Razstava del izbranih mladih umetnikov VABLJENI natečaja Vabljeni mladi 2024 v organizaciji DLUM, gostuje v galeriji Media Nox, MLADI Židovska ulica 12, Maribor, od 9. 7. do 5. 9. 2024 2024 VABLJENI MLADI 2024 »Pomembno je biti ganjen, ljubiti, upati, drhteti, živeti.« Auguste Rodin Ideja o natečaju Vabljeni mladi je v Društvu likovnih umetnikov vzniknila že dosti prej, kot stvaritev pa je zaživela pred 24 leti s prvo razstavo, ki je z deli vizualnih ustvarjalcev mlajše generacije napolnila več mariborskih galerij. Medtem je ideja odrasla, na poti pa je – to je tudi njeno poslanstvo – prestregla del poti odraščanja in opolnomočenja več generacij mladih avtorjev, od katerih jih danes mnogo deluje kot uveljavljeni in vplivni umetniki. Vendar pa namen natečaja in razstave Vabljeni mladi nista zgolj v vsakoletnem ustvarjanju platforme, kjer se – večinoma še razvijajoči se – avtorji javno predstavijo, ob tem pa jim je v pisani besedi in odzivih obiskovalcev ponujena opredelitev vsebinske in likovne plati njihovega dela. Tudi ni najpomembnejša – čeprav ni zanemarljiva – plat natečaja v tem, da si ustvarjalci najbolje ocenjenih del s strani strokovne žirije prislužijo samostojno skupno razstavo z naslovom Nagrajenci Primavera v naslednjem koledarskem letu. Na natečaj se vsakoletno prijavi veliko več (in vsako leto znova še več) mladih ustvarjalcev, vendar vsi ne prestopijo ocenitvenega praga (ki je vedno znova ustvarjen v lastnem naboru del) in se razstave ne morejo udeležiti. Na letošnjo razstavo Vabljeni mladi 2024 v Galerijo Media Nox je strokovna žirija povabila 17 umetnikov, zavrnila pa jih je več kot dvakrat več. A tudi ti, ki niso sprejeti med razstavljavce, dobijo povratno informacijo in pojasnilo žirantov, podporo v usmeritvi, kjer kažejo velik potencial ter spodbudo k nadaljnjemu ustvarjanju in ponovni prijavi prihodnje leto. Gotovo pa je tudi to, da je esenca nesprejetih del vseeno prisotna na vsaki izmed razstav, saj se na njih – v delih morda samo trenutno prepričljivejših avtorjev – odslikavajo duh časa, specifične materializacije tem, motivov, vsebin in pripovedi, vsekakor pa tudi kolektivna tendenca stvarjenja in razvoja likovne umetnosti. 1 Stvarjenje je večplasten koncept, v katerem se prepletajo procesi, vzorci, tvarne in nesnovne pojavnosti oziroma oblike, je enigma, ki je vtkana v filozofske premise in platonske ideale, v znanstvena raziskovanja izvora vesolja, v psihološke globine nezavednega, prav tako pa tudi v premišljene in zavestne ter brezmejne izraze umetnosti, večno povezane z neskončnim potencialom obstoja. V delih, predstavljenih na razstavi Vabljeni mladi 2024, je besedna zveza Oblike stvarjenja kot razpisana natečajna tema pomemben vidik njihovega razumevanja, obenem pa način njene vpletenosti v stvaritve bistven del vrednotenja le teh. V njih lahko tako prebiramo številne definicije stvarjenja – kot jih ponujata filozofija, psihologija in tiste, ki jih podaja zgodovina umetnosti – na vsaki od njih pa se zrcali tudi lastno razumevanje stvarjenja vsakega izmed umetnikov, ki razvija svojevrstno individualno likovno smer. Razstava takšne narave, kot je Vabljeni mladi, zagotovo predstavlja tudi v času dragocen dokument o stvarjenju oblik, rabi in razvoju likovnih tehnik, materialih, pristopih, izrazih in vzorih, ki se kažejo v delih posameznih umetnikov. Ti radi v vedno večji meri posegajo po raziskovalni procesualnosti, po performativnosti in participatornih prijemih, njihova dela pa postajajo z vključevanjem vabila širšim senzoričnim spektrom in s kombiniranjem raznovrstnih materij in snovi divergentnih narav vedno bolj elaborirane formacije, ki tehtno krepijo sporočilno podstat umetniških stvaritev. Kar je pri tem še posebej očarljivo, je kljub hitrosti sprememb ohranjanje zvestobe klasičnemu slikarstvu (predvsem akrila na platno), v katerega pa mladi umetniki vnašajo – a to venomer s pretanjenim občutkom – nove medije, mešajo različne materiale in tako spreminjajo značaj in celosten vtis tradicionalnega slikarstva. Razveseljivo in intrigantno pa je nedvomno tudi dejstvo o velikem zanimanju mladih za grafične tehnike in njihova številna aplikativna srečevanja, vse to pa na zelo visokem ter prepričljivem izvedbenem nivoju. Pripovedi del se gibljejo od osebnih izpovedi, v katerih se vedno zrcali tudi skupnostno, v premišljevanju zavestnega in nezavednega, v zanimanju za okoljsko problematiko in z njo povezano kreativno destrukcijo, v njih se razkriva dvom v človeške vrednote, preizprašuje se vpliv uporabe sodobnih medijev in tehnologije, spodbuja pa tudi razmislek o ustaljenih umetnostnih sistemih, pa je to le nekaj širših tem, ki se jih da razbrati iz nabora prijavljenih del. V tako bogatem izboru del pa je takšno naštevanje preveč posplošena oznaka vsebine, zato je smotrno, da se vsaj za hip ustavimo pri vsakem od njih. 2 Oblike stvarjenja se pri Viti Čepič materializirajo iz psihološke razlage Abrahama Maslowa (1908–1970), po kateri je kreativno prizadevanje bistven del človeške izpolnitve in samoaktualizacije. Mlada umetnica je v svojem ustvarjanju načeloma zvesta formatu klasične slikarske tehnike, v katerem vzpostavlja čudovito ravnovesje abstrahiranih elementov, barvnih polj in plesa figur, ki iz celote izstopajo počasi, kot razjasnitev pogleda. Z motivi naslovljene individualne zgodbe se z repeticijo likovnega izraza čez eno in več del povežejo v koherentno družbeno izkustvo, ki že namiguje na jungovsko razumevanje vpliva arhetipov. Če ohranimo v mislih pisanja Carla Junga (1875–1961) lahko z njim prestopimo do umetniškega projekta z naslovom Mariborska anamneza avtorice Jasmine Grudnik. Predstavljeno delo je nadaljevanje eksperimentalne oblike psihološke anamneze oziroma ciklusa Ulična anamneza, v katerem umetnica preko izvirnih, osebnih odgovorov intervjuvancev beleži kratkotrajni kolektivni spomin, ob tem pa raziskuje sam smisel človeškega stvarjenja in bivanja nasproti minljivosti in osamljenosti. Projekt je predstavljen v večih medijih in razpet med dve lokaciji, od katerih začasna risba oziroma zapis na Židovskem trgu pred galerijo spominja na predimenzioniran emakimono in že meji na land art, od tam pa do posnetih in zapisanih intervjujev v prostoru galerije pa se na poti obiskovalca ustvarja po eni strani dodaten pogoj pozabe, po drugi nova percepcija spomina. Can you imagine avtorice Ize Štrumbelj Oblak posega po sorodnih prijemih ustvarjanja – tako performativne kot participatorne ter intervencijske prakse –, izhaja pa prav tako iz raziskovanja identitete individuuma, od koder se razrašča na kolektivni nivo. S spraševanjem naključnih mimoidočih mlada avtorica preučuje potencial domišljije kot orodja za spodbujanje zavestne refleksije. Posamezni pogovori so zabeleženi kot vox pop videi, kar skuša upogibati ustaljene vzorce in družbena pravila, s samo postavitvijo ‘produkta’ v galerijski prostor pa umetnica preizkuša različne možnosti manipulacije gledalčeve pozornosti. Umetnica s psevdonimom Bad Artist preizprašuje različne aspekte umetniških sistemov in kontekstov, ki vplivajo na definicijo, vedenja, postopke in nenazadnje na nrav avtonomne umetnosti. Na razstavo izbrano delo None and three works podaja alternativo ustaljenim praksam s posnemanjem in ohranjanjem splošno sprejetih simbolov ter simulacijo resničnosti z uporabo ready-made objektov, ki v oblikovalcu vzbujajo glitch efekt in ga vodijo v preučevanje neznanega in neprijetnega. Kot mistične ikone, ki odsevajo le del ali pa niso niti malo skladne z realnostjo, so večplastne podobe Janeza Škrleca. Likovno-tehnično dela izhajajo iz klasičnega figuralnega in realističnega slikarstva, z uporabo netradicionalnih materialov pa se osredotočajo na prezentacijo oseb, živečih na spletu, kot umetno generirana identiteta ideje, ponudnika, ujetega v organizem medija, ki narekuje vloge, pravila obnašanja in ki peha v tipologijo performatizma. Platna mladega slikarja vzbujajo nepričakovano vzdušje grozljivke in so pogled v obliko potvorjene, s filtri prežvečene realnosti, ki 3 opozarja na uspešno prepričljivost zgodbe za sicer lažno kopijo. Iz v srži analogne predpostavke prejšnji, ki komentira reakcijo družbe na prenasičenost informacij, na konzumerizem, mentalno in gmotno kopičenje, izhajajo tudi dela Katarine Snoj. Njen pristop k aktualizaciji stvarjenja izvira iz tradicionalnega slikarstva, v katerem pa razvija tako tehnično otipljivo kot vsebinsko sporočilno prosojnost. Skoznjo odkriva drugačne, izbirne variacije opazovanja in razumevanja tako po eni strani hrupnega in od informacij zadušljivega miljeja, kot tudi dojemanje vidnega, v katerega vklaplja delovanje širšega spektra čutov. S tem predaja svarilo pred prepustitvijo tendencam formacije družbenih stvarjenskih tokov, v kateri je vsa navidezna zunanja polnost le obliž na notranjo bolečino praznine. Nenavadna kombinacija vulgarnosti in nežnosti na precizni, domala naturalistični risbi vegetacije breskve, ki vznika iz genitalij ženskega telesa, je eno izmed del večjega cikla Olje Grubić. V njem se avtorica na humoren način dotika polj seksualnosti, užitka in reprodukcije, pri čemer v korelaciji s previdnim ohranjanjem tabuizacije opominja na pritisk družbenega nadzora. Privlačna, natančna ilustracija v opazovalcu zaneti boj med občutkom sramu in radovednostjo, negotovostjo, navdušenjem in zmedo, v hiperrealistični igri svetlobe in sence pa se iz zaznave sčasoma umika vsa opolzkost, podoba pa postaja vse bolj domača. V območju interpretacije biološkega stvarjenja lahko pristopimo tudi k delom Lare Ješe, ki se izraža skozi očarljivo sožitje različnih tehnik in iz slikarstva prehaja v asemblaž, iz dvo- pa v tridimenzionalnost, pri čemer suvereno združuje tako domačijske kot eksotične motive. Teliček, odet v zlate lističe – kot v klimtovski metafori razkošja, spiritualizma in senzualnosti – in položen v cvetove vrtnic, je povzdignjen v predmet čaščenja, vendar pa mu naznačeni črtkani šivi pridodajajo občutek morbidne minljivosti in opominjajo na različne spektre deifikacije živalskih vrst. Dovršen likovni izraz naturalističnega slikarstva, prepojenega s fantazijo in podčrtanega s poglobljeno ikonografijo daje pečat delom Ane Jagodic. Njene ustvarjene podobe in oblike na področju zaznave učinkujejo dvoumno, pri tem se izpostavljajo vprašanja, kako ustvarjanje spreminja ali definira naš svet, oziroma kakšna je individualna interpretacija tega. Diptih z naslovom Ugriznina posega na teritorij teološkega in aktualnega koncepta človeškega stanja vseživljenjskega celjenja travmatske rane, v katerega vnaša občutja nelagodja, zmede in anksioznosti. Plastenje motivov v planih krepi sporočilnost, z vrhnjo pozlato kril pa še odločneje nagovarja opazovalca k utvari in udeležbi v njej. Iz območja mitoloških in kulturnih pripovedi o stvarjenju, ki ponavadi sledi nekemu kataklizmičnemu dogodku, vznika – kakor Feniks iz pepela – serija fotografij z naslovom Svet se končuje že milijone let avtorice Mirjam Lamut. V njih umetnica ne raziskuje samo neskončnega procesa končevanja, ampak tudi nasproten, zvezni pol, neznanskost stvarjenja. Ustvarjanje in destrukcija kot neskončen in neprekinjen ples se razodevata v podaljšanih trenutkih budnega, detajlnega opazovanja naravnih pojavov, ki so v čutnem 4 spajanju elementov iz narave, kot je mešanje svetlobe in vode, sorodni delom Olafurja Eliassona (1967– ). V paralelno harmonijo občutij in fantazije vsakdana, kjer je moč čutiti veličino narave in preprostost bivanja, nas vabijo Sprehodi Domna Dimovskega. Umetnik beleži v hitrem tempu spregledane fragmente življenja – ljubkovanje vetra s klasovi žita, nagajivost potoka, korake v snegu in skozi meglo, snope svetlobe, silnost vremenskih pojavov, interakcijo med živimi bitji – v pristne občutke prisotnosti na eni strani, na drugi pa v subtilen komentar na pomanjkanje osebne in družbene refleksije. Sporočilo je poudarjeno v mehkobi barvne kromatike, posebej globoko pa posega v opazovalca tudi skozi slušne zaznave, kjer se v protisloven dialog ujamejo zvoki elektronske glasbe, preglašajoč naravne. Problematiko notranjega konflikta, ki se v umetnici ustvarja med potrebo po materialnem umetniškem ustvarjanju ter občutkom odgovornosti in nemoči, kot posledica neizogibne soudeleženosti v ekološkem uničenju, v svojih delih v seriji Neprekinjeno hrumenje strojev raziskuje Polona Pečan. Na podobah v mešanih tehnikah na papirju, ki ga je umetnica izdelala sama iz lastnih umetniških del in odpadkov, se razkrivajo oblike v Sloveniji že izumrlih rastlin. Edinstveni, izjemno subtilni, popolno uglašeni vsebinska in snovna plat likovne pripovedi zvenita kot dokumentarni opomnik, v katerem se v maniri skoraj renesančnega ideala srečujeta tako znanost kot umetnost, v navezavi na razpisano temo pa se v njej razkriva tudi plast neskončne stvarjenske metamorfozičnosti. V manifestacijah stvarjenja je človeški odnos do narave gotovo bistvena oblikotvorna komponenta, ta pa mnogim umetnikom predstavlja tudi bogato polje zanimanja in lastnega ustvarjanja. Malodane platonske predloge realnosti, obenem pa vendar popolni izvirniki oblik so haptična dela umetnice Mori Sikora, večinoma tkanine iz naravnih vlaken, ki jih avtorica barva z in nanje odtiskuje rastline, ki jih je nabrala med bivanjem na različnih koncih sveta, Taktilna in multisenzorna dela nosijo pečat posebne delikatnosti, kakor da bi bila poljubljena od narave, kar na gledalca deluje kot povabilo in tankočutna demonstracija previdnega in ljubečega ravnanja s svojim stvarnikom in domom – zemljo. Tudi Ana Ščuka v svojem vizualnem jeziku – ki je konglomerat kiparskega in rokodelskega, zavednega in intuitivnega oblikovanja – preučuje kavzalnost ter namen v naravi, predvsem pa to, kako lahko možnost postane aktualnost. Obravnava naravne oblike in posledice človeškega posega nanje, njeno predstavljeno delo pa deluje kot konfrontacija naravnega ready-made-ja z intervenirano ‘repliko’ organskega kapnika, ki vzbuja vprašanja o potencialih antropomorfnega vpliva, pa tudi o tem, ali je sploh še kaj sveta prostega te vzročnosti? Kaja Podgoršek v svojem delu Ploščadi – Kaos ohranja pozitiven odnos do dekonstrukcije, ki je zanjo nujen in odločilen del kreacije. V tem se veže po eni strani na kozmološke mite o nastanku sveta iz kaosa, v katerem biva vsa tvarina obstoja, po drugi pa na koncepte Gillesa Deleuzeja 5 (1925–1995), ki pojasnjuje neskončne izbire in potenciale, ki jih kaos poseduje. Rušenje in uničenje sta enakovreden del krogotoka stvarjenja, na katerem biva tudi praznina, iz katere se rojevajo priložnosti za preseganje starih okvirov, odkritje drugačnih in novih povezav ter razumevanj. Prostorska intervencija v uporabi gradbenih materialov, ki se v prostoru definirajo glede na njegove specifike, izpostavlja temporalnost, ki v današnjem svetu hiperprodukcije in hitrosti deluje pomirjujoče in kontemplativno. Intrigantna ekspresija likovne tehnike Maruše Pajnič se osredotoča predvsem na telesnost materiala in težnjo po izpostavljanju teksture in forme kot pronicljivem pripovedovalcu zgodb, ki bivajo znotraj vsakdanjih predmetov in so prav tako podvrženi gibanju po ležeči osmici neskončnosti srečevanja, nastajanja in zatona. Abstraktne forme v zemeljskih odtenkih se tako rojevajo v recipročnem podajanju procesov porajanja in propada, z dodajanjem, odvzemanjem, s prisotnostjo in odsotnostjo, v katerih avtorica venomer ohranja otipljivo sled prejšnje postopkovne faze – kot dokaz obstoja preteklega življenja. Stvarjenje je prežeto s preobrazbo, z neustavljivim in večnim procesom, kateremu se vdajajo predmetne in efemerne oblike, pa tudi odločitve in dejanja. Ustvarjanje Katarine Marov se vede podobno: z neumornim eksperimentalnim iskanjem in s preizkušanjem meja materiala. Umetnica dela snuje in preobraža kot na potovanju skozi različne postopke obdelave. Pri tem je končnost vedno mogoča izbira, a ta se izmika naslednji ali prejšnji, v ubrani estetiki in dovršeno pretanjenem likovnem izrazu, ki kar kliče k dotiku, pa se odtisi Plati časa komaj opazno krepijo, dokler se skoraj ne prevesijo v obrat in ponoven vzpon stvarjenja. Kristina Prah 6 Vita Čepič Domen Dimovski Olja Grubić Jasmina Grudnik Ana Jagodic Lara Ješe Mirjam Lamut Katarina Marov Bad Artist Maruša Pajnič Polona Pečan Kaja Podgoršek Mori Sikora Katarina Snoj Ana Ščuka Janez Škrlec Iza Štrumbelj Oblak Vita Čepič www.vitacepic.com IG: @vitacepic Brez naslova, 2023, akril na geotekstil, 120 × 170cm Vita Čepič (1995, Ljubljana) je sodobna umetnica, ki trenutno živi v Ljubljani. Leta 2022 je diplomirala pri doc. mag. Anji Jerčič Jakob na Oddelku za Likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer nadaljuje magistrski študij. Akademsko udejstvovanje dopolnjuje z delom demonstratorke pri predmetih Grafika 1, 3 in 4 z doc. mag. Mojco Zlokarnik na Pedagoški fakulteti. Predstavljena je v domačih in tujih zasebnih zbirkah. Sodelovala je na samostojnih in številnih skupinskih razstavah. Njena dela so bila razstavljena v Galeriji Kocka, Mali galeriji Banke Slovenije, Galeriji Srečišče, večkrat v Galeriji UL PEF, Univerze v Ljubljani ter na projektu V naročju kulturne in naravne dediščine, ki je potekal v okviru projekta Hiša na hribu. Njeno delo je bilo uvrščeno tudi na skupinski razstavi v Galeriji Franceta Miheliča v Škofji Loki v okviru BIEN-a 2023, kjer je sodelovala tudi na okrogli mizi Karbonizacija in France Mihelič. 9 Domen Dimovski www.caligofx.net IG: @caligofx Sprehodi, Kaleidos, 2022, tuš, akril, 2024, 120 × 120 × 2 cm video, 5:51 min Domen Dimovski (1995, Kranj) je vizualni umetnik, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, videa in digitalne umetnosti. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je svojo pot nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Oddelku za slikarstvo, kjer je leta 2017 s projektom Kraljeva Demokracija diplomiral na smeri Video in novi mediji. Leta 2019 je na isti fakulteti magistriral z animiranim filmom Peščeni prehod in teoretskim delom Prehod iz votline: na Platonovi sledi. Sodeloval je na številnih filmskih festivalih in imel 13 samostojnih in 82 skupinskih razstav. Za svoja dela je prejel sedem domačih in dve mednarodni nagradi. Član ZDSLU in LDK je od leta 2018, od decembra 2019 pa deluje kot samozaposleni v kulturi. V letu 2020 je postal član umetniškega sveta LDK in kurator sekcije Video in novi mediji. V svojih delih, gibljivih ali negibljivih, raziskuje neopažene napetosti sodobnega časa ter vzdušje sveta v tranziciji. 10 Olja Grubić IG: @oljagrubic Breskev, iz serije Rodovitna prst, 2022, rapidograf in suhe akvarelne barvice na papir, 104 × 75 × 4cm Olja Grubić (1990, Pulj) je leta 2014 je diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, smer Konceptualizacija prostora. Svoje delo je predstavila na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, doma in v tujini. Bila je prejemnica sredstev Kulturnega evra pri Kinu Šiška. Njeno delo je vključeno v zbirko Moderne galerije Ljubljana Arteast 2000+. Od 2016 do 2021 je vodila skupino Kabaret Tiffany. Leta 2020 je postala del umetniškega sveta Vie Negative. Pri svojem umetniškem delu se loteva tematik, ki odsevajo prvinskost življenja, v svojih projektih pa osnovne življenjske funkcije, potrebe in nagone spaja v vizualne podobe in na prvi pogled enostavne fizične akcije, ki v vztrajanju v času oblikujejo širok spekter občutij in socialnega stanja družbe. Ukvarja se s performansom, kabarejem, instalacijami, risanjem, scenografijo in kostumografijo. Živi in dela v Ljubljani. 11 Jasmina Grudnik https://jasminagrudnik. wixsite.com/my-site/about IG: @grudnikjasmina Mariborska anamneza, 2024, začasna risba v javnem prostoru z apnenčasto barvo, zvezki intervjujev, video, 5 min Jasmina Grudnik (1989, Slovenj Gradec) je končala magistrski študij slikarstva na ALUO v Ljubljani ter magistrski študij Art&Science na Die Universität für angewandte Kunst na Dunaju. Razstavljala je na samostojnih in skupinskih razstavah v tujini in doma: na Trienalu proširenih medija v Beogradu, Grafičnem bienalu v Beogradu, Galeriji U10 v Beogradu, Grafičnem trienalu Bitola, Muzeju suvremenih umjetnosti Zagreb, Illustration Hub (die Angewandte) na Dunaju, Kino Šiška Ljubljana, Galeriji Alkatraz Ljubljana, La biennale de Venezia (Boxel-part of biennial sessions), Primanima festival of first animations (Budimpešta), Muzej sodobnih umetnosti Celje, Galerija Greta Zagreb, Muzej primenjenih umetnost Beograd, ipd. Je prejemnica nagrade Grafičnega trienala v Bitoli ter nominacije za najboljši študentski animirani film (Primanima, Madžarska, 2017) v Sarajevu,. Ilustrirala je slikanico Družmirje.0 pesnika in pisatelja Petra Rezmana. Redno ilustrira za različne mednarodne stranke. Sama piše pravljice in pripovedke za otroke, za katere trenutno snuje tudi avtorske slikanice. Živi med Velenjem, Dunajem in Črno goro, kjer v vasici Mišići pripravlja lastno umetniško rezidenco in galerijo. 12 Ana ϭ Jagodic IG: @jagodicatelier Ugriznina, 2023, olje in akril na platno, diptih, 135 × 89 cm Ana Jagodic / Ugriznina (2023), olje in akril na platno, diptih - 135 x 89 cm Ana Jagodic (1992, Ljubljana) je leta 2021 diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani, leta 2022 pa z odliko magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Svoja konceptualna dela je razstavljala na OpenArt, bienalu sodobne umetnosti na Švedskem in Ostrale bienalu. Leta 2015 je prejela nagrado Essl Art Award in bila predstavljena na 31. Grafičnem bienalu v Ljubljani. 13 Lara Ješe www.larajese.com/artist IG: @larajese Zmaga, 2024, 22-karatni zlati lističi, olje, vezenina in satenaste vrtnice na platnu, 40 × 50 cm Lara Ješe (1990, Kranj) je leta 2016 magistrirala na ljubljanski ALUO ter se študijsko izpopolnjevala na HGB Leipzig. Ustvarjala je v Sloveniji, Nemčiji in Švici, trenutno pa živi in dela v Kranju. Razstavlja po Sloveniji in tujini, udeležuje se mednarodnih simpozijev ter je prejemnica domačih in mednarodnih nagrad, med drugimi glavne nagrade za kvaliteto dela na mednarodnem simpoziju “Slovenia Open for Art 2023” ter glavne nagrade Ex Tempore Coseano 2023 v Italiji. Njena dela se nahajajo v zbirkah po vsem svetu, med drugim v ZDA, Švici, Nemčij in Angliji. Je članica ZDSLU in LDK. Ukvarja s kombiniranimi slikarskimi tehnikami živalskih motivov, kjer se prepletajo ekspresivne barve in oblike, tridimenzionalni elementi, vezenine ter žlahtne kovine, s katerimi modelira in dopolnjuje realistične oblike. 14 Mirjam Lamut IG: @mirjam.lamut Svet se končuje že milijone let, 2024, inkjet print, 18 × 13 cm Mirjam Lamut je fotografinja, ki v svojih delih raziskuje krhke odnose med seboj in svetom, ki jo obdaja. Leta 2013 je z diplomskim delom Fototerapija – terapevtska vrednost fotografije in možnosti uporabe v socialni pedagogiki diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, tri leta kasneje pa magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z magistrskim delom Refleksija v fotografiji : fotografija v refleksiji. Svoja dela je razstavljala na dveh samostojnih razstavah in številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, na Portugalskem, Slovaškem in Češkem. V prihajajočem študijskem letu bo svoje izobraževanje nadaljevala na magistrskem študiju fotografije na akademiji Valand na Švedskem. 15 Bad Artist IG: @bad.badartist None and three works, 2024, nevezana knjiga, 10 × 15 × 2 cm Od leta 2018 Kara Marušič (1998) deluje pod psevdonimom Bad Artist. Leta 2021 je diplomirala iz likovne umetnosti na Academie Minerva v Groningenu na Nizozemskem, trenutno pa zaključuje podiplomski študij na Akademiji vizualnih umetnosti v Ljubljani. Njena dela so najpogosteje ready-made objekti, ki namigujejo na spošno sprejete simbole in uveljavljene ideje likovne teorije. V zadnjih letih je posebej izrazito njeno zanimanje za umetniški kontekst in njegov vpliv na definicijo in nrav avtonomne umetnosti. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v Sloveniji in na Nizozemskem, med drugim v Block C Galerie, Groningen (2020), De Suikerfabriek, Groningen (2021), Galerija AVA, Ljubljana (2024) in DobraVaga, Ljubljana (2024). 16 Katarina Marov IG: @katarina.marov Od linije do sence, 2023, slepi tisk, 39 × 152 × 2 cm, detajl Katarina Marov (1996, Dubrovnik, Hrvaška) je končala dodiplomski študij na smeri Unikatno oblikovanje in podiplomski študij na smeri Grafika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pripravila je nekaj samostojnih razstav in sodelovala na več kot trideset skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, na preglednih razstavah za keramiko in grafiko v Sloveniji in na mednarodnih bienalih in festivalih. Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) in Likovnega stvaralaštva Vele Luke. Za svoje magistrsko delo Mapiranje notranjih prostorov je leta 2024 prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. Ustvarja na področju unikatnega oblikovanja in umetniške grafike ter deluje na področju vzgojno-izobraževalnih programov za otroke in odrasle. Živi in ustvarja na relaciji Vela Luka – Ljubljana. 17 Maruša Pajnič IG: @marusa_pajnic Iz oči v oči, 2024, simultana jedkanica, akvatinta in suha igla, 50 × 35 cm Maruša Pajnič (2002, Ljubljana), je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Leta 2021 je vpisala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je leta 2024 zaključila tretji letnik. V letu 2024 je sodelovala na internem natečaju za izvedbo grafike za sodelavce Slovenske industrije jekla, na katerem je bila njena grafika izbrana med tremi nagrajenimi deli (delo: Mati fabrika, reliefna jedkanica in akvatinta). V juniju 2024 je s svojimi deli sodelovala na medgeneracijski razstavi nekdanjih dijakov in profesorjev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v prostorih Centra mladih Koper, konec junija 2024 pa je razstavljala svoja dela v skupinski razstavi z naslovom Konglomerat v Galeriji Runa v Piranu. Sodelovala je na skupnem grafičnem projektu študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ALUO v Ljubljani ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, z naslovom »Tudi drevesa so«. Razstava sodelujočih pri projektu je bila v mesecu juniju 2024 v galeriji DLUL v Ljubljani. Dejavna je tudi na projektih na ALUO, kjer sodeluje pri pripravi retrospektivne razstave Adriane Maraž, katere odprtje bo v drugi polovici julija v MGLC-ju v Ljubljani. 18 Polona Kaja Pečan Podgoršek https://polonapecan. wixsite.com/my-site-1 IG: @polonapecan Grahovec, 2021, linorez, akril, akvarelni tuš na recikliranem papirju, 50 × 100 cm Polona Pečan (1994, Ljubljana) je po zaključeni smeri Grafični tehnik/Tehnik oblikovanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani končala HNC (Higher National Certificate) iz vizualnih komunikaciji na University of Highlands and Islands na Škotskem. Nato je na ALUO v Ljubljani diplomirala iz Slikarstva ter prejela priznanje za izjemne študijske dosežke za diplomsko delo Neprekinjeno hrumenje strojev. Trenutno zaključuje magistrski študij kiparstva na ALUO v Ljubljani. Razstavljala je doma in v tujini, njen opus zajema slike, grafike, skulpture, reliefe, ilustracije … Trenutno ustvarja svoj magistrski projekt, v katerem se ukvarja s tematiko ljudskega izročila v odnosu do sodobnega človeka. 19 Kaja Podgoršek IG: @kajapodg Ploščadi – Kaos, prostorska intervencija, 2024, oglje, oljni pastel in jupol na Kaleidos, 2022, tuš, akril, rjuhe, granitne kocke, 120 × 120 × 2 cm pesek, beton, kit, knauf plošča in glina, 3 × 3, 5 × 2 m Kaja Podgoršek (2001, Ljubljana) je končala Waldorfsko gimnazijo v Ljubljani. Trenutno zaključuje 3. letnik dodiplomskega študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Slikarstvo. To je njena prva skupinska razstava, v avgustu 2024 pa se bo prvič predstavila s samostojno razstavo v Galeriji Peti štuk. Ukvarja se s slikarstvom in kiparstvom. V zimskem semestru študijskega leta 2024/25 bo v sklopu izmenjave Erasmus+ začela obiskovati Akademijo za likovno umetnost v Banski Bystrici na Slovaškem. 20 Mori Sikora IG: @morisikora Kryjowka /Hide, 2023, vezenina, ekoprint s cvetlicami in listi na bombaž in lan, 120 × 93 cm Mori Sikora (1998, Gniezno, Poljska) je diplomirala iz Kuratorskih študij in teorije umetnosti na Univerzi za umetnost v Poznanu na Poljskem (2020), trenutno pa zaključuje magistrski študij Slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Nedavno je zaključila program izmenjave Erasmus na področju obrti in tekstilne umetnosti v Göteborgu na Švedskem (2024). Razstavljala je na Poljskem, v Sloveniji, na Švedskem in v Gani. Njena zadnja samostojna razstava Večletni vznik je bila v artKIT-u v Mariboru (2024). Pred kratkim je sodelovala na 35. ljubljanskem grafičnem bienalu v MGLC v Ljubljani, Slovenija (2023) in skupinskih razstavah CRUELTY FREE v Dawna Aula UAP, Poznań, Poljska, AURA during enjoy life multimedia #2 v Stacja Praga v Varšavi, Poljska ( 2024), 1. bienale ORIA ART, Oria Magic House, Gdańsk, Poljska (2024) in ta rum. v Galleri Monitor v Göteborgu na Švedskem (2023). Nekatera njena dela so v zasebnih zbirkah na Poljskem, v Sloveniji, Švedskem in ZDA. Živi in ustvarja v Ljubljani. 21 Katarina Snoj IG: @katarina.snoj En demasia, diptih, 2024, olje in akril na tkanini, 130 × 60 cm Katarina Snoj (rojena leta 2002 v Ljubljani) končuje študij prve stopnje slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z grafiko in fotografijo. Od leta 2017 je prejemnica Zoisove štipendije za nadarjene študente. Do sedaj se je predstavila na skupinski razstavi Občutja v hiši mojega telesa v +MSUM v sklopu delavnice z Aleksandro Vajd (2024), na skupinski razstavi Dolgčas v DobriVagi (2024), na skupinski razstavi Laboratorij svetlobne gverile 24 v Mali galeriji Banke Slovenije (2024), na skupinski razstavi Čas in nematerialnost v Etnografskem muzeju Slovenije (2023) in na samostojni razstavi V tišini v galeriji Odprto obrobje v Murski Soboti (2023). Objavlja tudi kritiška besedila pri platformi Koridor – križišča umetnosti. Živi in deluje v Ljubljani. 22 Ana Janez Ščuka Škrlec IG: @schtschupa Burjafon II, 2022, potapanje kalupa v porcelan in ročno oblikovanje, 27 × 7 × 5 cm, 0.5 kg Ana Ščuka (1998, Slovenija) je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na oddelku za unikatno oblikovanje (2022). Močan tehnični doprinos k njeni praksi je imela študijska izmenjava Erasmus+ leta 2021 na Fakulteti za uporabne umetnosti v Beogradu, Srbija. Po izmenjavi je razstavljala na 16. MEDNARODNEM BIENALU MINIATURE, Gornji Milanovac, Srbija. Kot udeleženka simpozija Mermer i zvuci, svet keramike( avgust 2023) bo julija 2024 samostojno razstavljala v Aranđelovcu, Srbija. Dela redno razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini. Letos je prejela nagrado na 26. mednarodnem bienalu Vallauris – Sodobna keramika- »Mlada ustvarjalka(do 35 let)«. Ščuka živi v Ljubljani, kjer deluje kot samostojna umetnica, ustvarjalka in oblikovalka. 23 Janez Škrlec IG: @janezskrlec @skrlec.art Rakovice, 2023, akril in akril emulzija na platno, 120 × 100 cm Janez Škrlec (1999, Ljubljana) je končal Srednjo vzgojiteljsko šolo in umetniško gimnazijo Ljubljana. Diplomiral leta 2022 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, smer video in novi mediji, sedaj študij nadaljuje na smeri slikarstvo. Med letoma 2018 in 2022 je sodeloval na skupinskih razstavah in ustvarjal video in zvočno vsebino za dramske igre v SNG Nova gorica in Drami. Leta 2022 je kot del trojice slikarjev ustvaril reprodukcijo 70m velike stenske poslikave pod mentorstvom Michelangela Pistoletta v Cukrarni. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, potopisno fotografijo in glasbo. Živi in ustvarja v Ljubljani. 24 Iza Štrumbelj Oblak IG: @izastrumbelj can you imagine. ., 2023 Interaktivna eno-kanalna instalacija dveh videov, 3min 47s, 7min 10s Iza Štrumbelj Oblak (1997) je diplomirala iz fotografije na Fakulteti za aplikativne vede - VIST v Ljubljani in preživela leto na pripravljalnem programu za fotografski magisterij na LUCA School of Arts v Bruslju, Belgiji. Trenutno zaključuje magistrski študij fine arts na Akademiji HDK Valand v Gothenburgu, na Švedskem. Poleg študija je širila svoja obzorja doma in v tujini s pomočjo različnih izobraževalnih programov, s sodelovanjem na več skupinskih razstavah in z uvrstitvami na fotografskih tekmovanjih. 25 26 Strokovna žirija natečaja Vabljeni mladi 2024 Maja Antončič, kustosinja Centra sodobnih umetnosti Celje, strokovna članica žirije; Miha Erič, akademski likovnik in glasbenik, vodja in kustos galerije Salsaverde v Izoli, strokovni član žirije; Kristina Ferk, umetnostna zgodovinarka in kuratorka, vodja kuratorskega programa v Galeriji Kresija, strokovna članica žirije; Andrej Lamut, fotograf, strokovni član žirije; Natalija Juhart Brglez, mag. lik. pedagogike in mag. grafike, strokovna članica žirije; Katja Majer, akad. kiparka, samostojna delavka v kulturi, strokovna članica žirije; mag. Mojca Štuhec, umetnostna zgodovinarka in kustosinja, strokovna članica žirije; Kristina Prah, univ dipl. umetnostne zgodovine, kuratorka razstave Vabljeni mladi 2024, strokovna članica in predsednica žirije. 27 Kolofon Naslov kataloga: Vabljeni mladi 2024 Razstava del izbranih mladih umetnikov natečaja Vabljeni mladi 2024 v organizaciji DLUM, gostuje v galeriji Media Nox, Židovska ulica 12, Maribor, od 9. 7. do 5. 9. 2024 Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor Zanj: Kristina Prah, zastopnica Društva likovnih umetnikov Maribor Avtorica besedila: Kristina Prah Jezikovna ureditev besedil: Kristina Prah Avtor grafike na naslovnici: Marko Horvat Oblikovanje in tehnično urejanje kataloga: Marko Horvat Avtorji fotografij: razstavljalci, Jure Grom, Lenar Jagodic, Luka Kravanja, Aleksander Lilik, Jan Pirnat Avtorji del na razstavi: Vita Čepič, Domen Dimovski, Olja Grubić, Jasmina Grudnik, Ana Jagodic, Lara Ješe, Mirjam Lamut, Katarina Marov, Kara Marušič, Maruša Pajnič, Polona Pečan, Kaja Podgoršek, Mori Sikora, Katarina Snoj, Ana Ščuka, Janez Škrlec, Iza Štrumbelj Oblak. Tisk: Dravski tisk, d.o.o. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Naklada: 100 izvodov Univerzitetna knjižnica Maribor Izdaja: Prva izdaja Cena: Brezplačen izvod 75(083.824) Način dostopa(URL): RAZSTAVA Vabljeni mladi (natečaj) (2024 ; Maribor) http://www.dlum.si Vabljeni mladi 2024 [Elektronski vir] : razstava del izbranih mladih umetnikov natečaja Vabljeni mladi 2024 v organizaciji DLUM, od 9. 7. Razstava v galeriji Media 2024 - 5. 9. 2024] : [avtorji del na razstavi Vita Čepič, Domen Dimovski, Nox, Židovska 12, Maribor Olja Grubić, Jasmina Grudnik, Ana Jagodic, Lara Ješe, Mirjam Lamut, Katarina Marov, Kara Marušič, Maruša Panjič, Polona Pečan, Kaja Izid: Maribor, julij 2024 Podgoršek, Mori Sikora, Katarina Snoj, Ana Ščuka, Janez Škrlec, Iza Štrumbelj Oblak / [avtorica Besedila Kristina Prah]. - E-katalog. - Maribor : DLUM, 2024 Način dostopa (URL): https://www.dlum.si ISBN 978-961-96702-4-8 COBISS.SI-ID 200944131 Sponzorji: Mestna občina Maribor, Pekarna hlebček, Cvetlični park, Janez Prah Razstava je plod sodelovanja: DLUM, Media Nox, MKC, KČŽ Vita Čepič Domen Dimovski Olja Grubić Jasmina Grudnik Ana Jagodic Lara Ješe Mirjam Lamut Katarina Marov Bad Artist Maruša Pajnič Polona Pečan Kaja Podgoršek Mori Sikora Katarina Snoj Ana Ščuka Janez Škrlec Iza Štrumbelj Oblak