotavljanja nastankov požara Je dandanes najbolj razširjen. To so IONIZACIJSKI javljalniki, ftnogočajo nam zgodnje odkrivanje začetkov požara; tleče požare(npr.» bombaža, prahu itd,) odkrive^eprecej pred nastankom plamena in dima ali visokih temperatur. Pravočasno javljanja omogoča gaSenje požara v začetnem stadiju, s čimer se izognemo velikim škodam, tako zaradi požara kot vode.
Ivan Valjavec
Nadaljevanje sledi J
- plamen oziroma njegovo sevanj»'
KATEGORIZACIJA OTROK:
VRSTE KATEGORIJ
2adnjič rano sl oglodali prvih šeot kategorij iz pravilnika o kategorizaciji otrok. Spoznajmo danes Se oatalel
Sedmo, osmo, devoto in deseto kategorijo tvorijo duševno zaostali otroci, ki jjh delimo v idiote, imbecile, debile in lažje duševno zaontale. V novejšem šbbu pa mnogi psihiatri Jn pedagogi raje uporabljajo bolj praktično le-stvioo in delijo otroke na učljive, sposobne za privajanje Jn nesposobne za privajanje. Mislim, da je druga klasifikacija boljša, ker jasno pove, katere sposobnosti otrok Se ima in ki jih je mogoče še razviti, npr. katego-rizaoljaka komisija meni, da je otrok učljiv.
To pomeni, da bo otrok lahko obiskoval posebno osnovno Solo, da si bc lahko osvojil tudi bolj splošno pojme in da jih bo znal prilagoditi potrebam vsakdanjega življenja.
Duševno zaostale otroke delimo v dve skupini» v oligofrene ali duševno prizadete in v retardirane ali duševne zaostale. Kakšna je razlika med obema skupinama? Pri prizadetem otroku gre prvenstveno za inteligentnoetni primanjkljaj, medtem, ko je duševno zaostal
otrok normalno inteligenten, le da njegova inteligentnost ni dovolj izrabljena zaradi vzgojne zanemarjenosti otroka, čustvenih zavor ali hude zaostalosti okolja. Ozadje duševne zaostalosti morejo biti čustvene motnje ali pa konfliktne situacije, ki zaradi njih otrok odklanja šolo ali pa podzavestno odklanja dozorevanje, da bi čim dlje ostal v odvisnosti in v varnom zavetju.
Prizadetim in zaostalim otrokom lahko starši zelo pomagajo, da se osamosvoje, lahko pa jih ovirajo pri rehabilitaciji, če ne priznajo otroka takšnega kot je» z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi in sposobnostmi. Včasih ne opazijo, da se njihov otrok ne razvija normalno, da ni dolgo shodil, govoril, so navadil na čistočo in podobno. Zato se čutijo prizadete,
če jih učitelj v šoli na to opozori; spet drugi starši so zavzeti z lastnimi težavami in puščajo dom ter otroke vnemar. Nekateri starši si zelo prizadevajo in skrbijo za otroke, na znajo si pa ustvariti resnične podobe o njem. Čutijo se krive za otrokov primanjkljaj, zato ga razvar jajo, mu nudijo vse kar potrebuje ali ne potrebuje, ne da bi se zavedali, da bo moral otrok nekoč samostojno živeti, ko ne bo ne mame in ne očeta, da bi mu stregla. Taki starši pogosto vodijo otroke od zdravnika do zdravnika, da bi ga pozdravili, nočejo ga pa dati v posebno šolo, kjer bi otrok razvil preostale sposobnosti in s* pripravil za samostojno življenje.
..	j
Če se držimo kategorij, kot jih določa pravilnik o kategorizaciji in evidenoi otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je najhujše duševna nerazvitost idiotizem. Taki otrooi zelo pozno shodijo, ali pa sploh niso pokretni, govore le poBtmezne besede ali stavke, z doslednim treningom lahko dosežemo majhen napredek, sicer
pa 80 potrebni nege in varstva kot dveletni otroci. Za take otroke jo v Sloveniji le en zavod v Dornavi pri Ptuju.
Tudi imbecilno3t se pokaže že v zgodnji otroški dobi. Pozno shodijo, govor spromljajo govorne motnje. Tudi telesni razvoj ni pravilen: nespretni so pri hoji in že na zunaj kažejo znake nerazvitosti. Ti otroci niso sposobni za posebno šolo, ampak se jih lahko uposobi ze preprosta dela, ki jih opravljajo pod nadzorstvom. Seveda pa je ortopedngoška pomoč uspešna, če je dovolj zgodna. Zavod zn delovno usposabljanje otrok je v Črni na Koroškem.
Debilnost je duševna nerazvitost lažje stopnje, ki pa jo pri otrok h opazimo le, če dovolj skrbno spremljamo njegov razvoj. Nj'hov govor je povezan z laSj'mi govornimi motnjami, hkrati pa pogrešamo tisti večni "zakaj", na katerega pri normalnem otroku skoraj ne moremo sproti odgovarjati. Iščejo družbo mlajših otrok in se 1# težko vključijo v krog vrstnikov.
Deseto kategorijo tvorijo lažje duševno zaostali otroci, ki v predšolski dobi ne povzročajo staršem nobenih preglavic, če pa tak otrok slučajno ni tak kot so njegovi sovrstniki, se tolažijo, da se bo došole Se še razvil. Tale otrok nekaj časa v šoli napreduje s posebno učiteljevo pomočjo in vztrajnostjo staršev. Osvoji le konkretno snov,
Se jo dalj časa ponavlja. Nekateri dobro pomnijo, vendar mehanično: nauče se na pamet pesem, a je ne razumejo. Nekaj čnsa se taki otroci oglašajo pri pouku. Ker njihovi odgovori niso amiselni, se zapro vase, umikajo ee tudi družbi sošolcev, eretiki pa povzročajo nemir, nadlegujejo sošolce, trgajo zvezke, skratka motijo pouk. Lai,je duševno zaostali otroci, ki jim pravimo tudi mojni primeri, le redko spadnjo na posebne šole, ker je za njih učni načrt prelahek, na redni šoli pa spet ne delajo, ker je učni načrt zanje protežak.
Navadno zaključijo osnovno šolo v petem ali šestem razredu.
Debilni otroci se izobražujejo v posebnih osnovnih šolali. V Tržiču jo štirirazradna posebna osnovna šola, v višje razrede pa hodijo učenci v posebno osnovno šolo v Kranj.
V	enajsto kategorijo so vključeni osebnostno moteni otroci, ki so navadno poprečno ali nadpoprecno inteligentni in zaradi pritiska ali nerazumevanja staršev, zato ker jih skupina odkloni, poiščejo priznanje in zadovoljstvo v negativnih dejanjih. Taki otroci se šolajo na rednih šolali, vzgajajo pa se v vzgojnih zavodih
v Preddvoru, Smledniku, Veržeju, duševno zaostali pa v Planini pri Rakeku.
V	dvanajsti kategoriji so otroci s kombiniranimi motnjami. Sem spadajo kombinacije vseh kategorij npr.: telesno invaliden in osebnostno moten, naglušen in duševno prizadet itd. Seveda takih otrok ni veliko.
Kot je razvidno je kategorij tako ali drugače motenih otrok precej, vendar ne smemo misliti, da je otrok v teh kategorijah veliko.
Navadno ee giblje odstotek motenih otrok med 2 $ do 3^ in je velika večina otrok normalnih, ki z večjo ali manjšo lahkoto zaključi v osmih letih popolno osnovno šolo.
Če pa že imamo motenega otroka, ga vzemimo takega kot je, z vsemi sposobnostmi in po— mankljivostmi in pomagajmo, da se bo toliko usposobil, da bo lahko živel tudi brez noše pomoči.
Z. Pretnar
POEZIJA
Tokrat objavljano na bralni strani đva "bisera" iz hrvaške lirike sedemnajstega stoletja. V njej ima ljubezen, ne glede na obliko, presenetljivo modno podobo* druži namreč ljudsko pesem z renesančnim artizmom. Zato je popoln-?, visoka in hkrati lahko dostopna, dsprav nikoli ni banalna.
To sta prevoda dveh pesmi Antona Gleđovića, dubrovniškega pesnika in dramatika, ki je živel v letih od 1659 do 1728.
GLEJ ZVE3T0BA IN LJUBEZEN
tvoja me je posvetila in v nerazdružljlvi vezi * dvojno silo e tabo zlila.
Vas kar hočeš, stori z memo, kot pajka me lahko pohodiš, bol zadaš, odvzemaš rano, za svojim glasom varno vodiš.
ö« živim, sem v tebi živa, ti Bi, ljubi, živ le v meni. Nisi svoj, nerazdružljiva sva jas v tebi in ti v meni.
V tebi moje so vrline, v srou čuvam tvoj zaklad. Ljubim se, priznati ni me sram, ker ti imaš me rad.
Misel vsaka te posluša,
▼ tebi moj se svet začenja, srce sroa si, duše duša, življenje mojega življenja.
Z ZVEZDAMI IN MESEČINO
se bojuje črna noč.
Bo zatrla njih milino nje uničujoča moč?
So se bližam beli hiši,
- Zorka s sestro v nji živ}. -njun sladak šepet zaslišim, dalje iti moč mi ni«
Stopim k vratom in pogledam r sobo skozi okence:
Zorka ob plamenu sveče reze rdeč ovet vrtnice.
Ko nje sestra, ovet lepote in odsev nedolžnosti tanko iglo v prt zabode, aene v srcu zaskeli.
Naslednji verzi so prevod pesmi ruskega futurist?. Velimirja V. Vladimiroviča -Hlebnikova ( 1885 - 1922)«
KO KONJI UMIRAJO,
HRZAJO,
KO TRAVE UMIRAJO,
VENEJO,
A KO LJUDJE UMIRAJO,
POJEJO
PESEM.
Prevedel prof,. T. PRETNAR
prof. Tone Pretnar:
POKRAJINA IN ZRCALO
Množica enakih kvadrov: v njih, med njimi uniforme, standardi, kalibri, norme -film iz tisoč dvesto kadrov.
Zadaj hrasti zelenijo, toda zunaj objektiva.
Neizpeto melodijo ▼ krošnji poje rajska ptica.
Mojo je nocoj izpralo med kvadrati in drevesi čudno Izbočeno zroalo, kot bi iz roke padlo vešči*
v njem nihče ne najde sebe, samo vsakogar poišče: kot meduze, kot amebe v njem živimo brezoblični«
Franai Carars
ZADET
Fallita a ja obiskala sreča. Na športni napovedi je sadel nekaj milijončkov, točneje rešeno pet milijonov in triBto dinarjev.
Pogostil je kolege in priredili so prav imeniten krok. Pozneje pa ja zašel premišljevati, kem naj da ves ta donar. Hišo je imel, prav tako tudi avto in vikend ob morju; skratka vse, kor lahko prigara povprešen državljan v naši domovini.
Zaprl se je v svojo sobo, da ga družina ne bi motila in zašel premišljevati, kako naj denar obrne, da ne bo prehitro skopnel, ampak se bo po možnosti še lepo obrestoval. V banko se ne splačaj naj pride spet kakšna devalvacija in potem adijo milijončkiI Zlata ne prodajajo, sicer bi ga kupilj
če pa ga zamenja ▼ devize, bo spet imel šemo Izgubo.
Tako je ubogi Feliks premišljeval iz dneva v dan, v službi, doma in še v spanju. Milijoni so se mu vgnezdili v možgane, v mislih Jih Je sešteval in odšteval, množil in delil. Postajal je vedno bolj živčen, mučil ga je glavobol, nespečnost, pomanjkanje apetita in vse druge nadloge, ki se pojavijo zaradi prekomernih duševnih naporov.
Vedno bolj je propadal in "Matilda" se mu je že prijazno smehljala.
Feliks je sklenil, da se mora to končati. Vzel bo mesec dni dopusta in odšel nekam, kjer sl bo popravil razrahljano zdravje. Sin je zbiral prospekte in nekega dne je Feliksu prišel v roke prelep švioarakl prospekt s približno tako vsebinoi "Vae muči glavobol, nespečnost, vnetje živcev? Obiščite naše zdravilišče, združite prijetno s koristnimi V našem prekrasnem kraju boste preživeli nepozaben dopust in sl nabrali novih moči za boj z vsakdanjimi težavamil Na voljo so vam svetovno znani spedialisti, ki bodo poskrbeli za
EK
vaše telo in dušo! Domov se boste vrnili kot prerojeni!"
Feliks se ni prav nič obotavljal. Uredil Je gleda dopusta ln naslednji dan se je Že odpeljal z letalom po svoje ljubo zdravje.
De n er je seveda vzel a seboj;. Nič se ne ve, kaj se lahko med tem doma zgodi.
Res, v prospektu ni bilo nobenega pretiravanja. Prekrasno zdravilišče - pravzaprav hotel - ob lepem jezeru, z vsem obdobjem za še teko razvejanega bogataša. Feliks se Je počutil kot Onassisr. Zdravniški pregled je bil le formalnost; seveda, "uničeni živci, vsakdanja stvar, za račun ne skrbite, vse bomo uredili, preživeli boste edinstven oddih, ...."
že po nekaj dneh se je Feliks bolje počutil.
Nič več ga niso morili milijoni in druge skrbi. Seznanil se je z nekaj bogataši in utrujenimi "biznismeni", razpravljali so o politiki, o ženskah in o drugih stvareh.
Dnevi so kar prehitro minevali in preden bi mignil, Je Feliksu zazvonil zadnji dan dopusta.
Odpravil se Je v direktorjevo pisarno, da poravna račun. "Da, da, še to malenkost uredimo, kako se počutite, zdravi kot dren, me veseli, itd...." Potem Je direktor položil predenj lično napisan račun. Feliks ga J# smehljaje prebral in potem debelo pogledal zadnjo številko. Računček Je bil lepo okrogel; natanko pet milijončkovl
Domov se je Feliks vrnil z srtostopom. Med potjo je žvečil sendvič, ki ga Je kupil za tristo dinarjev.
IX. ZBOROVANJE TEKSTILCEV IN KONFEKCIONARJEV JUGOSLAVIJE
26	ln 27 Junija - Novo mesto
Na tem zborovanju je sodelovalo 33 podjetij iz oele Jugoslavije in se pomerilo v 8 športnih panogah (mali nogomet, odbojka, košarka,rokomet, namizni tenis, šah, atletika in streljanje). Tekmovanje je potekalo ločeno za moške in ženske. Naše podjetje je letos prvič tekmovalo na tem velikem letnem zborovanju tekstilcev in sicer z moškimi ekipami v malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu in streljanju.
Tekmovanje je potekalo na dokaj kvalitetnem nivoju organizacija pa jo bila za tako številčno tekmovanje solidna ( v 2 dneh je tekmovalo 1200 ude-leženoev). Noše ekipo se niso odrezale najboljše, toda sodelovali smo prvič, pa tudi pripravljeni nismo bili najboljše, ker smo bili zelo pozno obveščeni o tekmovanju.
Rokometna ekipa, stotijo od laves B. Teran, Mikolič, Jano, Perko, S. Teran,
Čepijo z leve: Sega, Urbančnik, Laibaoher,Brzin,
leta usoda je popoldne doletela nogometaše. V prvem polčasu so bile moči enakomerno porasdeljei pa tudi rezultat je bil še kar ugoden. V drugam polčasu pa sa je ekipa OROTEKS iz Oroslavja razigrala in z rezultatom 5 * 1 izločila naše nogometaše iz tekmovanja (sodelovalo je 30 ekip, OROTEKS je dosegel 3 mesto).
7	soboto, 26. junija smo odpotovali - 28 nas Je bilo - z avtobusom v Novo mesto. Vožnja je minila v vssolam razpoloženju, saj talco nirano vedeli, kaj na« čaka tam doli, na Dolenjskem.
Prvi smo naleteli na mimo rokometaši. Izmed 14 »kip nam je žreb naklonil ekipo A1H03 iz Sarajeva. Z rezultatom 8 « 10 nas ja že v prvem kolu izločil iz tekmovanja. Zaradi nepravilno registriranega igralca pri nasprotnikih ( tuj), bi skoraj lahko nadaljevali tekmovanje, toda zamudili smo zadnji vlak.
Nogomotna ekipa, etojijo z leve» B. Teran, Buštnol, Čadež, Zaletel, Tlšler,
Čepijo z leve» Zupan, Hladnik, Hvala, Žonta,
NajboljSa so sa odražali stralci, Saprai so calo dopoldne Calcali na tekmovanje in se potili na soncu, kl ja neusmiljeno pripekalo. Popoldne ja ekipa 4 strelcev pristreljala 559 krogov (pa Se proti soncu), kar je zadostovalo za 3 mesto med 25 ekipami. Prva «kipa je dosegla 590 krogov. ČESTITAMO !
Stralci z leve« Valjaveo, M. Rustja, Štemoar, Štefe, J. Rustja.
Ekipa za namizni tenis (2 člana) se je na tekmovanju zadržala najdlje, vendar tudi njej ni uspelo priti do konca tekmovanja.
V četrt finalu je našo akipo izločila ekipa Mure iz Murske Sobote, ki je dosegla 3 mesto. Naši so se zadržali tako dolgo, da jih tudi »once ni čakalo , pa smo ostali brez posnetka obeh junakov (Prano Aljančič, Miro Nadišar).
Med čakanjem na ekipo za namizni tenis sta se v nogometu prijateljsko pomerili naša rokometna in nogometna ekipa. Tekma se je odigrala na visoki ravni in čeprav bi kmalu ostali brez žoga, Brno prikazali vse kvalitete sodobnega nogometa. Zmaga je pripadla tistim, ki se bolj znajdejo na majhnih igriSčih....
Ko amo se vsi zbrali, amo se, čeprav ne preveč uspešni, dokaj veseli vrnili domov.
Organizator je na zaključnem sestanku sprejel nekaj sklepov, ki bodo še bolj poživili to športno srečanje. Zborovanje tekstilcev in konfekcionarjev Jugoslavije se preimenuje v TEKSTQIADA, doda pa se še deveta športna disciplina - kegljanje.
Organizator jubilejne X. TEKSTILIADE, ki bo 4. julija 1972,je Borno iz Travnika.
NASVIDENJE V TRAVNIKU !
S.T.
Mamino pismo:
KAKO PRATI PERILO
Draga Irena!
Prejšnji mesec ob Tvoji poroki, smo Ti obljubili za darilo pralni stroj. Zdaj Ti ga pošiljamo.
Vem, da se za don, ko se moži hči, spoeobi dota, ampak saj veš, da nus je doma ostalo še veliko. Kljub temu pa jo tako čudno prazno, odkar si odšla Ti, ljuba moja punčka» Nič Te ne bom spraševala, kako Ti je, saj vem, da si presrečna. Boš Se pisala ali rrišla, ko boš utegnila.
Doma ni nič novega. Pač. Naš pralni stroj Je požrl dva žeblja in nikjer jih ni bilo več na spregled. V hiši se je ravno mudil monter servisa, pa sem ga prosila, da je prišel pogledat še naš stroj. Tudi on jih ni našel.
Ob kavici je pogovor stekel o pranju. Kot popravljalec "duš pralnih strojev", ne kot zastopnik
tovarne pralnih praškov, mi je povedal, da sploh ne znam prati s strojem - zamisli si predrznega -ampak znam prav po predpisih uničevati perilo. Seveda sem mu ob slovesu kljub temu stisnila v Sep Jurja. Saj bo tako moral dati v čistilnico suknjič, ker jo Matjaž pritisnil obenj svoj kos kruha z maslom! No, on se ni nič jezil, žene pa tako ne poznam.
Ampak,sedaj znam prati I PosluS a j»
Suho perilo, ki ga misliš kuhati (brez žebljev,
S« se da) daj v stroj in najprej programiraj splakovanje, da se odplakne prah In najhujša, groba umazanija. Potem vlij v odprtino za prašek lug, Se ga imaš mogoče od prej ali pa za 5 kg parile dobro 3/4 merioe praška,5e je srednje umazano. Vključi prodpranja. Cez 8-10 minut stroj izključi in pusti perilo"počivati" kakšno
->	I
uro kar v zaprtem stroju. Odlično se odmočii Potem ponovno vključi in skončaj predpranje ter takoj nato programiraj zadnje splakovanje pred centrifugo. Ko centrifuga umolkne, vsuj 3/4 merice praška v odprtino za prašek, ali pa vratoa stroja odpri in ga vsuj kar naravnost na perilo. Vključi pranje. Ko je perilo že oprano in splaknjeno, ponovi oslotno splakovanje, ker sodobni praški, Se perilo ni dobro splaknjeno (kadar je stroj preveč "nažokan", voda ne pride do živega), zelo dražijo občutljivejšo kožo. Ti ne veš, koko uboga je bila sosedova Ani! Vse jo je srbelo in nobene "žavboe" Ji niso pomagale. Odkar splakovanja ponavlja (ona ga oalo trikrat, ker pač ve, kako hudo Je, če človeka vb9 srbi), ime mir. Karkoli boš prala v stroju, splakovanje vedno ponovi.Monter (mislim, da se piše Maglč) je zagotovil, da se stroj pri takem manipuliranju prav nič ne pokvari, močno pa sa očuva perilo pred kemičnim trganjem. Koliko manj pa boš porabila praška, si kar preračunaj! Se spomniš mojih kuhinjskih krp za brisanje posode s tistimi rožami, ki so prav kmalu zbledele . Monter Jo rekel, da Jih je razjedal prašek. Ja, pa. nikar ne
misli, da imam sedaj manj belo periloi
Sploh nel Na smeh ml gre, ko si vaju z Iztokom predstavljam, kako bosta prvič px*ala s tem pismom v rokah. No, jaz sem imela pa listek. Očka pravi, da Je bil šifriran. Pa ni bil, le hitro sem morala pisati, saj se monter na to vrsto moje izurjenosti ni prav nič oziral.
Tako, dušica, zlepa ne boš več dobile, od mene tolikšnega pisma. Res bi rada videla, da ti bo stroj služil "S dušo in telesom".
Ostali tvoji ožji sorodniki so šli v gmajno po gobe, zato Vaju pa danes prisrčno pozdravlja samo
Mami.
P. S.
Ja, še to. Nič ni zamudno ali komplioirano takole "žehtonje"j brž se boš navadila, le dama moraš biti, kar pa itak vsi svetujejo. Nikoli ne veš, kdaj se lahko pri stroju kaj naredi.
Kdo ve ?
T^cat Tsm predstavljamo tovarniške objekte. Vaša naloga je, da ugotovite, Samu služi posamezni objekt in da vpišete v spodnjo razpredelnico, kako se ti objekti imenujejo.
Rešitve kviza in križanke oddajte najkasneje do I3. avgusta v nabiralnik TRSIŠKEGA TEKSTILCA.
Poto»
Slavko Teran
NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA
„MORJE"
NARISAL: H.DERLINK* SESTAVIL: S. PAJNTAR
halje in predpasnik
Povzeto iz revije "Naga žena"
v sedmi številki ste brali
Strani
UVODNIKI
L.H.: 6.mednarodna razstava tekstilnih strojev
V	PODJBTJUi B.M.: Srečanje borcev
5.5.	: Novi direktor KDS
5.5.1	Nov sekretariat TK ZK
5.5.	: Sklenili so....
M. Vesel i Kadrovske vesti A. Stamoar i Varujmo se nezgod
A.R.i Obvezne praksa
5.5.1	Intervju
V	OBČINIiI.Valjavec! Občinsko gasilsko tekmovanje
205,206,207,
206,209
209
210 211 212 213
213
214
215
216
IZ UREDNIŠTVA! Vojaki nam pišejo
S.S.i Nove knjige v strokovni knjižnloi BPT 218,219, Zahvale, Naše mamice, Dobitniki nagrad, reSitev kviza in križanke Bode ...
prof.J.Rakoveo i Kam v avgustu?
ČLOVEK IN DBLOl
I.Valjaveo i Alarmiranje požara Z.Pretnar i Vrste kategorij
BRALNA STRAN! prof.T.Pretnar:	Poezija
P.Cerar i Zadetek
SPORT: S.Teran i II.zborovanje tekstilcev
226,	227
228
229
230,	231
217
220
221
222
223
224,	225
GLASILO mm KOLEKTIVA MNŽE PRIMICE BI TKALUItC TRŽIČ
ZA ŽENO IN DOM i
J.Ž.i Nasvet, kako prati perilo	231,	232
KTVI Zt J. Puri en :	Kdo ve?	233
KRIŽANKA:
S.Pajntar s Nagradna slikovna križanka "Morje"	234
ZA ŽENO IN DOM : HAIJe in predpasnik	235
VaiM