r
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 23. maja 1929.
Štev. 41. Letnik LX1X. /Sol. leto 1928/29j
UčitelfsKi Tovariš
„. ,	, mt rrrrr	r>	• <yj	> t	Uredništvo In uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poveri eništvo Ljubljana. -gg—g^
Stanje šolstva v ljubljanski oblasti.
Iz poročila oblastnega šolskega nadzornika F. Lužarja na nadzorniški konferenci
t Ljubljani, dne 15. in 16. maja 1929.
Zadnja konferenca nadzornikov je bila pred tremi leti, dne 9. septembra 1936. Ta* krat se je posebno uredila razdelitev učnih ur za posamezne kategorije šol. Današnja konferenca je bila potrebna, ker nam v zad« njih letih zelo manjka neka korporacija, ka» kor je bil prejšnji višji šolski svet, oziroma po srezih, sreski šolski svet, kjer so se razne zadeve kar vsak mesec zborno obravnavale. Osnovno šolstvo sega globoko v plasti na* roda, zato ga en sam človek po najboljši volji težko pregleda in pazi, da je zdravo.
Poleg dnevnega reda so prišli pri konfe» renči na vrsto vsi predlogi posameznih nad* zornikov po abecednem redu srezov. Ne« kateri predlogi so bili združeni, ker so bili stavljeni od več strani. — Poročilo je bilo razdeljeno v dva dela. Prvi del navaja razne tekoče zadeve, drugi del pa obsega posebno navodilo učiteljem in nadzornikom.
Edinstven šolski zakon za celo državo pričakujemo1 že od prevrata dalje. Učne na* črte so določevali finančni zakoni. Poslova* nje v uradih je zaradi naših posebnih slo* venskih razmer dokaj otežkočeno, ker mo> ramo toliko reči predlagati ministrstvu, a }e premnogo zadev, ki zahtevajo dostikrat hitre rešitve. Razne nastavitve novincev, razni krajši dopusti in druge 'zadeve bi se lažje in hitrejše* namenu primerno doma uredile. Mnogo krajev, oziroma razredov, je bilo cele mesece brez učitelja, mnogo oseb pa brez posla, ker jih zaradi daljših formalnih postop* kov ni bilo mogoče nastaviti. En primer iz zadnjih dni. V kraju S. na Gorenjskem zi» dajo novo šolo enorazrednico, učitelja nujno rabijo in prosijo zanj več mesecev. Župan je obljubil brezplačno hrano in stanovanje, učitelja imajo v bližini, ki je brez posla, a ga tudi zastonj ne morejo dobiti, da bi učil v stari šoli. Lastni delokrog prosvetnega od* delka je ravno glede nujnih potreb preveč utesnjen.
Za prihodnje šolsko leto smo razpisali že v decembru 256 učnih mest, da bi bilo ob glavnih počitnicah vse učiteljstvo na svojem mestu. Toda na podlagi ministrskega odloka je> bilo vse to spomladi ukinjeno in prošnje vrnjene.
V začetku tega šolskega leta je prosvetni oddelek izdal okrožnico, da se temeljito re» vidirajo urniki in s tem delo posameznih učiteljev pravično razdeli. Za pospešitev šol* ske reformei so dobile vse šole naročilo, naj učiteljstvo na domačih konferencah predela Bergantovo knjigo »Elementarni razred«, I. del. S tem je dobilo učiteljstvo nujno priliko, da prouči delovno šolo. O njej živahno raz«
pravljajo učiteljska društva in pedagoška li» sta »Popotnik« in »Slovenski Učitelj«.
Politika, ki je prejšnja leta vzela učite* ljem mnogo misli na šolo, je> sedaj odstra« njena. Delali smo z načelom, da se mora učiš ijeljstvo vrniti šoli. Učiteljstvo dela za šolo izpite, za šolo je poklicano in plačano. Da bi vrnitev k šoli pospešili, smo stavili pred« loge za izboljšanje stanovanj. Nobena šola, nobena vzporednica se ne bo otvorila, kakor kdaj prej s pol pole papirja, da bi ne dobili prej garancijo za trajno učiteljevo stanova* nje in hrano. Tiste luknje, tista zakajena podstrešja kot stanovanja, so v veliko škodo učiteljstvu in morajo čimprej izginiti. Nad vse hvalevredno je, da se je naš oblastni odbor, oziroma komisar krepko zavzel za dobre šolske zgradbe ter že dejansko izplačal v ta namen več milijonov dinarjev.
Posebno pozornost sem obračal točnemu poslovanju šolskih upraviteljev. Pri tem sem kmalu našel dva upravitelja, ki po več let nista nobenega spisa rešila. Oba sta bila zato premeščena in jima je odvzeto upravitelj* stvo. Točnost upravitelja je podlaga za redne posle sreskega šolskega nadzornika. Kako naj nadzornik pripravi v določenem času sta* tistične pole in druge spise, ako sam pravo* časno ne dobi potrebnih podatkov? Prosvet* ni oddelek mOra večkrat hitro in točno kaj poročati ministrstvu, a vse zadržuje včasih nekaj šol. Zato priporočam, da nadzorniki ob premestitvah, oziroma ob razrešitvah na* ročajo, da predloži upravitelj, ki se seli, po* trdilo o redni izročitvi inventarja in uradnih spisov nasledniku ali komu drugemu na šoli. Med temi spisi morajo biti tudi beležke o statističnih podatkih. Nekaj je vedno lahko od. prednika pripravljeno za naslednika, si« cer pride naslednik ali naslednica in ne more sestaviti nobene statistike. Zato je moral neki upravitelj na naš odlok v red devati vse uradne spise predno je bil razrešen ter se je šele potem mogel preseliti. Vsak upravitelj mora vedno biti pripravljen, da bo moral hitro kaj poročati.
Vobče pa moram reči, da delajo vsi nad* gorniki z veliko požrtvovalnostjo in izvršu* jejo točno svoje posle.
Iz statistike je razvidno, da je bilo dne 30. junija 1928 v ljubljanski oblasti javnih 445. zasebnih 9, skupaj 454 osnovnih šol. Otroških vrtcev je bilo javnih 8 in zasebna 2. Vse šole so imele 1621 razredov, učilnic pa 1296. Učnih oseb je bilo moških 705, žen* skih 1220, skupaj 1925. Šoloobveznih je bilo 35.182 dečkov, 34.441 deklic, skupaj 69.623 otrok. Šoloobiskujočih je bilo 32.561 dečkov, 32.135 deklic, skupaj 64.696 otrok.
Slavnostno zborovanje učiteljstva v Mariboru
o proslavi dosetletnice obstoja slovenskega šolstva v Mariboru.
V	roke mi je prišel letak »Mitteilungen des deutschen Schulvereines Südmark«, ki ga razpošilja bojno nemško društvo čez mejo, zlasti po Sloveniji. Interesanten je listič. Na čelu nosi slike petih šol, ki jih je postavilo društvo po Koroški, po onih slovenskih po* krajinah, kjer ne izkazuje ljudsko štetje iz 1. 1894. nobenega Nemca in je bilo naše ljud* stvo do zadnjih časov v svoji narodni zavesti odločno. Raznarodovanje se vrši po gori omenjenem društvu dosledno po načrtu dalje.
Letak je naslovljen »An alle Freunde der deutschen Schutzarbeit« (vsem prijateljem nemškega obrambenega dela). Zadnja stran ima nabiralno polo za darove v prid obram* benemu delu za nemštvo v in izven mej. Vse* bina letaka opozarja na svečane prireditve nemške pevske zveze v 1. 1928., ki so doku* mentirala zavest nemške pripadnosti. (Pri tem misli namreč na ono prireditev nemških pevskih društev v Gradcu, kamor so romali tudi naši nemčurji, zlasti iz štajerskih mest. Razni mogotci, renegati so žrtvovali za to slavlje dokaj denarja. Poslali so svoje za* stopnike, ponajveč svoje uslužbence, četudi slovenske narodnosti. Znan je slučaj, ko je nesel trgovski sotrudnik bivše zagrizene nem* ške tvrdke s seboj (seveda zavito) zastavo bivšega nemškega pevskega društva. Tako so pomagali 1. 1928. reševati nespokorneži nem* štvo po naših pokrajinah. — Dalje opozarja letak na bodoče 1. 1930., v katerem bode pra« znovala SchuIverein«Südmark jubilejno leto 501etnice raznarodovalnega dela med Slo« i venci. Poziva vse k delu. zlasti je treba pre» prečiti uresničenje koridora med Češko In Jugoslavijo. Na Koroškem vidi gospoda ne* varnost za nemštvo, »da verlangt die kleine von Laibach ununterbrochen aufgehetzte slo« wenische Minderheit immer ungestümer nach Rechten, die ihr nicht gewährt werden kön» nen, ohne den deutschen Charakter (aha!) des Landes z-u gefährden« (ker zahteva mala slovenska manjšina neprestano po Ljubljani nahujskana čimdalje bolj rogovilno pravice, ki se ji pa ne morejo dovoliti če nočemo ogrožati nemški značaj dežele.) Za ta stavek smo Schulverein«Südmarki zelo hvaležni, ker prizna, da se gode Slovencem krivice, a ob« enem da je našega življa po Koroški še to* liko, da bi dobila dežela slovenski značaj, če bi se zatiranim dala pravica.
V	tem tonu letak nadaljuje ter poziva konečno vse Nemce, da proslave 501etnico obstoja bojnega društva s tem, da postanejo njeni člani in darujejo, kar največ v ponem* čevalne namene. Poziv velja zlasti tudi vsem Nemcem v nasledstvenih državah, ki so pri« morani živeti v sužnosti pod tujim hlapcev» stvom. Kjer je vsaj 20 INemcev (z odraslim) in otroci vred) naj ustanove podružnico nem« štvu v pomoč.
Tako letak. Podpisan je predsednik dr. Gross in odbornik dr. Lindeck. Kaj pravi naša javnost k temu? Skoraj pozabljena je družba sv. Cirila in Metoda — in vendar je ona danes prav tako aktualna, kakor v dobi suženjstva. Res smo svobodni v svoji državi, ali ne vsi. Kje so naše meje?! Na osvobojeni zemlji je še vse polno žerjavice, ki je skrita pod pepelom in živi, zato skrbe taki in enaki letaki in druga propaganda naših neprijatč« Ijev, ki milo zdihujejo po izgubi svoje moči. Ali ni naše najsvetejše delo, da podpremo našo najstarejšo obrambeno družbo sv. Ci« rila in Metoda. Kje so ideali, kje je naša mla* dina? — Nastopili so časi sebičnega materia* lizma in čudno ni, da peša naše obrambeno delo. saj imamo celo mnogo izobražencev, ki pravijo, da obrambeno delo ni več potrebno, da dobijo se celo taki, ki vprašujejo, če druž* ba sv. Cirila in Metoda še obstoji. — Žalostna nam majka.
Fr. Skulj.
LISTEK. Vtisi ekskurzije na Dunaju.
(Iz referata prof. Minke Skabernefove pri Društvu učiteljic v Ljubljani.)
(Konec.)
Učitelj je učencem razumen vodnik, ki jim ne vtepava mehaničnega znanja, temveč jih navaja, da si iz lastnih sil v medseboj* nem delu s součenci osvoji to, kar je prej prejemal pasivno od učitelja. Učni postopek je prosti razredni pogovor. Učenci delujejo pri sestavljanju delovnih načrtov, pri oce« njevanju izdelkov in pri vzdrževanju reda. Učenci se zavedajo, da delajo zase in za svojo delovno zajednico. Smatrajo se dolžni sodelovati, ker lenoba, neiskrenost, netoč« nost škodujejo celi zajednici.
Bistvo dela teh zajednic niso nove me« tode, temveč radostno doživljanje in razvi« janje v zajednici. V vsaki šoli imajo neke vrste razpored ur, (»Stundentafel«, ki se ga učitelj ni primoran točno držati od ure do
Dne> 18. maja 1929 se je zbralo v Mari* boru v veliki dvorani Narodnega doma okrog 500 učiteljstva iz mariborske oblasti, da pro» slavi desetletnico prevzema osnovne in me* ščanske šole v Mariboru in ob meji. Slavnost je priredilo učiteljsko društvo za mesto Ma* ribor in okolico skupno1 z odsekom meščan« skošolskega učiteljstva za' mariborsko oblast. Na proslavo pa so prišla skoraj korporativno tudi učiteljska društva iz obeh mariborskih srezov s sedeži v Limbušu, Sv. Lenartu v Slov. goricah in Slovenski Bistrici, druga uči» tiljska društva pa so poslala svoje zastop* nike.
Ob Vi na 11. uro* dopoldne je otvoril predsednik meščanskošolskega učiteljstva, ravnatelj deške meščanske šole v Mariboru Drago Humek slavnostno zborovanje s po» zdravi na navzoče zastopnike državnih in
ure, ki pa vendar skrbi za to, da se v teku tedna izvrši predpisano število ur.
' Šolska čitanka je odstranjena. Mesto su« hoparne čitanke se stopnjema od elementa^ nega do končnega razreda srednje šole vrsti čitalna snov in izpopolnjuje z najlepšimi bi* seri nemške literature v krasnih knjižicah »razrednega čtiva«. Tudi računica je sestav» Ijena tako, da se drži načela skupnostnega pouka po delovnih enotah..
Vse knjige in vsa potrebna učila daje mestna občina učencem dunajskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol brezplačno na razpolago. Poleg knjig poživljajo pouk iz* rezki iz časopisov, ki jih učenci sami prina* šajo v šolo.
Po vseh šolah se opaža velika spretnost jezikovnega izražanja učencev, ki so si jo pridobili predvsem s prostim spisjem in pro» stim debatiranjem.
Pouk v risanju je na posebno visok! stopnji. Zlasti se goji risanje po spominu, »Freies Schaffen«, risanje po naravi in rit* mično risanje, ki ga poživlja učitelj a. igra* njem muzikalnih motivov.
Pri petju se ritem pesmi izraža tudi z lepimi ritmičnimi vajami, z rajanjem in ple* som.
cerkvenih oblasti ter zastopnike kulturnih organizacij, ki imajo svoj sedež v Mariboru. Navzoči, so bili: Veliki župan dr. Schaubach, prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin, mestni župan dr. Alojzij Juvan, zastopnik komandanta mesta polkovnik Stanojlovič, prosvetni šef dr. Fr. Kotnik, zastopnik ob» lastnega komisarja ravnatelj oblastnih ura» dov g. Gračner, oblastna šolska nadzornika dr. Pečovnik in FerdO' Bobič, sreska pogla» varja dr. Ipavic in dr. Hacin, sreska nadzor» nika Tomažič in Ko.ropec, organizator slo» venskega meščanskega šolstva dr. Poljanec, dr. Kukovec, min. v pok., kot zastopnik Na« rodne odbrane, dr. Strmšek kot zastopnik Zgodovindskega društva Ciril*Metodove po* družnice in prof. društva, Stanko Detela kot zastopnik Jugoslovenske Matice in mnogo drugih odličnih oseb in prijateljev šole.
Posebnost so takozvani »Begabtenklas» sen«, to so razredi izbranih nadarjenih otrok, ki prihajajo popoldne prostovoljno v šolo. Poučujejo jih v oddelkih odlični stro» kovnjaki o raznih tehnikah ročnega dela, v petju, risanju, fiziki, kemiji in računstvu. Tako se vežbajo talenti in se jih podpira v njihovem stremljenju.
Pouk na obrtno»nadaljevalnih šolah se vrši samo ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Šolsko leto traja 10 mesecev, tedensko po 8 ur. Vse vajence veže šolska dolžnost od vstopa k mojstru do konca učne dobe.
Zobna klinika za otroke je institut pcx sebne vrste. Vse dunajske otroke vseh sta» rostnih dob ima v evidenci; otroke premož* nejših staršev nadzoruje', otroke revnih star* šev tudi oskrbuje in zdravi. Pregled zobovja vsakega otroka se vrši 2krat v letu.
V istem poslopju je »Kinderiibernahme» stelle«, neko svojevrstno zavetišče' otroki. Tu se sprejemajo otroci družin, katerim se je pripetila nesreča, n. pr. smrt ali samomor staršev, ali so prišli v zapor itd. V zavodu se obdrže otroci 4 tedne, nato se oddajo staršem nazaj ali v kak primeren zavod. Isti otroci pridejo pozneje za 2 meseca v otroško
Takoj uvodoma se je predsednik Drago Humek v vznesenih besedah spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra ter prečitail brzojavko hvaležnosti in vdanosti, ki jo je poslal slav» nostni zbor Nj. Veličanstvu. Prav tako je bila poslana brzojavka tudi prosvetnemu mi» nistru dr. Boži Maksimoviču.
Kot prvi je čestital učiteljstvu ob sveča« nem jubileju veliki župan dr. Schaubach te® poudarjal, da zasluži delo učiteljstva, ki je velikega pomena za vso oblast in državo, vso čast in priznanje. Mestni ižupan dr. Ju* van ve v svojem govoru ceniti veliki pomen skupnega dela učiteljstva in zavednega ma' riborskega meščanstva za mesto Maribor, dr. Strmšek pa opozarja na važno delo Zgodo* vinskega društva v Mariboru' v zadnjih 25 letih in Ciril^Metodovie družbe, ki sta za* mogli zlasti s pomočjo učiteljstva skrbeti za narodni razvoj našega ljudstva ob meji že v predvojni in tudi v povojni dobi.
Pismene pozdrave so poslali slavnostne» mu zboru še, naš general Maister (pozdrav je v celoti prioboen na drugem mestu, po» možni škof dr. A. Tomažič in stolni župnik Moravec.
V globoko zasnovanem govoru je nato slavnostni govornik tov. Anton Hren očrtal pomen tega slavlja in važnost delovanja slo« venskega učiteljstva v Mariboru in ob meji za šolstvo, prosveto, državo in stanovsko or» ganizacijo.
O križevem potu pred in medvojnega zavednega slovenskega učiteljstva v teh ob* mejnih krajih je spregovorila tov. Godčeva iz Limbuša.
Ko so pozdravili zborovanje še izastop* niki raznih učiteljskih društev, je ob 12. uri zaključil predsednik Drago Humek to pri* srčno slavnost.
Ob 1. uri je bil še skupni obed v grajski kleti.
Popoldne je bil sestanek učiteljstva v Pobrežju, ki se ga je udeležilo lepo število tovarišev in tovarišic.
Sploine vesti.
Iz »overieniStva UJU.
—p o v. Glavni savez državnih uradnikov in uslužbencev v Beogradu je vzel na znanje zahteve našega poverjeništva v pogledu rep vizije uradniškega zakona. Skrbeti hoče, da se bodo te zahteve ob priliki revizije čin. za» kona uvaževale.
—p o v. Prevedba kronskih upokojencev. Glede prevedbe se je poverjeništvo večkrat obrnilo na Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo. Ta nam je poslala sedaj nastopno obvestilo glavnega saveza:
»Uspeli smo, da izdejstvujemo načelno tolmačenje uredbe o prevedbi kronskih pen« zij na dinarske s strani ministrstva financ, kar se tiče penzij učiteljskih vdov in sirot. To tolmačenje je povoljno za interesente. Obžalujemo let, da si glavna kontrola ni pri« svojila to tolmačenje kot merodajno, pač pa se je pritožila proti vsem .rešfenjem na držav» ni svet. Podvzeli smo potrebne korake, da se v državnem svetu zadeva ne zavleče in na» dejamo se, da se hoče tam to vprašanje do«> končno rešiti.«
—pov. Važna dloločba za kronske upokos jence. Na vlogo Pov. UJU >— Ljubljana in in« terjvencijo glavnega saveza drž. nam. je izdal finančni minister odlok, da se ¡za člen 6. ured« be o prevedbi državnih upokojencev s kron* skih na dinarske pokojnine doda nov člen 6. a, ki se glasi:
Ako bi pri uporabi te uredbe kak upo* kojenec prejel manj na račun pokojnine in osebne draginjske doklade, kakor je preje« mal pred prevedbo kronskih pokojnin na di* narske, ima pravico do razlike teh prejemkov. Odločitev o pravici do te razlike bo izrekla generalna direkcija državnega računovodstva in proračuna.
zavetišče »Wilhelminenberg«, da prežive ne* kaj časa svojega življenja v lepi okolici. Za* vetišče je bivši grad Habsburžanov.
Da je dunajska občina omilila stano* vanjsko bedo dunajskega prebivalstva, je zgradila skoro v vsakem okraju velikanske komplekse stanovanjskih hiš. Tudi ima v programu gradnjo majhnih hišic za delavske rodbine.
V vseh delih dunajske občine se izraža globok socialen čut in želja, vzgojiti zdravo prihodnje pokolenje.
Izredna prijaznost in tossariška ljubez* njivost in naklonjenost vseh dunajskih vo» diteljev naše ekskurzije nas je nad vse pre» senetila. Lepi teden na Dunaju nam bo ostal v trajnem spominu.
Hvaležni ise tudi spominjamo maribor» ske Pedagoške centrale in voditelja ekskur» zije g. Vranca in priporočamo vsem, naj se pridružijo tej prekoristni pedagoški ustano» vi, da bi se njena stremljenja razširila po vsej Sloveniji in vsej državi.
FOTO-HE topite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.

ZVEČER *a ZJUTRAJ za
namakanje izkuhatranje

pa je pranje gotovo /
—pov. Vštetje službenih let učiteljem iz Primorja. Na zadevni naš dopis nam je po« slala Zvoza državnih nameščencev za Slove* nijo nastopni odgovor: V zvezi z Vašim pis» mom štev. 138 z dne 4. februarja 1929. Z za» htevo, obrazloženo v gornjem Vašem pismu in v predstavki poVerjeništva UJU v Ljub» ljani v pogledu priznanja službenih let uči» teljem iz Primorske, popolnoma soglašamo. To zahtevo imamo kot prvo v evidenci, ki jo hočemo predložiti na pristojnem mestu ob priliki revizije uradniškega zakona. V po» gledu zadovoljive rešitve, te zahteve računa» mo, da bomo mogli skupno delovati tudi s centralnim odborom UJU.
—pov. Študijsko potovanje na Dunaj. Iz»
vršni odbor UJU v Beogradu j,a izbral od pri* javljenih kandidatov h Slovenije sledeče: Ernest Vrane iz Studencev, Anton Mervic iz Ribnice na Dolenjskem, Rudolf Horvat iz Škofje Loke,. Milena Sušnikova iz Novega mesta, Rudolf (Predan ;iz Rogaške Slatine, Drago Vončina iz Dolenje vasi in Alburt Zer» jav od Sv. Duha na Stari gori. Zbirališče vseh udeležencev je 31. maja t. 1. ob 1530 na postaji v Maribru. Potni list si mora vsak sam preskrbeti.
SEJA ŠIRJEGA SOSVETA NA ZIDANEM MOSTU.
Od več tovarišev smo prejeli opozorilo, da so zveze* z Zidanim mostom neprikladne. Nasvetovali so drug kraj. Vodstvo poverje» ništva je o tem razmišljalo in zaključilo, da ni mogoče vsem ustreči, pa naj bo seja kjer» koli. Edino, kar moremo storiti, je to, da začnemo točno ob 8. uri, smo kratki in je* drnati v svojih izvajanjih tako, da končamo že ob 14. uri. Udeleženci iz oddaljenih kra» jev se odpeljejo proti Mariboru ob 1404, v Ljubljano pa z brzovlakom ob 16'12 ali s potniškim ob 1629.
—	Proti projektu zakona o narodnih šo* lah. »Slovenski list« poroča: Beograd, 20. ma» ja. (Tel. »Slov.«) Tisoč slovenskih občin je poslalo spomenico na Nj. Vel. kralja in na prosvetno ministrstvo. V njej se izražajo zoper kulturnobojne tendence novega šol» skega zakona. Zlasti gre za verouk na ljud» skih in srednjih šolah, za zasebne šole, za financiranje veroučiteljev, za katehetska me« sta in cerkvene zastopnike v šolskih korpo» racijah. Spomenica je naslovljena na Nj. Vel. kralja in obsega osem točk, v katerih slo» venski narod, zastopan po tisoč občinah, pre* Cizira svoje stališče glede vere in morale ter ljudskošolskega oziroma srednješolskega po» uka. —
—	Pismo generala Maistra slovenskemu učiteljstvu ob naši severni meji na dan pro» slave desetletnice slovenskega šolstva v Ma» riboru. »Pridružujem se Vašemu veselemu slavlju s polnim srcem, to tembolj, ker je bilo moje narodno delo vedno v tesni zvezi z Vašim. Kadar se spominjam prevrata in naših bojev za ¡Maribor in severno mejo, zagledam na vseh naših važnejših postojan» kah tudi slovenskega učitelja. Poveljnik prve moje čete- v Mariboru je bil učitelj. In kdo je bil med razoroževalci »zelene garde«? Slovenski učitelj. Kdo se je tolkel za Rad» gono, kdo za Špilje, za Lučane in Soboto —• kdo za Dravograd in Labudsko dolino? In kdo je bil med vodniki apostolov in borite» Ijev ob plebiscitu na Koroškem? Povsod slovenski učitelj! Vaša takratna dejanja so bila močna in odločna, Iker ste vedeli, kaj hočete in kam morate. Zato se Vam kot svo* jim sobojevnikom in tovarišem zahvaljujem na ta slavnostni dan za veliko pomoč ob pre» vratu, oibenem pa Vas prosim, da ostanete tudi nadalje ob naši severni meji neustrašni in neupogljivi klicarji in zaščitniki narodne zavesti v slavo našega jezika, naše lepe do* movine i.n našega presvetlega kralja. Bog Vam daj moč za to! Pozdravljeni! — Mari» bor, 18. V. 1929. — Gen. Malister.«
—	Iziplačflo razlik in potn|ine uslužben* cem prosvetnega ministrstva. Generalna di» rekcija državnega računovodstva je otvorila kredit za izplačilo razlik in prejemkov {po» višanja osnovne in položajne plače in potni» ne) uslužbencem prosvetnega ministrstva, in sicer za dobo od 1. maja 1924 do 31. marca
DR. P. STRMšEK:
Jf Fr. Brinar v krogu svoje rodbine.
Kdor je imel sam zlato mladost ob skrbni očetovi roki in na ljubečem materi» nem srcu, ta bo vedel, kaj se pravi: srečna rodbina! Saj danes so srečne rodbine tako redke: ali se očeta boji vsa rodbina ali pa se oče in mati za svoje otroke malo, vse premalo brigata. Tako je pač dandanes. In ravno v učiteljskih rodbinah, se mi zdi, se najde še .največ srečnih rodbin. Tam so od» prte oči za vse malenkosti drobnega mla» dostnega življenja, tam je doma skromnost in zadovoljnost, tam je še doma sreča.
In pri Brinarjevih v Gotovljah je bilo toliko sreče! Če se spominjam na leta pred svetovno vojno, ko sem bil, oh tolikokrat, v krogu te rodbine, se mi milo stori, saj danes je ni več... Gospa Tilka je umrla tik po prevratu in njega smo položili pred tedni v grob. iPočivata ob ifarni cerkvi v Gotovljah, ¡počivata v skupnem grobu po* leg hčerkice Vide, dvoje zlatih src se greje ob ljubezni nežnega svojega otročička.
Menda nikdar ni bilo čuti v tej rodbi» niči žal besede, saj menda niti žal misel ni našla tja svoje poti. Sama ljubezen je dru» žila vso rodbino od zore do mraka in na» Pfej do belega dne. V ljubezni so rasli otro» čički, rasli in odraščali, v ljubezni jim trga srce materina in očetova smrt...
1927. Ta kredit se bo kril iz monopolskega posojila. Razlike v prejemkih znašajo največ 5000 Din.
—	Revizija uradniškega zakona. Kakor poroča »Pravda«, bo vlada takoj po izvršeni reorganizaciji ministrstev pristopila k revi» ziji uradniškega zakona. Že pri sestavi svo» jega delovnega programa sprejetega na seji ministrskega sveta na dvoru pod predesed» stvom kralja, se je vlada odločila, da čimprej izvede revizije uradniškega zakona. Delo na reviziji tega zakona se bo pričelo, čim bo docela izveden zakon o vrhovni državni upra» vi, to je, čim bodo uredbe o organizaciji po* sameznih ministrstev podpisane in uvel j a v» ljene. Revizija uradniškega zakona bo obse» gala v prvi vrsti ureditev uradniškega vpra» šanja v skladu z novo organizacijo ministr» stev. Uradniški problem pa že sedaj proučuje ministrstvo pravde. Načelnik ministrstva pravde Vasa Petrovič je dobil nalogo, da prouči celokupno uradniško vprašanje in zbere materijal za revizijo uradniškega za» kona. V glavnem se sedaj proučuje posledice nove organizacije ministrstev. Ko bo rešen glavni problem uradniškega vprašanja, to Je sistemizacija mest, bo prišlo na vrsto vpra» šanje uradniških prejemkov in vprašanje re» vizije vseh državnih upokojencev. Vodilno načelo pri reviziji uradniškega zakona bo, da mora biti na vsakem mestu kvalificirana moč, ki bo tudi delu in odgovornosti primerno plačana.
—	Učiteljski dom v Zagrebu. Že v eni
prejšnjih številk smo poročali, da je prešel Učiteljski dom v Zagrebu in s tem tudi vsa imovina Saveza hrv. učiteljskih društev v last pov. UJU v Zagrebu. O priliki prevze» manja te imovine je izdalo to poverjeništvo posebno izjavo, ki v njej poudarja, da ne na» merava uporabiti te učiteljske institucije sa» mo v korist svojega dosedanjega članstva, nego prepustiti Učiteljski dom namenu, ki so mu ga določili ustanovitelji, t. j. za stanov» sko in prosvetno uporabo in napredek celo» kupnega učiteljstva Hrvatske in Slavonije. V ta namen se bo ustanovil tudi posebni od» bor, v katerem bodo zastopani člani pover» jeništva Zagreb in tudi ostalo učiteljstvo Hrvatske in Slavonije. — Tej izjav' je dodan še apel na .vse hrvatsko učiteljstvo, da deluje za napredek teh svojih ustanov. — S tem je končnoveljavno rešena dolgoletna pravda glede, lastništva Učit. doma v Zagrebu in bo ta po dolgem presledku zopet služil svojemu namenu.
—	Zidanje Jugoslovenskog Dačkog Do= ma v Beogradu. Pripravljalna dela za zidanje tega doma so se že začela in bo ta teden že svečano posvečenje temelja.
—	Izlet na Poljsko — Poznanj. Kdor se ga želi udeležiti, naj javi to poverjeništvu UJU v Ljubljani. Potovanje bo trajalo 21 dni. Obisk vseh večjih krajev. Popust na vožnji 66%. Stroški 2—3000 Din. Izletnike bo vodil dr. Jakob Kolodwy, uradnik poljskega konzulata v Zagrebu.
—	¡Priznanja službenih let učiteljem iz Primorja. Na nredstavko ljubljanskega po» verjeništva UJU je Glavni čin. savez po po» sredovanju zveze pokrenil akcijo, da se vpra» šanje priznavanja službenih let, katera so
Ni kmalu otrok, ki bi imeli v rokah ta» ko viden dokument očetove ljubezni in oče» tovih skrbi, kakor ga jmajo 'Brinarjevi otroci.
Rajni Fr. Brinar je zapustil skrbno pi» sano spominsko knjigo z naslovom: (»Moji otročki«. Videti ji je, da je bila pisana s srčno krvjo in z očetovskim ponosom. Od prve do zadnje črke jo preveva tiho zado» voljstvo, da ¡ima Itako srečno rodbinico, a tudi ob nesrečah se pomiri z usodo, ko se spomni, da mora sedaj preostalim posvetiti še vse več ljubezni, da si jih mora še bolj prikleniti na svoje srce.
Prvi si Ti, Tonček! Prvorojenček! Ka» teri oče te ne pričakuje s težavo, kateri ne začuti ponosa in sreče! In mamica je zanj molila, ko ga še ni bilo na svetu. Kaj čuda, da se odloči mamica za ime priprošnika An» tona Padovanskega, ko bi oče mnogo rajši kako slovansko ime... Na mladega potom» ca je ponosna vsa rodbina, in striček, pisa* telj in pesnik mu zloži pesmeo:
Žalik — žena neukročena — se zaklela, zarotila, — da bo strla, iztrebila — sine stare korenine. — stare korenine, Brine... — Vendar On, ki vlada svet, — On ustavi smrtno koso: — »Živi rod še korenjakov, — korenjakov in možakov!«
¡Prve skrbi s prehrano, kopanjem, spa* njem, vse, vse je opisano v tej knjigi. Prvi obiski, prvi samostojni koraki in besede, besede, otročja izgovorjava z vsemi poseb» nostmi... Pa, oh, prve bolezni, skrbi, po»
naši slovenski in hrvatski učitelji na Gori» škem, v Trstu in v Istri odslužili za časa ita» lijanske vladavine v teh krajih, čimprej reši. Doslej se namreč službena leta po prevratu odslužena v italijanski službi, tem učiteljem, ki so bili kasneje sprejeti v našo državno službo, niso priznavala. Upati je, da bo tudi to vprašanje čimpreje zadovoljivo rešeno.
(»Naš Glas«.
—	Nagrada zapisnikarjem krajevnih šol* skilh odborov na enorazrednicah v mariborski oblasti Učiteljsko društvo za okraj slovenj» gradeč je glasom soglasnega sklepa prilikom zborovanja dne 10. aprila 1929 sklenilo pro» siti Oblastni šolski odbor mariborske oblasti v Mariboru, da izenači svoje tolmačenje gle» de nagrade tajnikom krajnih šolskih odbo» rov na enorazrednicah s tolmačenjem, kakor je v ljubljanski oblasti, tako da pripada taj* nikomsupraviteljem na šolah z 1 do 100 otrok 50 Din mesečno, pri nad 100 otrocih pa me» sečno 70 Din. Nadalje je gor. dr. podpisalo sklep z naslednjimi razlogi: 1. Delo tajnika v mariborski oblasti je isto kakor v ljubljan» ski — isto delo isto plačilo. 2. Delo upravi» telja na enorazrednici je lahko večje kot upravitelja na dvorazrednici, ker se marajo le»ti pripraviti na pouk za 4 različne oddelke, dočim imajo na dvorazrednici le 2 različni stopnji v enem razredu. Drugič je tudi ad» min. delo lahko večje. Saj obstojajo enoraz* rednice z nad 90 otroci, dočim so možne dvo» razrednice s 60 do 70 otroci. 3. Razmere v krajih z enorazrednicami so običajno manj povoljne kakor v krajih z večrazrednicami in so učitelji v takih krajih že itak v slabšem položaju. Ker tudi ni drugih dejanskih vzro* kov, ki bi upravičevali omalovaževati delo na enorazrednici, naj se enoraz,rednice ne zapo» stavljajo, ko govorijo vse okolščine v njihov prid in jih ne loči drugo, kot težavnejše delo in beseda »enorazrednica« od drugih šol. 4. Res je sicer, da prizna uredba izrecno upraviteljem»tajnikom na dvo» in večrazred» nicah nagrado, a če si je smatral Oblastni šolski odbor ljubljanske oblasti kompetent» nega, da tolmači to določbo, kakor jo je, te» daj ni dvoma, da pripada ista kompetenca tudi Oblastnemu šolskemu odboru maribor» ske oblasti. — Oblastni šolski odbor v Mari» boru je o gorenji prošnji razpravljal v seji dne 25. apr. 1929, in prišel do zaključka, da se krajni šolski odbori ne morejo siliti, da stavijo v ta namen kako postavko v šolske proračune, ker za to v uredbi o kraj. in obl. šol. odb. z dne 2. maja 1927, »Ur. list« štev. 55/222 iz 1. 1927., ni podlage.
—	Matu ran tinjam ljubljanskega držav» rteiga učiteljišča iz leta 1914.! 151etnico naše mature praznujemo 3. avgusta v Ljubljani. Podrobneje v okrožnici koncem junija. Na svidenje!
—	Tov. kmet. nad. tečaja — 'Maribor.
Ne pozabite na poučni izlet dne 2. junija na semenogojsko postajo Beltince in v Rakičan. Na svidenje ob 7. uri 30 min v Ormožu.
Veniger....
—	Načrt srednješolskega zakona. »Slo» venec« poroča: Iz zanesljivega vira smo izve» deli, da je komisija za izdelavo srednješol» skega zakona, kakor smo javili, končala delo in izročila načrt Polovini, pomočniku mini»
ta... A Tonček je preko vsega, že dobi od Miklavža vojaško sabljico in Ikar je še tre« ba... Pride Božič in Velika noč in dečko do» rašča do šole, ta knjiga ga spremlja ob vsa» kem koraku ...
Novo poglavje nosi .naslov: Vida. Spre» jeta z isto ljubeznijo, spremljana od ostrega očetovega očesa 'in njegovega zanesljivega peresa tja do njenega tretjega leta. Kar na» enkrat zaseka v živo strašen vzklik očeta» pisca: »Bog, kaj si storil! Zdaj pride strašno poglavje. Naše Vide, tega «ašega lepiega, zdravega, čvrstega, živahnega, Jsegavega, ljubljenega, povsod občudovanega srčka ni več! Teh ljubeznivih oči, tega smehljajočega belega in rdečega obrazka našega zdravega angelčka — ni, ni več!« In sedaj vse po» drobnosti strašne njene bolezni, otrpnenje tilnika, z vsemi skrbmi in rahlimi upi, do groznega udarca, ko je ugasnilo to mlado in rahlo življenje, ko ji je »ob 4. uri zjutraj za hip stisnilo očke, zategnilo ličica in bila je — angelček... Nikoli mi ne izgine izpred oči oni trenotek, ko je dete z glavico na moji roki slone na vek zatisnilo svoje lepe oči.« In prišli so prijatelji in znanci ter sku» šali tolažiti razglašeno očetovo srce. Tudi teh ni pozabil verni pisec.
V nadomestilo za Vido je prišla kmalu Tilkica. Rojena je bila ravno mesec dni po Vidini smrti. Ves strah in vso žalost je mo» rala z materjo prestati še predno je prišla na svet. A zato je bila dvakrat ljubljena, ko je vstopila v rodbinski krog. Za Vido še
stra. G. Polovina bo pregledal načrt in bo eventuelne opombe z zakonom vred izročil ministru, ki ga bo v teku prihodnjega tedna predložil VZS rednim potom. Preden bo to storil, namerava minister zaslišati pristojne cerkvene činitelje. Nadalje smo izvedeli, da je sedaj določeno, da se bo verouk poučeval ■v vseh razredih po dve uri nia teden, v osmem razredu pa samo po eno uro. Veroučitelji bodo nameščeni samo na tistih gimnazijah, kjer bo tedensko število ur verouka doseglo predpisani minimum tedenskih ur za profe* sorje. Kjer tega števila ur ne bo, se bodo na» stavili le honorarni veroučitelji. (Minimum tedenskih ur je za ¡vsakega profesorja dolo» čen na 14—16 ur, in sicer za profesorje do 10 službenih let 16, nad 10 službenih let 14 ur. Zasebne gimnazije se bodo dovoljevale, ako jih bo po predpisih zahtevala kvalifici» rana oseba in ako se bodo dala jamstva, da se bodo predpisi tega šolskega zakona izva» jali v popolnem obsegu. Srednje šole, ki ima« jo značaj zasebnih verskih šol, se ne bodo dovoljevale. Gori navedeno kvalifikacijo oseb je po neki interpretaciji razumeti tako, da ne morejo dobiti dovoljenja zavodi, kot je n. pr. Vidovičev zavod v Sarajevu. Za ob* stoječe gimnazije, ki nimajo verskega zna» čaja, bi morali po tej interpretaciji zaprositi srednješolski profesorji, da tam lahko otvo« rijo zasebno gimnazijo. Obenem bi morali dati jamstvo, da se bodo določila srednje* šolskega zakona popolnoma izvajala. Kvali» ficirana oseba, ki sme zaprositi za zasebno srednjo šolo, bo torej učna moč, ki na teh zavodih poučuje. Razredi morajo imeti naj* manj 15 dijakov. Tisti razredi, ki nimajo pet* najst dijakov, se bodo zaprli.
—	Naša šolska mladina na počitnicah na Češkoslovaškem. Glavni odbor Podmladka Rdečega križa v Beogradu se pogaja s Pod* mladkom češkoslovaškega Rdečega križa glede izmenjave članov v počitniških koloni» jah. Naši člani bi šli v planinska okrevališča češkoslovaškega (Podmladka, češkoslovaški bi pa preživeli počitnice v našem Primorju. Po počitnicah bi naša šolska mladina poto» vala po Češkoslovaški kot gost češkoslova* škega Podmladka. Šole, katerih člani Pod* mladka Rdečega križa v starosti od 12 do 14 let bi želeli preživeti počitnice na Češkoslo» vaškem, naj se obrnejo v svrho informacij na glavni odbor Podmladka Rdečega križa v Beogradu, Simina ulica štev. 21.
—	'Učiteljski tečaj za ručni rad u Zagre»
bu. Naprošeni smo za objavo: Ovih školskih praznika održat če se 5. ferizalni tečaj za uči» telje i učiteljice iz cijele države, u kojem če se po principima moderne radne nastave pri» kazati teorijski i praktično vrijenost ručnoga rada u obučavanju. Tečaj počinje 17. jula, a s.vršava 24. augusta. U tečaj če se primiti 40 učitelja(ica) osnovnih gradjanskih i srednjih škola. Stanovanje je besplatno. Za opskrbu objed i večeru se plača 450 Din mjesečno. Za praktičan pokusni rad u školi, pobrinut če se ovaj Oblasni odbor, da se dobije 20 učenika osnovne škole, koji če u prvom tjednu služiti, kao vježbaona polaznicima te* čaja. Osim teorijske pedagogike i praktičnih pokusnih predavanja, preduzeti če se nešto iz školske higijene, te uputa u radu organTza»
mamica vedno plaka in takrat mora to ob» čutiti mala Tilka, kajti Bog ne daj, da bi okusila mleko žalujoče matere. Stric ime» nuje malo punčko pač »flajšterček« za Vi* dino smrt, a oče ji zapiše v knjigo: »Samo par vrstic Ti še posodim, ljuba Tilkica. Oprosti, ne morem več... Naj Ti pa Ton» ček še kaj pove, kako si živela, ko si bila še majhen »keberček«, če ni že vsega poza» bil. Na meni leži strašna peza usode. Osivel sem... Skrbi... Moje misli so pri mami, pri Vidi... Vse mine... Naše življenje je kakor senca in ne pomudimo se dolgo...«
In zadnje poglavje je posvečeno Fran» celjčku! »Zdaj pa še par vrstic! Mamica se Te je že dolgo veselila, predno si prišel na svet... Nekatere ženice <Ti proroktajejo srečo, ker si v nedeljo prišel na svet... Je* zik se Ti nekoliko drugače razvija kakor bratcu in sestricama.« »Ker si se naučil sam brati in računati, si sedel kar naenkrat med šolarji in zaključil z njimi prvo šolsko leto.«
Ker si našo hišo Ti osrečil, se suče vse naše življenje okoli Tebe. Strašni udarec usode o polnoči, dne 20. sept. 1919., ki je ubil Tvojega ateka ter ranil bratca in sestri» co, je šel mimo Tvoje brezskrbne dušice. Blagor Ti! Naj Te Bog ne zapusti!«
Tako zaključuje Brinar svojo rodbinsko kroniko. In res, od kar mu je umrla blaga ženka leta 1919., se zdi, da so mu bile vse misli pri njej in zato je še pred lOletnico njene smrti pohitel za njo. Mir njunima dušama!
cijc podmlatka Društva Crvenoga Krsta. U praktičnom radu proči če se gradivo iz kar* tonaže s uvezom knjiga, modelovanja, rada u drvu i pletarstva. Za materijal i poslugu uplaouje svaki nastavnik, koji polazi tečaj Din 400 u jednom ili dva obroka. Prvi obrok šalje se sa molbom, a drugi se plača najkas» nije 10. jula. Molbe za prijem u tečaj šalju se potpisanom Oblasnom Odboru, koji če čim primi bar pokmnu upisne 'takse izvje» stiti molitelja(icu) o primitku u tečaj. Molbe se ne biljeguju. Za trajanje tečaja pregledati če učesnici tečaja sve kulturne ustanove (muzeje, universitetsku biblioteku, kazalište itd.), i trgovačka i industrijska poduzeča, na» ročito koja stoje u vezi sa školom, te bližu a eventualno i dalju zagrebačku okolicu. Predmeti izradjeni u tečaju svojina su onih, koji ih izrade. O sv.ršenom tečaju izdaje se od vodstva tečaja i ovog Oblasnog Odbora uvjerenje, koje važi kao dokumenat kod vlasti. — Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Križa, Zagreb, Mirogojska c. 6.
—	Dr. St. Bevk: Zdravilne rastline v
besedi in podobi z navodilom, kako se nabi« rajo in suše. Str. 80, cena 6 Din. — Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani je izdal drugi zvezek svoje knjižnice, ki ob« sega zgornje delce odličnega našega botani« ka. Ker je Slovenija jako bogata zdravilnih zelišč in bi njih nabiranje lahko tvorila zna« ten vir dohodkov zlasti revnih slojev, smo tako delce že dolgo nujno potrebovali. Se« daj ga imamo. Obsega popis in slike 44 naj? važnejših zdravilnih rastlin, ki rastejo pri nas v večjih množinah, dalje strokovnjaška navodila glede njih nabiranja, sušenja in prodajanja ter končno jako priročen 'kole» darček za nabiranje. Ker je knjižica pisana v izredno prijetni, domači besedi in cena jako nizka, smo prepričani, da bo prišla v slednjo slovensko vas, zlasti pa v robe mla« clini. Dobi se po vseh knjigarnah in na vseh pri PRK organiziranih šolah.
—	Krajevni šolski odbori, uradovanje. Navodila za uradovanje krajevnih šolskih odborov, ki so v veljavi v mariborski obla* sti že od novembra 1927 so po sklepu oblast« nega šolskega odbora v Ljubljani veljavna od 14. aprila t. 1. tudi za ljubljansko oblast. Navodila prinašamo v celoti: Oblastni šok ¿ki odbor mariborske oblasti je doznal, da predsedniki krajevnih šolskih odborov po» nekod ovirajo redno in točno poslovanja omenjenih odborov s tem, da sprejemajo in odpirajo pošto in je ne oddajajo pravočasno zapisnikarju, da bi le«ta mogel vložke kro« nologično vnesti v vložni zapisnik. Da se temu nedostatku odpomore ter pojasnijo nekatere druge spiorne zadieve glede delo» kroga predsednika in zapisnikarja krajevne* ga šolskega odbora, odreja oblastni šolski odbor v smislu sklepa z dne 25. novembra 1927: Ker se po členu 11. uredbe o ¡krajevnih in oblastnih šolskih odborih uradni spisi hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše seje, se pošta krajevnega šolskega odbora dostavlja v šolsko poslopje. Zapisnikar kra« jevnega šolskega odbora sprejema in odpira pošto ter jo predloži predsedniku, ki mora v ta namen vsaj enkrat v tednu priti v šob sko pisarno, oziroma v pisarno krajevnega šolskega odbora. Ako je zadeva nujna, ob« vesti zapisnikar o tem predsednika takoj. Predsednik pregleda pošto ter ukrene po» trebno. Pošto, naslovljeno na predsednika krajevnega šolskega odbora, iodpira pred* sednik sam. O vseh zadevah, ki spadajo po čl. 7. citirane uredbe v delokrog krajevnega šolskega odbora, razpravlja in sklepa odbor zborno. — V zadevah, ki so tako nujne, da se ne more čakati do prihodnje redne seje ¡■n se tudi ne more. sklicati izredne seje, sme predsednik \z zapisnikarjem, Aji .službeno predstavlja krajevni šolski odbor, ukrepati sam, mora pa si za to najkasneje v prihodnji seji izposlovati odobritev šolskega odbora.
Zapisnikar se ima glede svojega delokro« ga ravnati po določilih čl. 11. uredbe tako, da izdeluje poročila in vloge ter vodi vse dopisovanje sporazumno s predsednikom, ki je za pravilno uradovanje krajevnega šol« skega odbora z zapisnikarjem solidarno od* govoren. V slučaju, da v taki zadevi ne pride med predsednikom in zapisnikarjem do spo» razuma, se o tem zborno razpravlja in skle« pa v prihodnji seji. Zlasti je tudi zapisnikar« jeva dolžnost, da točno vodi vložni zapisnik, kar se mu naj omogoči baš s tem, da se po« šta ¡krajevnega šolskega odbora dostavlja v šolsko poslopje. — Ker se po1 čl. 1. uredbe o (krajevnih in oblastnih šolskih odborih hrani v šolskem poslopju tudi ves inventar, naj se tudi uradni pečat hrani v šolskem po« slopju in spravlja pri zapisnikarju krajev« nega šolskega odbora, ¡ki je za pravilno rabo in varno spravljanje uradnega pečata odgo« voren.
—	Uslužbenski list vpis odsotnosti do 3 dni. Prosvetni inšpektor ljubljanske oblasti je izdal sledečo važno okrožnico: Ker mi po« šiljajo v zadnj em času neposredni starešine poročila tudi o enodnevnem odsodstvu za zabeležbo V 'Uslužbenski list, opozarjam s tem na točko 27. razpisa ministrstva pravde št. 72.069 z dne 11. novembra 1925, (»Uradni list« št. 358/107 z dne 30. novembra 1925, ki določa, da se vpisujejo v Uslužbenski list rubrika XVIII. — samo ona odsodstva — bolovanja daljša od 3 (treh) dni, Manjša od« sodstva se vpisujejo v knjigo odsotstva, ki jo vodi starešina.
—	Nabava nujnih zadev na osnovnih šolah. Oblastni šolski odbor v Ljubljani je izdal naslednjo okrožnico: Po pritrditvi ve« likega župana ljubljanske oblasti v dopisu P. št. 2006 od 7. marca 1929 in v sporazumu s ¡komisarjem oblastne samouprave ljubljan« ske glasom dopisa št. 6348 od 2. marca 1929 odloča oblastni šolski odbor na osnovi za« devnih zakonitih določb čl. 21. in 26. uredbe
0.	N. br. 28.038 od 2. maja 1927, »Uradni list« 222/55 iz 1. 1927, glede nabav nujnih za* dev na osnovnih šolah nastopno: Ni pomi« sleka proti predlogu Pov. UJU — Ljubljana, po katerem naj bi dobivali šolski upravitelji stalno denarno zalogo do največ 10% od skupne vsote.odobrenih stvarnih šolskih po« trebščin iz prispevkov, ki jih izplačujejo ob« čine krajevnim šolskim odborom. Denarne zaloge šolskim upraviteljem bi se seveda iz» plačevale iz šolske, ne iz občinske blagajne. Za potrebno pa smatram, da sklenejo izpla» čevanje krajevni šolski odbori, Iki jim naj polagajo šolski upravitelji mesečne obraču« ne. Obsebi umljivo je, da se sme porabljati dena-rna zaloga le za odobrene postavke in za nabavo stvari, ki so nujne in neodložljive, med katere pa n. pr. nabave za šolarske in učiteljske (knjižnice vsekako ne spadajo. V ta mamen se smejo nabavljati sploh le knjige in strokovni listi, ki so oblastveno določeni in za katere je postavka odobrena po prora« čunu. 2. Ako sklene (krajevni šolski odbor, se smeta pooblastiti predsednik in blagajnik bodisi vsak zase ali pa skupno oba, da smeta izvrševati gotove nabave — seveda zopet le v okviru odobrenega proračuna — do go« tove vsote, morda 100 do 200 Din. Vse take nujne nabave in izplačane vsote morai pa naknadno odobriti krajevni šolski odbor. 3. Glede pomislekov nekega sreskega pogla« varja pa oblastni šolski odbor ne uvideva, zakaj bi ne bil pri komisijonelnih ogledih šol inavzočen še poseben zastopnik jbbčine — ne glede na to, da je občina itak zastopana v krajevnih šolskih odborih po svojih izvo« Ijenih zastopnikih. Navzočnost posebnega občinskega zastopnika smatra oblastni šol« ski odbor za tembolj opravičeno, ker mora krajevna občina kriti vse šolske potrebščine.
—	Zahteve učiteljev telovadbe v naši državi. Dne 28. in 29. aprila je bila skupščina telovadnih učiteljev v Beogradu, ki je spre« jela sledeče zahtev©: 1. strokovnega refe« renta šolnika v ministrstvu prosvete; 2. na vseh šolah naj bodo nastavljeni samo stro« kovno kvalificirani učitelji telovadbe, v istem smislu naj se izpremeni tudi pravilnik za izpite; 3. v vseh šolah naj se vrši telesna vzgoja po gotovih načrtih, in sicer 2 do 3 ure tedensko; 4. ministrstvo -prosvete naj sezove anketo, ki bo podrobno določila smer in način šolske telesne vzgoje; 5. na filozof« sik fakulteti ene univerze naj se osnuje tri« letni tečaj za izobrazbo telovadnih učiteljev, ta tečaj naj bo predhodna šola za visoko šolo za telovadno vzgojo, kakor jih imajo druge kulturne države; 6. materijelno stanje naj se uredi tako, da bodo znašali službeni pre« jemki telovadnih učiteljev 75—80 odstotkov od onih za profesorje srednjih šol, službena doba pa bodi 30 let.
—	Zopetno zvišanj« stanarine. Najem« nina se poviša po novem stanovanjskem za« konu za 10 odstotkov. Tozadevno določa čl. 4.: Za stanovanja iz čl. 2. tega zakona, ki ostanejo pod omejitvijo, se bo plačevala do« sedanja najemnina (po zakonu o izpremem« bah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928), povečana za 10 odstotkov, ako ni drugače dogovorjeno. V najemnino se ne vštejejo takse za vodo, smetišče, či« ščenje ulic, lijakov in dimnikov. Posebej se plačajo izjemoma, ako obstoja drugačen do« govor z lastnikom. Taksa za čiščenje klose« tov spada v breme lastnika. Ako je stanova« nje deloma neuporabljivo ter ga najemnik ne more v celoti izkoriščati, in hišni lastnik noče izvršiti najnujnejših popravil, se višina najemnine zmanjša v sorazmerju z neupo« rabljivostjo stanovanja, v kolikor ni v tem pogledu drugače dogovorjeno. Ako lastnik sploh noče sprejeti najemnine, iz katerega« koli razloga, se deponira pri pristojni občin« ski oblasti v roku določenem za plačanje na« jemnine.
—	Kdo ostane zaščiten po npvem stano« vanjskem zaikonu. Čl. 1. S 1. majem 1929 pre« idejo vsa stanovanja, či jih svobodno razpo« laganje je bilo doslej omejeno, v svobodno razpolaganje hišnega lastnika. Izvzeti so pri« meri čl. 2. in 10. tega zakona. Čl. 2. Stanova« nja, ki so bila doslej podvržena omejitvam v smislu zakona o izpnemembah in dopolnit« vah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928, ostanejo tudi po 1. maju 1929. omejena v mestih s preko 10.000 prebivalci, in' sicer:
1.	stanovanja 3 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 5 člani; 2. stanovanja 2 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 3 člani; 3. stanovanja 1 sobe, ako v njih sta« nujejo rodbine z najmanj 2 člani. K sobam se ne prištevajo kuhinje, predsobe, hodniki, jedilne shrambe, inštalirane kopalnice in sobe za služkinje. Pod člani rodbine se raz« umejo sorodniki po krvi, po zakonu (braku) do drugega kolena vključno kakor tudi adoptirana deca. ČL 3. V smislu prejšnjega člena tega zakona so še nadalje zaščiteni: 1. Aktivni državni uradniki, oficirji, podofi« cir ji, uslužbenci, služitelji in njihove vdove in rodbine, izvzemši uradniki tali oficirji, ki so zdravniki ali inženirji, kakor tudi zobozdrav« niki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pra« vico do izvrševanja prakse, rav.no tako tudi tisti državni uradniki, ki izvršujejo tako prakso ne glede na to, ali so si pravico do te prakse pridobili; 2. upokojenci, upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, iz« vzemši upokojence, ki so advokati, zdravniki, zobozdravniki ali arhitekti, ako izvršujejo prakso ne glede na to, ali imajo pravo do tega.
—	Naročnikom na »Sv. mašo za šolsko mladino« v vednost, da je omenjeno muzi« kalno delce' že v tisku in se začne okrog Binkošti razpošiljati po vrsti kakor so došla izdajatelju naročila. — V Središču, dne 12. majnika 1929. — Anton Kosi.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
„Dečva"
letošnji „Dečvin vzorec"
„Nagelj - Roženkravt - Rožmarin"
Zahtevajte ga pri vseh trgovcih! Bombaž meter 18 Din, svila meter 35 Din.
Vzgojitelji našega naroda!
Širite med našo mladino ljubezen do našega domačega oblačila „Nageljna, Roženkravta in Rožmarina", cvetja naših vrtov.
Propaganda „ DEČVE" - Jugoslovenska Matica
— Naše goricie. Izšla je peta številka tretjega letnika »Naše gorice«, ki so glasilo Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru in vestnik vinarske in sadjarske šole v Ma« riboru. List prinaša na prvi strani vabilo na vinarski kongres in občni zbor vinarskega društva za Slovenijo, ki se bo vršil 25.—27. maja t. 1. v Krškem. List ima vedno precej bogato- vsebino in ta številka pa prinaša šo naslednje članke: »Naše gorice« v tretjem letu. — Ivan Ballon — pionir slovenskega no« vega vinarstva, -r- Prva vinska razstava v Brežicah. — Vino plača vse, a vinogradniki propadajo. — Drevesni kolobar. — Monti» kola. — O arzenikovih preparatih. — Tretja vinska razstava z vinskim sejmom za Mari« borsko oblast v Ptuju. — List je namenjen vinogradnikom in sadjarjem. — Cena letno 30 Din in se naroča pri vinarskem društvu v Mariboru.
Mladina mora biti bistre glave in vedre« ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan ŽIKO.
Najvažnejša, če tudii ne najnovejša vest
je, da se perilo namoči čez- noč v raztopini ŽENSKE HVALE, nato pa se izpere s SCHICHTOVIM TERPENTINOVIM MI« LOM. — Varujte se ponaredb!
Gospodinjsko nadaljevalno Šolstvo.
—gn »Oprema za neveste« je ime knjižici, ki je ravnokar izšla in ki bo gotovo dobro« došla vsaki učiteljici. Knjižica vsebuje mo«' dele in obrise raznovrstnega perila: postelj« nega, osebnega, namiznega, kuhinjskega ter zaves in posteljnih pogrinjal. Na petih prilo« ženih polah je 39 krojev za raznovrstno žen« sko perilo od najbolj priprostega, namenje« nega delavskim slojem, do najmodernejšega, poleg mnogobrojnih risb za vezenje osebne« ga in posteljnega parila, prtov, zaves in po« steljnih pogrinjal, v najrazličnejših tehnikah. Ena pola je v naravnih barvah. — Knjižica je okusno opremljena, bogato ilustrirana; uredila in izdala jo je urednica prilog »Žen« skega sveta«, kar nam jamči, da je knjižica predvsem praktična. — »Oprema za neveste« se naroča pri upravi »Ženskega sveta« v Ljubljani, pošt. predal 119, ali osebno v upravništvu, na Bregu štev. 10, II. nadstr. ter stane za naročnice »Ženskega sveta« in uči« teljice 35 Din, za nenaročnice pa 40 Din. Zne« sok je poslati z naročilom vred. — Knjiga jo posebno prikladna za -gospodinjske nadalje« valne šole in tečaje.
NASO
KOüN/KOj Cl KO PIJ O
Miroslava LeU / LMaoa, Jurčičev trg štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak.
Prosveta.
ŠOŠTANJSKA MLADINA IN MATERIN« i SKI DAN.
Ob priliki materinskega dne v nedeljo 12. maja je združena šolska mladina v Šošta» nju priredila v dvorani Sokolskega doma akademijo pod naslovom »Materin dan«, ka» tere uspeh je vse navzoče naravnost prese« netil.
Bilo je to le krdelce otroških, srebrno» čistih glasovi, ki pa so: segli občinstvu tako v dušo, da je večini zaigral v očeh roj solz — solz, ki se porodijo le tedaj, kadar mati vidi svoje dete na odru in posluša:
»Mati, kar sem dolžan plačal ti bom danes je leto dan.«
Kdo more materi povrniti njeno ljube« zen? Morda kdo z denarjem, morda kdo s slavo? Ne! Le otrok s pesmijo je njeni dušf dostopen, edino pesem je zahvala, pesem je zadoščenje.
In ko so zadoneli prvi akordi iz otroških ust, smo se uverili, da je zamogla to storiti tako le neizmerna ljubezen do matere in ne« skončna hvaležnost. Materinski dan je dosc» gel svoj namen tako pri mladini, kakor pri starših.
Šoštanj je lahko ponosen na svoj mla« dinski zbor, še bolj pa na njegovega vodjo, našega požrtvovalnega učitelja Jurčeta Vre« žeta. Ako je res, da je kdo kaj ustvaril iz nič, potem je to storil naš Jurče. Šoštanju se o takem zboru ni še niti sanjalo, ko ga je že Vreže priklical kakor iz tal. V znak prizna« nja je prejel mnogo čestitk. Spored je obse« gal 12 narodnih in umetnih pesmi, izmed ka« terih je glede prednašanja prav pohvalno treba omeniti »Oj Doberdob«, »Pojdem v Rute« in »Triglav«. Zelo prikupljiva je Vre« žetova harmonizacija na pesem »Bom šel na planince«. Najboljši vtis pa sta na občinstvo napravili pesmici »Mi smo lovci« in »Srečali smo mravljo«, ki so ju predvajali učenci 4. razreda osnovne šole pod taktirko učenca Zdenka Vrečka in pa pesmici »Rože za Ma« rijo« in »Lep je srebrn pas« pod vodstvom učenke Klarice Švare. Oba mlada »dirigenta« sta za glasbo talentirana in bi se jima morala večkrat dati prilika, da svoj talent uveljav« .ljatar
Prav posrečeno je bila podana recitacija »Skodelica kave« in govor, posebno pa reci« •tacija roMateri svoji«.
Zadnjo točko programa' je tvorila Rado« van Gobčeva spevoigra »Pomladne cvetke« — melodiozna dramatična slika s petjem, ki pri« kazuje spomladanski razvoj in njegove ozna« njeValce. Scenerija je bila primerna, prav pri« kupljivo pa so bile zamišljene oblekce cvetic in rajalne vaje. Predvajale so to točko učen« ke meščanske šole.
Utiteliski pravnik.
—§ Novi finančni zakon. Finančni zakon za proračunsko 1. 1929./30. se bistveno raz» likuje od dosedanjih finančnih zakonov. Do» čim so bili prejšnji finančni zakoni silno ob« širni, bili so cel konglomerat najrazličnejših zakonov in odredb, ki niso bile s proračunom v nikaki direktni zvezi, šteje letošnji finančni zakon, ki fje stopil v veljavo s 1. aprilom 1929, samo 77 členov, ki regulirajo izvr« šitev samega proračuna. Obsega tri dele. Prvi del so osnovne odredbe o uporabljanju posameznih kreditov. V drugem delu so od<= redbe za1 poedina ministrstva, v katerih je zapopadenih 14 ministrstev; za ministrstvo pošte in telegrafa, ki je takrat še obstojalo, •ni nikake odredbe. Tretji del obravnava ostale odredbe. In samo med temi je nekaj odredb, ki se tičejo direktno drž. uslužben« cev. ¡Te hočemo tukaj na kratko objaviti. > Člen 60. Na vsa zvanja državnih usluž« bencev (zvaničnikov in služiteljev), ki ne spadajo v uradniške kategorije, se smejo po« stavljati poedine osebe za dnevničarje po čl. 130. uradniškega zakona, izvzemši državno policijsko stražo in policijske agente (detek« ti ve), osobje pravosodne straže, zvaničnike in služitelje poštno«telegrafske in telefonske stroke, cestne nadzornike in zvaničnike fi« nančne ¡kontrole.
Člen 65. Aktivni državni uradniki ne smejo biti, razen če jih za to izrečnp delegira pristojni minister, člani upravnega in nadzor« stvenega odbora pri javnih napravah, bodisi da so čisto državne ali solastne, bodisi da jih država nadzoruje. Od tega so izvzete za« družne uradniške ustanove kakor tudi one ustanove, kjer je to z zakonom izrecno do« puščeno.
Člen 73. Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbo državnega sveta razveljavljena na« predovanja državnih uradnikov in uslužben« cev, se ne terja1 od njih razlika prejemkov, ki je bila zaradi napredovanja preveč izpla» čana do dne' izvršne razsodbe.
Člen 76. Odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanaj« stinah, ki ise tfie nanašajo na izvrševanje proračuna ter so veljavne do 31. marca 1929 in niso s tem zakonom izpremenjene, prene» hajo veljati dne 1. junija 1929. Vzlic temu pa veljajo še nadalje vse odredbe dosedanjih fin. zakonov in zakonov o proračunskih dva« najstinah, s katerimi so bili obstoječi zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, vsi pravilniki in drugi pred« piši, ki so se že izdali na podlagi pooblastil, navedenih v omenjenih zakonih.
(Vse odredbe in tolmačenja dosedanjih finančnih zakonov, ki govore o uradniškem zakonu aH razvrstitvenih odredbah, ostanejo torej še nadalje v veljavi). (»Pošt. Glas.«)
za Jugoslovansko Matico.
V naslednjem priobčujemo izkaz letoS« nje, na korist Jugoslovanske Matice po naših šolah v Sloveniji, izvedene zbirke pirhov. V izkazu so navedeni zneski, Iki jih je prejela Jugoslovenska Matica do 18. maja t. 1. in ki znašajo skupno Din 51.995'95. K temu izkazu bodemo priobčili koncem meseca maja še dodatek za zneske, ki so nam jih posamezno šole že naznanile in Iki nam jih bodo dotlej nakazale.
Do 18. maja 1929 je prejela Jugosloven» ska Matica sledeča nakazila:
Adlešiči 26 Din; Adrijanci, 25; Ajdovec 64; Ambrus 52; Sv. Ana nad Tržičem —; Sv. Ana v Slov. goricah 53; Sv. Andraž v Slov. goricah 74; Sv. Andraž p. Velenje —; An» drejci —; Sv. Anton p. Vuhred 15; Sv. An» ton p. Rajhienburg 146'15; Sv. Anton v Slov. goricah 169; Apače —; Artiče 150; Babno po» lje 30; Bakovci 94*50; Banjaloka —; Sv. Bar» bara v Halozah —; Sv. Barbara v Slov. go» ricah 101; Begunje p. Lesce 140; Begunje p. Cerknica 60; Bela cerkev —; Bele vode —; Beltinci —; Sv. Benedikt 639; Besnica —; Bevke 35; Birčna vas 50; Dol. Bistrica 50; Bizeljsko —; Blagovica 100; Blagovna —; Blanca 126"50; Blatna Brezovica —; Bled 588; Bloke —; Bočna —; Bodonci —; Bogojna 108; Boh. Bela 68; Boh. Bistrica 193; Bojanci —; Sv. Bolfenk pri Središču 100; Sv. Bolfenk v Slov. goricah —; Borovec —; Borovnica 350; Bosljiva Loka —; Boštanj 60; Božakovo 83; Bradanovci —; Braslovče 127; Brdo —; Breg 60; Brezje p. Dobrova pri Ljubljani 30; Broznica 212*50; Brezno —; Brezove! —; Bre» zovica 105; Brežice, deška osnovna —; Bre» žice, dekliška osnovna: —; Brežice, meščanska šola —; Brusnica —; Buče 105*25; Bučka 30; Budinci —; Bukovica 65; Bukovščica 80; Bu» šeča vas 83*50; Cankova 34; Celje, mesto — deška osnovna 238*40; Celje — mesto, dekli» ska osnovna 347*50; Celje — mesto, dekliška meščanska 38*50; Celje — mesto, deška me* ščanska 51*20; Celje — mesto, zasebna osnov» na šola šolskih sester 150; Celje — okolica, deška osnovna 241*50; Cerklje pri Kranju 391*75; Cerklje ob Krki 29*50; Cerknica 103 + 13 = 116; Cezanjevci- 31; Cirkovce 95; Cven —; Čadram —; Čadreže —; Čatež, p. Vel. Loka —; Čemšenik —; 'Oentiba —; Čep» lje 22*50; Češnjica 34; Črensovci 81*50; čreš» njevec p. Semič —; Črešnjevec p. Slov. Bi« strica 140; Črmošnjice 34; Črna —; Črneča vas —; črneče —; Črni vrh —; Črnomielj 107*40; Črnuče 109; Čatež ob Savi 102; Dolsko 110; Dolž —; Domanjševci —; Domžale 172*50; Domova 195; Dovje 104*25; Draga —; D-ragatuš 201; Dramlje —; Drašiči —; Dra« vograd —; Dražgoš^i 129; Drenov grič 30*75; Sv. Duh p. Nova vas —; Sv. Duh v Halozah 50; Sv. Duh na Ostrem vrhu —; Sv. Duh na Stari gori 126*20; Duplje 65; Dvor 86; Davča» Zalilog 100*50; D. M. v Brezju 25; D. M. v Polju 171; D. M. v Puščavi —; Dob pri Dom« Žalah 187*50; Dobrniče 56; Dobje —; Dobliče 73; Dobova pri Brežicah 209; Dobovec —; Dobrova pri Ljubljani 120; Blejska Dobrova 75*50; Dobrepolje 182*50; Dobrna —; Do« brovci 72; Dobrovnik —; Dokležovje —; Dol pri Ljubljani 55; Dol pri Hrastniku 132*75; Dole pri Litiji 10; Dolenja vas 119; Dolga vas 70; Dolinska vas —■; Dolnja Nemška vas 75; Sv. Danijel 42; Dolina —; Fara vas —; Fikšinci 22*50; Sv. Flori jan v Doliču 47*50; Sv. Florijan p. Logatec —; Fokovci —; Fram 100; Frankolovo 82; Fara pri Kočevju 64*75; Gaberje p. Brusnica 100; Gaberje p. Dolenja Lendava —; Galicija 34; Gančani 35; Ge« derovci —; Genterovci —; Grlinci 54*50; Globoko 90*75; Gomilica —; IGomilsko 81; Golo —; Gora —; Sv. Gora 23; Gornje Je* zersko 30; Gornje Pirniče —; Gornje Sušice —; Gorica 431*85; Gorice 80; Gorju 163*50; Gor. Radgona 235; Gor. Rečica —; Gornji grad —; Gor. Lakoš —; St. Gotard 105; Go* to vi je 66; Grahovo 177*50; Grčarice 20; Sv. Gregor p. Ortnek 66*50; Griblje 45; Grosup« lje 50; Guštanj —; Gotenica —; Golo«Šen« kovturn —; Hajdina 160; Henina 50; Hinje 60; Hoče —; Hodoš —; Homec —; Horjul 87; Hotiza 90; Hotič —; Hrastnik, dekliška osnovna —; Hrastnik, deška osnovna 180 + 7 = 187; Hrušica —; Hum 153; Hotedršica 93*90; Iga vas 200*20; Ihan 93 + 18 = 111; Št. 11 j v Slov. goricah —; Št. II j p. Velenje —; Št. Ilj pod Turjakom 81; Iška vas 38; Izlake —; Ivanci 30; Ižakovci 71; Sv. Jakob v Slov. goricah —; Sv. Jakob ob Savi 63; Št. Janž, Dolenjsko —; Št. Janž na Drav. polju —; St. Janž pri Dravogradu -—; Št. Janž v Vin. Go« ricah 30*50; Jarenina 371*50; Jarše 54; Javor —; Javorje p. Poljane 130; Javorje p. Črna —; Sv. Jedert nad Laškim 40; Sv. Jernej p. Loče pri1 Poljčanah 47*90; Jesenice, deška osnovna —; Jesenice, dekliška osnovna 206; Jevnica —; Jezersko 100; Jezero 43*50; Ježica 106; Sv. Jošt nad Kranjem—; Sv. Jošt p. Vrh« nikai 46; Sv. Jurij p. Rogaševci —; Sv. Jurij pri Donatu —; Sv. Jurij ob Pesnici —; Sv. Jurij v Slov. goricah 70; Sv. Jurij ob Ščavnici —; Sv. Jurij ob Taboru 85*50; Sv. Jurij ob j. ž. 90; Sv. Jurij pri Grosuplj.u 40; Sv. Jurij pod Kumom 50*50; Jurklošter 16*60; Sv. Jer« mej, Dolenjsko 117*50; Jesenice, meščanska šola 52*50; Kal, p. Dol —; Kal, p. Št. Jan2 37*50; Kalobje —; Kamnica —; Kamna Go« rica —; Kamnik, deška osnovna 187; Kamnik, dekliška osnovna 122; Kančevci —; Kapca —; Kapela, p. Slatina Radenci 71; Kapela, p. Dobova 100; Dol. Karteljevo —; Sv. Katarina, p. Trbovlje 35; Sv. Katarina, p. Medvode 21; Kebelj —; Kobilje —; Kočevje, osnovna šola 531*50; Kočevje, dekliški Marijin dom 136*50;
Kočevje, dekliška meščanska 170; Kočevska Reka —; Kokra 50; Kolovrat —; Komenda 452*50; Konjice, deška osnovna —; Konjice, dekliška osnovna —; Kopanj 25; Koprivnica pr.i Rajhenburgu 56; Korinj —; Koprivnicai, p. Črna —; Koprivnik, p. Kočevje —; Ko« privnik, p. Boh. Bistrica 40*50; Koroška Bela 180; Kostanjevica 90*50; Kostel —; Kotlje —; Kostrivnica 30; Kovor —; Kozje 35; Krama« rovci 87*25; Kranj, deška osnovna 611; Kranj, dekliška osnovna 406; Kranjska gora 210; Krašnja 35; Kresnice 27; Sv. Križ, p. Dob —; Sv. Križ nad Jesenicami 31; Sv. Križ, p. Ko« stanjevica —; Sv. Križ, p. Litija 133; Sv. Križ pri, Ljutomeru —; Sv. Križ nad Mariborom —; Sv. Križ tik Slatine —; Križe pri Tržiču 140; Križevci —; Krka —; Krog 110; Krško, mešana meščanska —; Krtina —; Kruplivnik 70; Ksaverij —; Sv. Kungota na Pohorju —; Sp. Sv. Kungota 30; Zg. Sv. Kungota —; Kup» šinci 66*75; Kuzdobljani —; Kuželj 22; Kropa —; Kranj, trg. grem. šola 438; Krško ob Sav.1 200; Lajteršperk«Krčevinai 205; Št. Lambert 40; Laporje 120; Laško 102*50; Laza —; Lehen 77*50; Lemberk —; Sv. Lenart, p. Selca 40; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 117*50; Sv. Lenart v Slov. goricah —; Sv. Lenart nad Laškim —; Dol. Lendava, mešana osnovna 40; Dol. Len» dava, mešana meščanska 101*50; Gor. Lenda» va 138*50; Leskovec pri Krškem 130; Leše 60*90; Letuš 46; Liboje —; Ligojna —; Lim» buš ob Dravi —; Lipa —; Lipoglav 34; Li« povci —; Litija —; Livold —; Ljubečnaj —; Ljubno pri Celju —; Ljubno, p. Podnart —; Ljutomer, meš. meščanska —; Ljutomer, de« klišika osnovna 88; Ljutomear, deška osnovna —; Loče 147*70; Dol. Logatec —; Gor. Lo» gatec 60; Loke pri Zid. mostu —; Loke pri Žusmu —; Loke, p. Št. Jur ob Taboru —; Lokavec —; Loški potok 81*50; Sv. Lovrenc na Drav. polju 132; Sv. Lovrenc nad Mark borom —; Sv. Lovrenc pod Prežimom —; Sv. Lovrenc v Slov. Goricah —; Sv. Lovrenc p. Vel. Loka —; Luče —; Lučine 32; Lesce 52; Sv. Lovrenc na Pohorju 100; Ljubljana, I. deška osnovna šola, Ledina 189*35; Ljub« ljanat, II. deška osnovna šola, Graben 99*50; Ljubljana, III. deška osnovna šola, Vrtača 222*50; Ljubljana, IV. deška osnovna šola, Prule —; Ljubljana;, I. dekliška osnovna šola, Sv. Jakob 184*50; Ljubljana, IV. dekliška osnovna šola, Sp. Šiška 274*50; Ljubljana, I. deška meščanska šola, Prule —; Ljubljana, I. dekliška meščanska šola, Sv. Jakob 200; Ljubljana, II. dekliška meščanska šolat, Sp. Šiška 100; Ljubljana, VI. deška osnovna šola, Sp. Šiška 61*25; Ljubljana, II. deška meščan» ska šola, Sp. Šiška —; Ljubljana, zasebna deška osnovna šola, Marijanišče —; Ljublja« na, licejska osnovna šola 320; Ljubljana, vna» nja osnovna šola pri Uršulinikah 150; Ljub« Ijana, notranja osnovna šola pri Uršulinkah :—; Ljubljana, vnanja meščanska šola pri Ur« šulinkah —; Ljubljana, notr. imešč. šola pri Uršulinkah 109; Ljubljana, dekliška osnovna šola, Lichtenturn —; Ljubljana, dekliška me» ščanska šola, Lichtenturn —; Ljubljana, za» sebno žensko učiteljišče pri Uršulinkah 180; Mačkovci1 20; Majšperk 53; Makole —; Mala Nedelja ^"25; Malenski vrh 100; Mali Korinj —; Marenberg —; Marija' Nazarje —; Marija Reka 55; Marija Snežna na Velki 146*40; Sv. Marjeta na Dravskem polju —; Sv. Marjieta p. Rim. Toplice 38*30; Sv. Marjeta niže Ptu« ja 142; Sv. Marko niže Ptuja 110; Markovci —; Martin vrh 46; !Sv. Martin p. Vurberg —; Martjanci —; Mavčiče 163; Mavrlen 23; Mekinje 150; Melinci 50; Mengeš 115*50; Me» tlika 160*25; Mežica —; Sv. Miklavž p. Laško 79; Sv. Miklavž na Drav. Polju —; Sv. Mi« klavž pri Ormožu 160*80; Mirna 210; Mirna peč —; Mokronog 150; Moravci 60; Moravče —; Moste pri Ljubljani 151*50; Mošnje 135*40; Moščanci —; Mozirje —; Motnik —; Mot» varjevci —; Murska Sobota —; Muta —; Maribor, I. dekliška osnovna šola 57*40; Ma» ribor, II. dekliška osnovna šola 105; Maribor, IV. dekliška osnovna šola —; Maribor, I. de» Ska osnovna šola —; Maribor, II. deška osn. šola —; Maribor, III. deška osnovna šola —; Maribor, IV. deška osnovna šola —; Mati» bor, I. dekliška meščanska šola 150*45; Mari« bor, II. dekliška meščanska šola 144; Mozelj —; Nomenj 23; Notranje Gorice —; Nova cerkev —; tNevlje 53*50; Novi kot —; Novo mesto, deška osnovna 234; Novo mesto, de» kliška osnovna 232*50; Nova Štifta —; Naklo 82; Negova 38; Odranci 89*80; Ojstrica 20; Olimlje 30; Olševek —; Onek —; Orehovica —; Onešje —; Orla vas —; Ormož 182*55; Osilnica —; Otok —; Ovčjak 15; Ovsiše 80; Sv. Ožbalt ob Dravi —; Sv. Ožbalt p. Tro« jane —; Pneserje 157; Prevalje —; Prevorje 70; Prežganjei 20*50; Sv. Primož —; Primsko* vo p. Kranj 250; Pr.imskovo p. Šmartno —; Pristava —; Prosenjakovci —; Prtoča —; Ptuj, dekliška osnovna 442; Ptuj, mešana me« ščansika 124; Ptujska gora —; Ptuj*okolica, deška osnovna 237; Ptuj»okolica, dekliška osnovna 330*70; Puconci —; Pernice'—; Zg. Ponikva —; Pišece —; Sv. Peter niže Mari« bora —; Plešivec —; Prihova 30; Planina« Rovt. Žibrše 20; Planina pri Rakeku 109*50; Pameče 12; Papeži —; Sv. Pavel pri Preboldu 215; Peče 34; Pečice 22; Pečukovcl — Sv. Pe» tier p. Moste pri Ljubljani 122*50; Sv. Peter p. Podplat —; Sv. Peter p. Novo mesto —; Sv. Peter v Sav. dolini' —; Petešovci 42; Pe« trova vas 36; Petrovče 174*50; Pilštajn —; Pirešica —; Planica —; Planina p. Črnomelj 16; Pobrežje 200; Podblica —; Podbrežje —; Podčetrtek 90; Podgorje p. Slovenjgradec 70; Podgorje p. Sevnica —; Podgrad 61; Podlipa
81*50; Podkiraj —; Veliki Podlog 114; Pod« lonk 82; Podova —; Podpeca —; Podsreda —; Podsfcenice —; Pod«Velko 25; Podzemelj —; Polcnšak 156; Polica 40; Poljane —; Polj« čane —; Poljei p. Podčetrtek 182 + 10 = 192; Polje pri Muljavi 48; Polhovgradec —; Po» lom —; Polšnik — Polzela —; Ponikva ob j. žel. 154*60; Preddvor 101*75; Predoslje —, Preska 114*50; Preloka 40; Poljane nad Škof« jo Loko 158; Ptuj, deška osnovna 103*50; Race —; Radeče 264*50; Radence 26; Rad« možanci —; Radomlje —; Radovica —; Ra« dovljica 212; Razvanje —; Rajhenburg 90; Raka 77; Rakek 100; Rakitna 70; Raikovec —; Ravne —; Rateče 61*50; Radvanje —; Rečica ob Savinja 584; Reka p. Laško 36; Ramšnik —; Repnjie, 117*50; Reka p. Hoče —; Resnik 25; Reteče 43; Ribče 51; Ribnica, Dolenjsko, dekliška osnovna >262; Ribnica, Dolenjsko, deška osnovna 71*40; Ribnica, Dolenjsko, me« šana meščanska 193*50; Ribnica na Pohorju —; Ribno 25; Rob 52; Rog. Slatina —; Roga« tec 46*20; Sv. Rok ob Sotli —; Rova 20; Rovte —; Rožni dol 20; Rudnik pri Ljubljani 20; Runeč —; Sv. Rupert v Slov. Goricah 48*50; Sv. Rupert na Dolenjskem 718*25; Sv. Rupert p. Sv. Jurij ob j. ž. —; Ruše 102; Razbor 10; Sava —; Seleborci 54; Sela p. Kamnik —; Sela p. Ptuj 42; Sela pri Šumberku 60; Sela pri Hinjah —; Selca nad Škof jo Loiko 201; Sele«Vrhe 45; Selnica ob Dravi, I. razred 23; Semič 107*50; Sevnica 328*35; Sinji vrh —; Skaručna —; Škomarje —; Sladka gora 57; Sladki vrh 114*50; Dol. Slaveči —; Gor. Sla« veči 10; Slivnicai pri Celju 51*25; Slivnica pri Mariboru —; Slovenjgradec, osnovna šola 207; Slovenjgradec, deška meščanska šola 72; Slovenska Bistrica, dekliška osnovna 213; Slovenska Bistrica., deška osnovna —; Slo« venska Bistrica, meščanska šola —; Smlednik 100; Smuka —; Sodražica 220; Solčava —; Sorica —; Sora —; Sostro —; Soteska 38; Sp. Log —; Sp. Slivnica 35; Središče ob Dra« vi —; Serdica 41; Sromlje 37; Stanjevci. —; Stara cerkev —; Stara cesta 25; Stara lipa —; Stara Oselica 32*50; Staira vas —; Stari breg —; Stari log —; Stari trg pri Rakeku 170; Sp. iPolskava 180; Srednja vas 187; Stari trg pri Črnomlju 60; Stična 174*50; Stopiče 76; Stoprce 100; Stranice —; Stranje —; Strojna 32; Struge —; Stukovci —; Studenec p. Se v« nica 43; Studenec pri Mariboru —; Studenec» Ig 153*95; Studenice' —; Svečina 101; Svetinje 32; Suhor —; Svibno 172*50; Šenčur 71*75; Stari kot —; Sovodnje —; Srednja Bistrica —; Struge 75; Šalovci —; Ščavnica 42; Škale —; Škocijan pri Mokronogu 114*50; Skril j —; Šmarje^Sap 446*50; Šmairje pri Jelšah —; Šmarjeta ob Pesnici 170; Šmarjeta, Dolenj« sko —; Šmartno ob Dreti 16; Šmartno ob Dravi —; Šmartno v Tuhinju 28; Šmartno pri Kranju 370; Šmartno pri Litiji 238; Šmartno na Pohorju —; Šmartno pod Šmarno goro —; Šmihel nad Mozirjem —; Šmihel p. Novo mesto —; Šmihel p. Žužemberk 10*50; Šmi« klavž pri Slovenjgradcu 75; Šokat —; Šoštanj —; Špitalič p. Motnik —; Štalcarji 35; Škal« sike Cirkovče —; Špitalič p. Konjice —; Štale —; Sv. Štefan 47; Štore —; Štrekljevec —; Šulinci1 60; Škofja Loka, žensko (učiteljišče 116; Škofja Loka, zasebna dekliška meščan« sika šola 106; Škofja Loka, deška osnovna šola 255*50; Škofja Loka, vnanja zasebna osnovna šola 240 + 30 = 270; Škocijan pri Turjaku 54; Sinkov Turn 26; Talčji vrh —; Teharje —; Telče 22; Tepanje —; T.ešanovci 23; Tezno —; Tinje —; Tišina —; Tolsti vrh 30; Sv. Tomaž p. Ormož 200; Tomišlje —; To« plice p. Zagorje —; Toplice p. Novo mesto 55*50; Topolšica —; Trata 107*50; Trava —; Trbojei 63*50; Trbovlje*Vode, deška osnovna šolat 123; Trbovlje«Vode, dekliška osnovna šola —; Trdlkova —; Trebelno —; Trebinjte 129; Trebnje. 146; Tribuče 40; Trnje —; Sv. Trojica p. Dob —; Sv. Trojica p. Nova vas 162; Sv. Trojica v Slov. Goricah —; Trstenik —; Trzin 90; Tržič, deška osnovna in dekli« ška osnovna šola 1538*50; Tržič, Podmladek »Rdečega križa« 315*50; Tržišče 104; Tunjice 58; Turjak 21; Turje 18; Turnišče 135*50; Unec 110*50; Sv. Urban ,pri Ptuju —; St. Ur« ška gora 40; Vače 158*50; Valta vas —; Ve« len je —; Velesovo 101; Vel. Dolenci —; Ve« lika Dolina 153*50; Vel. Gaber 102; Vel. La« šoe 258*50; Velika Nedelja 34*80; Vel. Polja? ne 24; Vidiki Podlog 114; Veliki trn 55*50; Sv. Venčeslav —; Verdreng —; V.eržiej 83; Vič 269*25; Sv. Vid nad Cerknico 47; Sv. Vid, nad Grobelnem —; Sv. Vid pri Brdu 72; Št. Vid nad Ljiubljano 187; Sv. Vid pri Stični 52; Sv. Vid nad Valdekom —; Videm pri Krškem 151*50; Vidonci 26; Vinica 94*50; Virštanj 30; Višnja gora 117; Vitanje —; Vo^ dice nad Ljubljano 81; Vojnik 200; Voklo 100; Vranja peč —; Vransko 165*50; Vrata 20; Vrčice —; Vrh pri Sv. Treh Kraljih 18*50; Vrhnika 270; Vrhpolje' —; Vučja gomila —; Vuhred —; Vurberg —; Vuzenlca 153*25; Vučja vas 100; Sv. Vid pri Planini —; Za« bukovje 35; Zagorje p. Pilštanj 50; Zagoz« dac 12; Zagorje ob Savi —; Zagradec 18*50; Zalilog 40; Zalog p. Komenda 50; Zalog p. D. M. v Polju 54 + 22 = 76; Zameško 52*60; Zamostj.e 25; Zaplana«Log 101*50; Zasip 8; Zavodnje 45; Zavrče 200 + 25 = 225; Zdole —; Zibika 90; Zidani most 112; Zg. Mozelj —; Zg. Polskavai —; Zg. Ponikva —; Zg. Ši« ška 160; Zg. Tuhinj 81*50; Zlato polje —; Zreče —; Žabnicai 118; Žalec 120*50; Žalna 112; žažar 25; Železniki 182; Želimlje 40*50; Ženavlje —; Žetale —; Žiče 46; Žiri 153; Žiteoka vas —; Žižki 25; Žusem —; Zužem« berk 123*50; Žvirče 36.
Umetniško izdelane priznanice, s k ate» rimi bomo šolam potrdili prejtem zneskov, ter obljubljeno sliko iz neosvobojene domo* vine bodo prejele šole še tekom tega meseca.
Razglednice za darovalce pirhov so bile — kolikor se jih je izrecno zahtevalo — že odposlane. 6ole, ki jih pomotoma še nisdf prejele, odnosno one, Iki jih še niso z ah te*
vale, naj izvolijo ponoviti, svoja zadevna na» ročila, t. j. nam naznaniti število razglednic, ki jih potrebujejo za darovalce pirhov.
Ob tej priliki' se pokrajinski odbor Ju« goslovenske Matice ponovno in najiskreneje zahvaljuje zavednemu slovenskemu učitelj« stvu, da ste je tudi letos tako sijajno odzvalo njegovi prošnji ter tudi letos nudilo talko izdatno pomoč njegovemu težavnemu in od« govornemu narodno«obrambnemu delovanju. Hvala 1
Pokrajinski odbor Jugoslotveinske Matice v Ljubljani.
Ljubljana, dne 18. ma/ja 1929.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= LITIJSKO SREZKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 2. junija 1929 v Šmartnem pri Litiji Po zborovanju se ude« ležimo koncerta učit. pevskega zbora pov. UJU, ki se slučajno ta dan vrši istotam. Razpored in pričetek zborovanja sledi v pri« hodnji štev. »Učit. Tov.« — Predsednik.
= KAMNIŠKO UČIT. DRUŠTVO zbo» ruje 8. junija v Kamniški Bistrici. Ob 7. uri zjutraj sestanek v Stahovici (Stranje) pri »Korelnu«, nato odhod v Bistrico. Dnevni red: 1. Nadaljevanje predavanja o potovanju po Bolgariji. Predava prof. E. Adamič. 2. Si* tuacijsko poročilo. 3. Poročilo o seji širjega sosveta. 4. Predlogi za pokrajinsko in držav« no skupščino. 5. Direktive delegatom za po» krajinsko in državno skupščino. 6. Osnutek podpornega sklada. Referirá tov. J. Trpin. 7. Volitev delegatov za pokrajinsko in držav« no skupščino. 8. Slučajnosti. — V slučaju stalnega dežja bo 'zborovanje v Kamniku,
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA LJUBLJANSKO OKOLICO — VZHODNI DEL bo zborovalo 8. junija 1929, točno ob 9. uri v osnovni šoli v D.M. v Polju s sledečim dnevnim medom: 1. Volitev v od« seke. 2. Volitev delegatov. 3. Poročilo o seji širjega sosveta. 4. Določitev prihodnjega zbo» rovanja. 5. Poročilo o šolskem zakonu. 6. Re« ferat sreskega šolskega nadzornika tov. Iv. Štruklja: Pedagoški teden na Dunaju. (Na« daljievanje). 7. Slučajnosti. — Prijave iza ko» silo en teden preje — pri šolskem upravitelju tov. V. Miheliču v D. M. v Polju. Vlak vozi iz Ljubljane ob 7*31. Avto z Marijinega trga vsako uro. Popoldne ogled papirnice v Vev« čah. Pol ure prej istotam odborova seja.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ bo zborovalo v četrtek, dne 6. junija 1929 ob pol 10. uri v osnovni, šoli na Vranskem. Dnevni red: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. Ukrepi proti zamudnikom v plačevanju članarine. 4. O pomenu, namenu in ustroju kmetsko* in gospodinjsko nada« ljevalnega šolstva referirá odposlanec oblast» nega komisarja mariborske oblasti. 5. Volitev delegatov za pokrajinsko in oblastno skup» ščimo UJU. 6. Slučajnosti in nasveti. Polno» številne udeležbe pričakuje odbor.
Poročila:
+ LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO
j.e zborovalo 24. aprila t. 1. v telovadnici II. mestne deške osnovne , šole z običajnim dnevnim redom in s predavanjem mestnega šolskega zdravnika g. dr. Fr. Misa.
Od 209 organiziranih članov je bilo na» vzočih 110, t. j. 52%.
1.	Predsednik otvori zborovanje, po» zdravi navzoče, 'imenoma oblastnega šol» skega nadzornika g. F. Lužarja' in šolskega zdravnika g. dr. Fr. Misa ter preide z ozl» rom na poznejšo zaposlenost predavatelja takoj k drugi točki dnevnega reda', t. j. pre« davanje o duševni higieni. Predavatelj je v eno uro trajajočem zelo zanimivem preda« vanju očrtal zgodovinski razvoj, pomen in negovanje duševne higiene v raznih napred« nih državah, predvsem v Ameriki, kjer je ustanovljenih v to svrho več tozadevnih za» vodov, odkoder izhajajo smernice za teles« no in duševno zdravje dece in naroda vob« če. Predavanje je vsem navzočim zelo uga» jalo in bila je splošna želja, da bi se obja« vilo v »Učit. Tovarišu«. G. dr. Mis je imel .enako '/zanimivo - predavanje fori Večernem zborovanju dne 9. marca t. 1., kjer je ob« ravnaval temo »Šolsko skrbstvio pri nas in drugod«. Za obe predavanji mu je učitelj» stvo prav hvaležno.
2.	Po predavanju prevzame predsedstvo podpredsednica ga. Mira "Engelmanova Sn poda situacijsko poročilo o delovanju na» šega društva in o obče stanovskih zadevah od zadnjega celodnevnega zborovanja, ki se je vršilo dne 6. decembra m. L, ker sta redni zborovanji imeseca januarja in februarja vsled hude zime odpadli, pri zborovanju 9. marca pa je odpadlo situacijsko poročilo radi obširnega predavanja in je bilo skle» njeno, da se poda na zborovanju dne 23. marca. Pri tem zborovanju, kjer je bilo na« vzočih samo 23 članov, se je spomnil pred» sednik nvodoma pok. tovarišlice Mire Pu« cove in A. Jegličeve, nakar je vsled ne« sklepčnosti zaključil zborovanje. Po situ« acijskem poročilu so se prečitali važnejši dopisi in okrožnice pov. UJU.
NOTE ▲
za petje, klavir, violino
i. t. d. za šolo in dom	^^
Za naročilo	dobavlja po najnižji ceni
zadošča dopisnica.	BMATIČNA KNJIGARNA"
(Og. učitelji poseben popust.)	LJUBLJANA
Iz Špika.
—	Zdravo!
—	Zdravo!
—	Odkod Vi prijatelj!
—	Iz Špika.
—	Pa koliko ste rabili?
—	5 ur.
—	Saj ni mogoče! Jaz rabim 6—6 % ur, čeprav sem treniran in sem bil že trikrat gori.
—	Tudi jaz sem rabil prej toliko čas», ampak 'odkar jemljem redno OVOMAL* TINEl rabim samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure.
je najboljši vir telesne energije!
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, zavitek po 1850 Din.
Zahtevajte, sklicujoč se na ta list, brez* plačne vzorce od
Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB.
3. Žalostno dejstvo, da se mnogi člani večernih ¡zborovanj sploh ne udeležujejo, • je dalo predsedniku povod, da je sprego* voril nekaj prav ostrih, a potrebnih besed v predavanju »Kako povzdigniti aikrajno slab lobisk učiteljskih zborovanj«. Predava* nju, ki ga je sprejelo navzoče učiteljstvo z odobravanjem, je' sledila daljša debata z določitvijo zborovanj meseca maja in ju« 'nija.	-j
4 Reforma šole je tokrat odpadla, pride pa na dnevni red pri prihodnjem zborova* nju ki se bo vršilo 15. maja ob 20. uri v risalnici I. mestne dekliške osnovne šole.
5.	Poročilo o izvenšolskem delu ljub* ljanskega učiteljstva se preloži na' prihodnji občni zbor.
6.	Predlogi in slučajnosti:
a)	Tov. Kobal poda pregledno poročilo o finančnem stanju Učit. doma v Ljubljani ter poziva navzoče članstvo, da se udeleži občnega zbora dne 8. maja t. 1. vsak, kdor nima ta dan dopoldne pouka. Člani zadruge so z odlokom od 26. aprila t. 1. (P. br. 4028 pouka prosti.
b)	Na vprašanje, kaj je storila organi* zacija za učiteljice, ki so poročene z učitelji ali drugimi državnimi uradniki, je pojasnil tov. Skulj, da' je poverjeništvo najmanj pet* krat stavilo tozadevni predlog ministrstvu prosvete in Savezu državnih uradnikov ter končno pripomnil, da je ta zahteva tudi v sedanjem načrtu novega šolskega zakona. Podpredsednica Mira Engelmanova dostavi, da so to zadevo vzele v roke tudi ženske organizacije.
+ ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA ZA POL. SREZ LJUTOMER se je vršlio dne 4. maja 1929 pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Statistika: Število učiteljstva v okraju 100, število članstva 98, navzočih 59 (60%).
I. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik iskreno pozdravi navzoče, posebno pa novo» vstopivše članice in člane ter jih bodri k vrte* temu delu v šoli, pa tudi pri društvu. Nato se v lepih besedah poslovi od tovarišice Kri* stine Šuler.
Po čitanju in odobritvi zadnjega zapisni* ka sledi kot dopolnilo poročilo tov. blagaj* ničarke, kateri se da absolutorij in se ji tov. predsednik še posebej zahvali za njeno vzor* no delovanje.
Došli dopisi so se prečitali in vzeli na znanje. Slavnostnega zborovanja slov. šol* stva v mariborski oblasti se udeleži tovariš Bračko. Proslave 401etnice ptujskega učitelj* ekega društva pa tovariš Horvatič. Fotogra* fični posnetki lepih šolskih stavb so se od* poslali poverjeništvu.
Sledilo je zanimivo predavanje tov. Zer* java: »Dunajska šolska reforma s posebnim ozirom na osnovno in meščansko šolo«, In poročilo tov. Grudnove »O Ihospitacijah v posameznih razredih dunajskih šol«. Izvaja* nju obeh predavateljev so sledili .navzoči z največjo pozornostjo in sta žela zaslužen aplavz.
If. Samoizobrazba: Tov. Tratar poda sta* tistiko zbprovanj posameznih krožkov in po* živa članstvo k nadaljnjemu delu.
Ostala predavanja vsled pičlega časa od* padejo in se preložijo na prihodnje zborova* nje, ostale točke vsled odsotnosti referentov odpadejo.
III. Prihodnje zborovanje se vrši dne 8. junija 1929 v Radincih.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 13. aprila t. 1. v Celju.
Učiteljstva v okraju 168, članstva 162, navzočih 124, t. j. 76'5%.
Tov. predsednik se uvodoma v prisrčnih besedah spominja umrlega tov. Brinarja, ki je bil vrsto let neumorno delaven član dru* štva in njegov odbornik, vzorno plemenit tovariš, impozantna postava v šolskem in javnem življenju, neomajen idealist. Član* stvo smatra za svojo častno dolžnost, da postavi svojemu nepozabnemu tovarišu na* grobni spomenik v viden znak spoštovanja-in hvaležnosti za veliko njegovo delo v dru* štvu. V ta namen se je izvolil poseben od* sek.
Prečitala se je zahvala Nj. Vel. kralja društvu za izraze vdanosti. Poročila o stali* šču osrednje vlade v vprašanju uradniškega zakona, plač, šolstva in učiteljstva so se vzela na znanje. O občnem zboru maribor* ske Pedagoške centrale je poročala tov. Lj. Schreinerjeva. Na odborniško mesto tov. Brinarja je bil izvoljen tov. Sivka, račun* skim pregledovalcem pa tov. Kvačeva in Vertačnik.
Po debiati (Voglar,, /iHajnšek, -'Gerlanc, Hudales i. dr.) so bile sprejete resolucije:
1.	Na lanski pokrajinski skupščini v Celju je bil sprejet sklep, da bo delovanje poverjeništva to leto usmeTjeno zlasti v iz« boljsanje gmotnega položaja učiteljstva Sn bo temu stremljenju stalno služil tudi »Učit. Tovariš«, kar pa precej pogrešamo. Predla* gamo, naj UJU v tem vprašanju nastopa povsem samostojno in le za učiteljske inte* ■rese podobno kot sodniki, profesorji in pol. upravni 'uradnildi, 'ki so dosegli zase pre* cejšnje uspehe.
2.	Uradniške organizacije naj ukrenejo korake, da preneha zmanjševanje naših pre* jemkov za poplavljence in nabavljačke za* druge.
3.	»Učiteljski Tovariš« naj ne ponatis* kuje člankov in notic iz dnevnikov, ki so nam že davno znani (Uradniško vprašanje — Gosarjev članek in replike). V takih slu* čajih naj bi uredništvo poskrbelo za članek, ki bi reagiral na podobna izvajanja. Denar* ne zbirke naj bi se navajale le v skupnem znesku brez imen. Prihranjeni prostor naj bi se uporabil za važnejše notice, ObširnejSa poročila o knjigah, ki se učiteljstva ne* ti* čejo, naj bi izostala.
4. Predlagamo pov. UJU, naj se' delo v krožkih osvobodi vsakega diktiranega ozke* ga okvirja. Študija sociologije, ki naj bi bil glavni smoter dela v krožkih, ni mogoče utesnjevati v neko enotno formo, temveč je sociologijo in druga aktualna pedagoška vprašanja mogoče študirati samo tam, kjer se kažejo v najbolj perečih slučajih, t. j. v kra* jih, kjer učiteljstvo deluje. Tako bi bilo delo v krožkih bolj intenzivno in podrobnejše. Krožki naj se torej čimbolj osvobode v iz* biri snovi in obveznosti udeležbe.
Tov. Ernest Tiran je predaval »O refor» mi učiteljske izobrazbe v Avstriji in Nem* čiji«. V lobširno in temeljito zasnovanem ■referatu nas je seznanil z načinom in uspehi reformirane učiteljske izobrazbe zlasti v Nemčiji, nato pa je prešel k razmeram, ki vladajo v tem vprašanju pri nas. Izvajal je nujnost pravilne in splošne reforme naše iz* obrazbe, za njeno uresničenje je zahteval smotrene naše aktivnosti, kar vse je podkre* pil z močno logiko in argumenti. Izredno učinkovito predavanje je izzvalo v članstvu globok vtis in iskreno odobravanje.
Sledil je razgovor o mnogih, največ šof* sko upravnih zadevah. Izrazile so se želje, naj se tiskajo novim določbam odgovarjajoči matični listi; odpustnice naj bi imele' tudi rubriko za celotne zamude; državni prazniki naj se končnoveljavno določijo, v izjemnih slučajih naj se šolski upravitelji obveste pra* vočasno itd. Povdarjala se je tudi preobio* ženost šolskih upraviteljev s pisarniškimi deli. Sklenilo se je, naj bi se junijsko zbo* rovanje vršilo po možnosti skupno z laškim učiteljskim društvom v Laškem.
Ure, zlatnine in srebrnine na obroke
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M. JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
+ NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO
je zborovalo 8. maja 1929 v Žužemberku.
I.	Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 131, včlanjenih 106, navzočih 38, t. j. 35-85%.
Tov. predsednik pozdravi z zadovolj* stvom navzoče, ki so se kljub veliki oddalje« nosti udeležili zborovanja v tako lepem šte* vilu.
Došli dopisi so se prečitali in obravna»
vali.
Skjepi in predlogi:
a)	Učiteljstvo se pritožuje, da prihaja dan za dnem polno knjig in publikacij od različnih založništev. Prisotni sklenejo so* glasno: Učiteljstvo ni plačnik za nenaročene knjige. Pov. UJU Ljubljana naj založništva tozadevno opozori.
b)	Pov. UJU Ljubljana naj vpliva na pro* svetno oblast, da bo pri nastavljanju novega učiteljstva upoštevala v prvi vrsti volonter» je(ke) in šele potem absolvente učiteljišč, ki niso volontirali. Istotako naj skuša doseči, da se jim bo vštela učna doba in nakazala plača od dneva nastavitve.
c)	Učiteljstvu naj se da možnost poseča* nja univerze, vse do tlej pa naj se da učitelj* stvu, ki študira na pedagoških šolah, polne prejemke.
II.	Samodaobrazba: Tov. Jankovič je po* ročal, da se je žužemberški krožek sestal 20. aprila 1929 v Žužemberku. Tov. Ambrožičeva je razmotrivala o smernicah zemljepisnega pouka, tov. Mervar pa o prehrani Tastline.
III.	Reforma šole: Tov. Hrovatova je po» dala prav skrbno sestavljen referat o soci* jalni vzgoji, za kar je žela iskreno priznanje vseh navzočih.
IV.	Izv-Hnšolsko delo: Tov. predsednik je navduševal tovariše(ice) na hvaležno izven* šolsko udejstvovanje med narodom. S smo» trenim izvenšolskim delom pripomoremo mnogo k procvitu i.n blaginji naroda!
V.	Slučajnosti. Prihodnje zborovanje se bo vršilo 8. junija 1929 v Soteski. Referirala bo tov. Kozjekova »o šolski telovadbi«, tov. Mervar pa bo razmotrival o svojih doživetjih kot vojni ujetnik v Sibiriji.
+ KAMNIŠKO (UČIT. DRUŠTVO je-
zborovalo 20. aprila 1929 v Radomljah.
Statistika. Število učiteljstva v okraju 121, članstva 104, navzočih 57 (54"8%).
Tovariš predsednik poizdravi. navzoče članstvo in predavatelja g. prof. E. Adamiča.
Samoizobrazba in reforma šole. G. prof. E. Adamič je predaval o Bolgariji, ki jo je posetil lani v počitnicah. Slikal nam je ta pri nas le površno znani bratski narod in njega domovino [ iz zemljepisnega, zgodovinskega in gospodarskega vidika. Pokazal nam je v krepkih potezah značaj in notranji živelj Bolgarov. — Za izborno predavanje je žel g. predavatelj obilo priznanja. IPri prihod* njem zborovanju v juniju bo na splošno že* ljo članstva govoril o svojem potovanju kot takem.
Nato je g. sreski referent A. Lukežič nadaljeval svoje predavanje o pouku mate» rinščine v delovni šoli. Govoril je o jezikov» nem izkoriščanju berilnih sestavkov potom jezikovnih in govornih vaj. Bogatenje be* sednega zaklada vodi učence do samostoj» nega pripovedovanja. Velike važnosti je iz* pelj ava besed, tvoritev sorodnih besed. Ves slovniški pouk pa naj bo neprisiljen, pri* prost ter priložnosten. Referat je bil spre» jet s splošnim zadovoljstvom. Sadovi pa se 'bodo pokazali ob praktični juporabi danih navodil.
Situacijsko poročilo. Tov. predsednik ugotavlja, da je le malo članov opravičilo svojo odsotnost pri zborovanju. Želeti bi bilo, da bi se odstotek navzočih dvignil.
26. maja 1929 dopoldne ob 10. uri bo pri Sv. Trojici odlikovanje tov. K. Iglica. Vabijo se vsi člani k tej slovesnosti.
Na vabilo »Učit. domaa v Ljubljani se sklene, da se tudi naše društvo udeleži dne 8. maja 1929 ob 9. uri izrednega zborovanja v Ljubljani. Zborovanje bo v zvezi z občnim zborom Učit. doma.
Društveni odbor je na svoji seji sklenil pozvati potom posebnega poziva vse tova* riše(ice). ki še niso včlanjeni v organizaciji jugoslovenskega' učiteljstva, da pristopijo. Obeta se, da dobimo v najkrajšem času nov šolski zakon, ki je eminentne važnosti za šolstvo in naš stan. Pri sestavi zakona se bodo merodajni 'činitelji gotovo ozirali na želje in predloge UJU. — Zato ni moralno, aa del naših tovarišev in tovarišic stoji ob stiani, pač pa z veseljem sprejme vse ono, kar pribore s težkimi finančnimi in drugimi žrtvami organizirani člani za ves stan.
Nekateri navedejo kot vzrok izstopa iz naše organizacije, da se jim je zgodila kri* vica pri podeljevanju služb. Organizacija pa ne1 more posredovati, če ne ve za želje in pritožbe posameznih članov. Obračajte se torej na odbor, katerega prva dolžnost je, potezati se za upravičene želje in za* hteve svojih članov.
Stanovske zadela. Tov. Rupnikova prosi v imenu društva učiteljic za prispevke za njih dom. V debato posežejo tov. Mayer, Stenovec, Arriglerjeva in Primožič, ki so vsi proti temu, da bi si učiteljice zgradile pose* ben dom. Saj je še za splošni Učit. dom pre* malo prispevkov.
Tov. Mayer se čudi, da v našem okraju 21 šol ni vposlalo naročil za Mladinsko Ma* tico. Apelira na vse tovariše in tovarišice-, da to va-žno akcijo trdno podpro.
Sprejet je bil predlog, da naj prosvetni oddelek pri velikem županu v Ljubljani reši zadevo poslovanja matičnih listov, da bodo vsa šolska upraviteljstva enotno uradovala z njimi.
Sprejet je bil predlog, da naj se odstopi za zadostno povečavo šolskega vrta zemlja, ki spada pod agrarno ireformot- šolam za poizkusna zemljišča. Kjer tega ni, naj se v ta namen zemlja odkupi, oziroma razlasti.
Slučajnosti. Na vprašanje tov. Smoli» kove, kako je s pisavo dnevnika, odgovori g. sreski referent, da je dnevnik še vedno obvezen in naj služi kot nekaka podlaga za razdelitev snovi.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ* JANSKI OKRAJ je zborovalo dne 4. maja 1929 v Kozjem.
I.	Situacijsko poročilo: Učiteljstva v ozraju 46, članstva 31, navzočih 22, t. j. 71%.
Tovariš predsednik pozdravi vse navzo* če, postebno še tov. Korbarjevo z željo, da sko.ro vstopi v naše vrste. Nadalje poziva vse članei, da pridejo k zborovanju točno.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Došli dopis se je prečital in ob* ravnaval. Tov. predsednik prosi tovariše, kjer imajo lepe šolske stavbe, naj' pošljejo slilke istih poverjeništvu.
II.	Tov. Čermelj jei predaval »O petju t osnovni šoli«. Povedal nam je po domače, pa vendar tako zanimivo, kako in kaj naj učimo otroke, da bomo imeli uspehe pri pevskem pouku. Tov. predsednik se mu najtopleje zahvaljuje za dobro in praktično predavanje.
Tov. Hernaus ,nam je povedal »O narod* nem gospodarstvu«. Tov. predsednik se mu kot naj delavne j šemu tovarišu zahvali za skrbno in natančno izdelano predavanje ter so priporoča še »za kartografijo«.
III.	Tov. Hernaus nam je poročal o sa» moizobraževalnih krožkih. V našem okraju so 3 krožki. Krožek Pilštanj je zboroval tri* krat. Obravnavalo Se je: »Otrok v predšolski dobi«, »Kulturni razvoj in žena«, »Sociologija kmetskega stanu«. Članov 9, navzočih 8, 7, 7. Krožek Buče je zboroval dvakrat s temo »Učiteljeva osebnost«. Članov 8, navzoči vsi. Krožek Podsreda je zboroval enkrat. Raz» pravljalo se je o »Logaritmih«. Članov 14, navzočih 8 članov in 2 gosta.
Tov. Hernaus predlaga, da bi s'e vsi člani redno udeleževali krožkov in tudi vsi sodelo* vali, kajti le tako bodo krožki dosegli svoj namen.
IV.	Tov. Potočnik poziva, da naj bodo tovariši(ice) v plačevanju članarine točni in redni, da ne bo zaostankov.
Za delegata za pokrajinsko skupščino se izvoli tov. Potočnik, za namestnika tovariš Slavec.
Tov. Hernaus predlaga sledečo reso» 1 u c i j o:
Dne 4. maja 1929 na učiteljskem zboro» vanju učiteljskega društva v Kozjem navzoči člani izjavijo, da so smatrali takrat, ko so se v vseh društvih pojavili protesti proti zlorabi § 71., da odstavitev brez disciplinarnih raz» logov ni bila pravilnd in tov. A. Potočnik je to mnenje izrazil v resoluciji, ki je bila od društva sprejeta. Izrecno izjavljamo, da se a tem ni napravilo v društvu niti namanjših zmed.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU«
ŠTVO je zborovalo v sredo 15. maja t. 1. ob 20. uri v risalnici I. mestne dekliške osnovne šole z običajnim dnevnim -redom in preda» vanjem tov. Iv. Dimnika o načrtu šolskega zakona in prosvetnega programa!.
Od 209 članov je bilo navzočih 81, t. j. 38-75%.
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, posebno še nekatere tovariše(ice) iz okoliških šol ter se takoj uvodoma spomni društvenega predavatelja pok. dr. Fr. Čibeja s pozivom, da se članstvo po možnosti ude-* leži pogreba. Mesto situacijskega poročila, ki se poda pri prihodnjem zborovanju, po* roča g. dr. Fr. Mis o pomenu »Samaritanskie* ga tečaja« za učiteljstvo. Po poročilu se je vršil kratek razgovor, katerega uspeh je sle» deči: a) Priglasilo se je nad 20 članov, b) Predsedstvo izda na vse šole okrožnico s pozivom na sestanek vseh udeležencev v svr* ho določitve urnika in priglasitve novih re* flektantov.
Tov. Iv. Dimnik poda o načrtu šolskega zakona in prosvetnega programa zelo izerp» no, eno uro trajajoče poročilo, katerega je sprejelo učiteljstvo z odobravanjem. Po po* ročilu je dodal še> nekaj pojasnil, nakar se mu je predsednik v imenu učiteljstva zahva* lil. Vsled pozne ure je odpadla daljša debata.
Ker se nikdo več ni oglasil k besedi, niti stavil kakega predloga, je zaključil predsed* nik zborovanje s po'zivom, da se prihodnjega zborovanja, ki se. bo vršilo dne 29. maja ob isti uri in istem prostoru, članstvo udeleži polnoštevilno.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Rokopisi, ki jih prejme uredništvo šele v sredo ne morejo priti isti teden v list, če so daljši, ker so tehniške zapreke v tem oziru. Tovariši naj jemljejo to v obzir in naj ne-pošiljajo dopisov šele zadnji dan, ko bi jih lahko brez težkoč poslali že prej. V sredo sprejema uredništvo za istotedensko številko le nujne dopise, ki iz utemeljenih vzrokov niso mogli biti dostavljeni uredništvu prej.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠO= ŠTANJSKI OKRAJ je zborovalo dne 18 aprila 1929 v Velenju.
Statistika: Učiteljstva v okraju je 46 + 7 meščanske šole = 53, včlanjenega je 44 ,+ 4 meščanske šole + 2 iz Šmartna ob Paki = 50. >Navzočih: 42 + 2 volonterki, t. j. 84%. Dve volonterki bosta pristopili k društvu, ko dobita nakazane plače.
Situacijsko poročilo: Po otvoritvi zboro* vanja se dotakne tov. predsednik najvažnej« ših momentov iz delovanja poverjeništva in glavnega odbora UJU ter o splošnem stanju našega šolstva in naših stanovskih zadev. Nato se prečita zapisnik zadnjega zborova» nja. Tov. Kramar konstatira, da o zadnjem zborovanju ni bilo zapisnika v »Učiteljskem Tovarišu«. Predsednik omeni, da' je to kriv=> da tajnika, ki ni sestavil tozadevnega poro» čila za poverjeništvo. Želel bi, da se ta ne» dostatek v bodoče odpravi in da bi bili za=> pisniki spisani točno in podrobneje, ker tvo* rijo isti podlago za pregled društvenega de» lovanja. Zato naj bodo vnešene v zapisnik tudi vse bistvene debate in vsebina istih. To« vjiTiš Stopar graja, da pri zadnjem vabilu za zborovanje ni tajnik navedel povsod datuma in tako se je zgodilo, da so tovariši iz Št. Janža prišli k zborovanju dne 11. aprila me» sto danes. Takih nedostatfkov bi ne smelo biti! V ostalem se zapisnik odobri.
Saunoizobrazba: Tov. predsednik, ki se je udeležil pedagoške ekskurzije od 10.—17. marca, je poročal o svojih vtisih, ki jih je dobil pri raznih hospitacijah na Dunaju. Po» ročilo je bilo zelo izčrpno in mu je sledilo vse učiteljstvo z velikim zanimanjem. Na njegov poziv, da naj tovariši iznesejo svoja mnenja, se javijo: tov. Stopair, ki se zahvali predavatelju za res zanimivo poročilo, iz katerega je razvidno, da je opazoval s stro» go kritičnim očesom dunajsko šolstvo. Du* najski šolski otroci se danes pretirano vzga» jajo v samostojnosti in čakati je treba, kako se bodo uveljavili ti otroci v življenju. 2iv» ljenje ne pozna kompromisov! Vsak', kdor je bil na Dunaju, bo gotovo poskušal uvelja» viti na svoji šoli dunajsko metodo — neka» teri mogoče z uspehom, drugi s polomom. Samo poskušanje ne bo privedlo do uspehov, treba bo poizkusnih razredov, v katerih naj nastopijo reformatorji in pokažejo uspehe.
Tov. Illejeva se navdušuje za poskušno dobo učenja, ki je uvedena' na Dunaju za učiteljske abiturijente. Mlad učitelj, ki pride komaj z učiteljišča, se pošlje v uk k starej»
šemu praktiku, pri katerem hospitira in že sam poizkuša z učenjem. Poleg tega mora tak učiteljshospitant, ki pa je plačan, obisko» vati razne tečaje, da se še bolj usposobi za svoj poklic.
Tov. Menhart poudarja, da s tem, če pu» stimo otrokom preveč samostojnosti, ne mo» remo priti vedno do uspeha. Pripoveduje slučaj, ki se je dogodil dunajski učiteljici, kb vpraša otroke, o čem naj se ta dan učijo ln so otroci vztrajali na tem, da nič.
Tov. Hribernik jse zanima za računski pouk. Tov. Vrečko razjasni, kako se pouk v tem predmetu vrši. Vse seveda v tesni zvezi z drugimi predmeti in nazorno, torej isto, kar prakticira tudi pri nas večina učiteljstva. Tov. Hribernik poudarja razne socialne na» prave, ki so vse v tesni zvezi v pedagoško» vzgojnem oziru z ostalim šolstvom. Raz» merje, ki pa vlada med učenci in učiteljem v dunajskih šolah, mogoče ni čisto dobro, najlepše razmerje vlada na vsak način med otroci in starši in to razmerje se naj prenese v šolo!
Tov. Kramar zatrjuje, da' bi tudi sloven» ski učitelj pričel z reformo pouka, toda re» forma bi morala pričeti na vrhu. V prvi vrsti pa je potrebno, da se učiteljstvo v raznih te» čajih izobrazuje in seznani temeljito z no» vimi metodami, ker le na ta način bi bil uspeh vsaj deloma zasiguran.
Ker se je zborovanje v glavnem omejilo na zgoraj omenjeno predavanje tov. Vrečka in na tozadevne debate, ki so bile od strani navzočih zelo živahne, so odpadle vse druge razne običajne točke dnevnega reda.
Slučajnosti: a) Za Mladinsko Matico so pobrale vse šole članarino. Število članstva je od lanskega leta narastlo.
b)	Članarina za Šolsko Matico naj se po» ravna vsaj do konca šolskega leta.
c)	Prihodnje zborovanje se vrši junija v Šoštanju in na predlog tov. predsednika Vrečka se povabi tov. Vranca, da slišimo nje* govo mnenje o reformi šolstva.
+ UČIT. DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ. Na zborovanju sres skega učiteljskega društva so bile obravna» vane resolucije k drž. prosv. programu mt» nistrstva prosvete in je članstvo stavilo sle» deče pripombe:
1. !K točki 5. A. osnovne šole:
Zahtevamo popolno 81etno šolsko obvez* nost kot je v veljavi že na bivšem ištajer« skem brez kakršnihkoli olajšav v višjem te» čaju.
Cefir za srajce!
Najnovejši vzorci.'
A. <$f E. Skt/benie
LJUBLJANA
2.	K točki 6. A. osnovne šole: Najprej naj se sestavi podrobni učni
program, isti preizkusi in potem šele skliče anketa za sestavo učnih knjig.
3.	K točki 5. B. učiteljske šole: Nastavniki na vadnicah naj bodo kot
doslej v prvi vrsti priznani Osnovnošolski praktiki, potem oz. ne samo absolventi v. ped. šol.
4.	K točki G. višje ped. šole;
Višje ped. šole v sedanji obliki odkla» njamo, one naj bodo priključene učiteljiščem in obvezne za vsie učiteljstvo kot nadaljevan nje učiteljevega izobraževanja.
—k Slovenska Šolska Matica je izdala za leto 1929. tri knjige, in sicer XXIV. zvezek »Pedagoškega zbornika« s precej bogato
vsebino; »Učna snov iz živalstva in somato» logije«. Za osnovne šole priredil Alfonz Va« les in tretja Karel Doberšek: »Vpliv socialo nih razmer na razvoj otroka na Prevaljah«. Vse tri knjige so dobili člani za članarino 30 Din.
MALI OGLASI
Mali «glasi, ki ilaiijo t posredovalna la soelaln« namane občinstva, Tsaka beseda 50 par, lajmanjil saesek Din 5*—.
Zamenja se na 6razrednici pri Ljubljani 1 moško in 2 ženski stalni mesti. Ponudbe na upravo lista pod »Razmere«.
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, Sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, 3	športne ter toaletne potrebščine samo
t Josip Peteline, Ljubljana !
3 ^^—mmm—mm—^^mm^^^m^mm^mmmmhmmm—m j
9 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. |
/R /R/R/TVIUR/R JR/R JR/R/R/fl/JVRJRJTURJR /RJR/R
31
3
3 31 3
a
3
£ g
C
S C
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
li
Mestni trg 26 ^ StrííarjEva ulica 3
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG U. 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepezračne sobe
HOTEL LIOYD
Ljubljana, Iv. Petra c. 7
se priporoča p. n. šolam za obilen obisk. Hrana prvovrstna in po ceni. / Lep vrt. / Radio.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIBffISIIBMIBIIBI
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX, v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I,—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I, —X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200.
% 0>	% v
	O
* Of	S i»
	i
a \ys v-	*
Kdor oglašuje ta napreduje!
t i
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Uiitelj skega doma* v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani