NOVI RIMSKI NAPISI V PODRAVJU STANKO PAHIČ Pokrajinski muzej Maribor Z novimi odkritji in objavam i rim skih kam nitih spomenikov v povojnem obdobju je število te vrste starin naraslo približno za petino, od 265 na 336.1 Na 36 najdiščih je bilo ugotovljenih 57 novih rim skih kamnov raznih zvrsti, neupoštevaje v preproste oblike obdelanih gradbenih kamnov iz m arm orja, ki se po navadi pojavljajo v skupinah. Med temi najdišči je 9 takih, k jer doslej ni bilo nobenih antičnih najdb (Kočno, Kovaški vrh, Morje, Žetale-, Preski vrh , Spodnji Dolič; Dravinjski vrh, Malečnik, Spodnja Gorica), vendar jih le pri prvih štirih ni v neposredni bližini, pri naslednjih dveh je m imo dom nevana vsaj rim ska cesta in pri zadnjih treh bi bile nove najdbe lahko bolj ali m anj zanesljivo v zvezi z najdišči rim skih kamnov v sosednjem kraju. V veliki ve­ čini gre za odkritje po enega kamna, na nekaterih najdiščih pa jih je bilo tudi več h k rati ali zapored (V idem pri Ptuju 6,2 Slivnica pri Mariboru 5, Črešnje­ vec 5, Šmartno na Pohorju 3, Miklavž na Dravskem polju 3, Dravinjski vrh 2, Zagrad 2), pri čem er tu gradbeni kam ni niso všteti. V večini teh prim erov so to že znana najdišča z im enitnejšim i grobnim i in drugim i napravam i, od katerih so bili kam niti spom eniki znani že poprej in le nekaj krati gre za raz­ tresene spomenike izven prvotnega najdišča (D ravinjski vrh, M ajski vrh?) ali skrom ne grobne najdbe (Miklavž pri Ormožu). Po razprostranjenosti najdišč (karta 1) je največ rim skih kamnov prišlo na dan ob vzhodnem in jugovzhodnem Pohorju, torej v neposredni bližini glav­ nih nahajališč m arm orja in hkrati v bližini rim skih cest (Spodnje Grušovje, Zgornja Ložnica, Slov. Bistrica, Črešnjevec, Spodnja Polskava, Morje, Sliv­ nica). Na samem Pohorju prednjači seveda kam noseški kraj Šm artno, sicer pa je domače hribovsko prebivalstvo bolj m alo uporabljajo m arm or, čeprav ga je imelo pri roki (K ovaški vrh). Po drugih predelih so bili novi kam ni od­ kriti v precej enakom ernem številu, večinoma po štirje na treh najdiščih, tako ob Meži (Zagrad, Ravne, Preški vrh), nato Dravi (Vuzenica, M aribor), Dravinji (Zgornje Zreče, Slovenske Konjice, Zgornje Poljčane) kot tudi na obrobjih tistih območij, ki so v osredju na takih najdbah revnejša — Slovenske gorice (M alečnik, Vumpah, M iklavž pri Ormožu), Haloze (D ravinjski vrh, M ajski vrh, Žetale) in Dravsko polje (M iklavž na Dravskem polju, Spodnja Gorica, Videm pri P tuju). Osamljena najdišča so dala bodisi dodatne najdbe (Dovže, Stare 74 Arheološki vestnik 28 (1977) Slem ene) ali pa so nova redka odkritja v sicer precej praznih pokrajinah ( T rotkova, Ižakovci). Povsem brez najdb so tudi sedaj ostali Goričko, M ursko polje in n otranje Haloze. Ta razporeditev novih kam nitih spomenikov seveda ni plod načrtnega iska­ nja, tem več večinoma povsem naključnih odkritij. V dobri polovici prim erov so bili kam ni odkriti v zidovih cerkva, največkrat ob snem anju om eta (Dra­ vin jski vrh, M iklavž na Dravskem polju, Slivnica pri Mariboru, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Spodnja Polskava, Šm artno na Pohorju, Žetale) in p ri prezidavah (Slivnica, Stare Slemene, Zgornje Poljčane) ali pa so bili prep ro sto šele (ali ponovno) opaženi v zidovih cerkva ( Črešnjevec, Vitanje, Zgornja Ložnica) in drugih stavb {Kočno, M ajski vrh). Taka nova ali dodatna o d k ritja so bila včasih tudi ob cerkvah (Črešnjevec) in drugih poslopjih {Dovže, M orje — na Ješenci, Zagrad), včasih ob tam kajšnjih preurejanjih {Malečnik, Šm artno na Pohorju, V idem pri P tuju) ali n ek ajk rat tudi ob ru šen ju {Pristan v M ariboru, Vurberk v Vum pahu in Zgornje Zreče). V slabi polovici prim erov so bili rim ski kam ni odkriti na terenu in sicer največkrat izkopani po na- N a g r o b n ik i Grabsteine 24 S a r k o fa g i, p e p e ln ic e Sarkophage, Aschenkisten 20 V o t iv n i k a m n i Votivsteine 6 A r h it e k t u r n i k a m n i Architektur steine 7 + 8 X N e o p r e d e lje n i k a m n i Unbestimmbare Steine 4 + 1 X P la s tik e Plastiken 2 R e lie f i Reliefs 4 Z r e lie f o m i n n a p is o m M it Relief und Inschrift V u z e n ic a M a r ib o r 2 Š m a r tn o n a P . Z g . Z re č e Z r e lie f o m Mit relief M a r ib o r S liv n ic a p . M . 2 S l. B is t r ic a S p . G o r ic a S p . P o ls k a v a V id e m p r i P. V it a n je Z a g r a d Z g . L o ž n ic a Č re š n je v e c D r a v in js k i v r h 2 Ž e ta le M ik la v ž /D . p . S liv n ic a p . M . S l. K o n jic e V id e m p . P . 3 R a v n e n a K . Z a g r a d Č re š n je v e c 2 M ik la v ž / D . p . P r e š k i v r h Z n a p is o m M it In schrift Č re š n je v e c 3 D o v ž e (S p .) K o č n o p r i P . K o v a š k i v r h M a js k i v r h M ik la v ž p . 0 . S p . D o lič S t. S le m e n e V id e m p . P . 2 V u m p a h S p . G ru š o v je Š m a r tn o n . P . Z g . P o ljč a n e B r e z o b o je g a o z . b r e z p o d a t k o v Ohne Angaben B r e z o v c i Č re š n je v e c D r a v in js k i v r h G ra d iš č e I ž a k o v c i M a le č n ik M ik la v ž / D . p . M ik la v ž p . 0 . M o r je O b re ž P iv o la R a k ič a n 2 S p . I v a n jc i T r o tk o v a Č re š n je v e c x D r a v in js k i v r h x H u d in ja M ik la v ž /D . p . x S liv n ic a p . M . x S l. K o n jic e x S p . G r u š o v je x Š m a rtn o n . P . x V id e m p . P . x M a js k i v r h P r e š k i v r h x S p . G r u š o v je 2 V e le n ik ključju (Črešnjevec, Hudinja, Kovaški vrh, Maribor — Korbunova ulica, Mi­ klavž na Dravskem polju, Obrež, Preski vrh, Ravne na Koroškem, Slivnica, Spodnji Dolič, Trotkova, Vuzenica), redkeje pa odkriti že na površini (Iža­ kovci, Spodnja Gorica). Med nova odkritja so prištete tudi najdbe v Brezov­ cih, Gradišču, Miklavžu p ri Ormožu, Pivoli, Rakičanu, Spodnjem Grušovju in Spodnjih Ivanjcih, kjer so o kam nih ohranjeni starejši rokopisni zapiski ali ustna izročila, spomeniki sam i pa so večinoma izgubljeni. Po zvrsteh kamnov pripada tretjina nagrobnim spomenikom, slaba tretjin a pepelnicam (in sarkofagom ?), desetina votivnim spomenikom, prav toliko reliefno okrašenim gradbenim kamnom, ostanek so neopredeljeni reliefi ali sploh rim ski kamni, izjem na pa sta fragm enta kipov, m edtem ko navadnih m arm ornih gradbenih kam nov številčno ni mogoče vzeti v obzir, ugotovljeni pa so bili na devetih najdiščih. Nagrobniki in pepelnice so torej v pretežni večini tako po številu kosov kot po najdiščih, kar potrjuje precej splošno upo­ rabo m arm orja (in drugih kam enin) za te nam ene. Tudi gradbeni kam ni so pripadali večinoma grobnicam bogatejše izvedbe, čeprav seveda uporabe pri kultnih in drugih stavbah npr. zlasti na Črešnjevcu, Spodnjem Grušovju in Šm artnem na Pohorju ne bi smeli izključevati. Poleg obilice m arm ornega gradbenega kam na govore za kultne stavbe ponekod tudi votivni spomeniki, zlasti na Črešnjevcu in Šm artnem na Pohorju, drugod pa tudi sami po sebi (H erkulov kult v M ariboru, neznan m itrej v bližini Zgornjih Poljčan). Delež epigrafskega gradiva pri novoodkritih rim skih kam nih je prikazan na zgornji razpredelnici. Od 21 napisnih kamnov jih je v tem sestavku obrav­ navanih 15, od katerih pa so bili že skoro vsi objavljeni v Varstvu spom enikov. Od preostalih 6 jih je bilo 5 uvrščenih v ILJug (M ajski vrh 353, Spodnje Dovže 365, Spodnji Dolič 367, Vumpah [V urberk] 354, Zgornje Poljčane 409), eden z neznanim napisom pa je že davno izgubljen (Miklavž pri Ormožu). Trije so bili že opisani v Arheološkem vestniku (Videm pri Ptuju in Spodnji Dolič). Črešnjevec, Slovenska Bistrica 1. Fragm ent nagrobnega napisa — napisnega polja nagrobnika ali pepelnice — iz belega m arm orja velikosti 35 X 69 cm, z ostanki napisa v dveh vrstah. V. črk 10 in 8,5 cm. — O dkrit leta 1958 v vzhodni steni severne kapele župne cerkve, 2,2 m nad tlemi, k jer je še sedaj (sl. 1). Doslej neomenjeno. — ] . sibi I [.. .]miniae[ . ..] [ [— 1. Prazen prostor za sibi pomeni najbrž, da se napis v tej vrsti ni nadaljeval in da je rob fragmenta blizu roba napisnega polja. 2. Imena na -minius so redka, v poštev bi prišlo: Carminiae, Cominiae, Firminiae. Najčešći med njimi — Cominius v Noriku najbližje v Stopčah (AIJ 74) in Št. Juriju na Vinogradih (St. Georgen am Weinberge — KRSD 208), obakrat kot osebno ime ter Triebendorfu (RISt5 260) kot gentile. 2. Fragm ent nagrobnega napisa — napisnega polja nagrobnika ali pepelnice — iz belega m arm orja velikosti 20 X 34 X 19 cm, z ostanki napisa v dveh vrstah. V. črk 5,7 cm. — O dkrit leta 1964 v zahodnem delu obzidja župne cerkve in sedaj shranjen v PM M aribor (inv. št. A 2339) — sl. 2. — ] I [ .. ,]accep[...] I [.. .]g . sex[ . ..] | [— S. P., Varstvo spom enikov 9 (1965) 191, sl. 1. p bi mogel biti tudi r, vendar je verjetnejše, da gre za kognomen. 2. Če je g samostojna črka v vrsti, potem možno G(aius) Sex(tilius) — gentilicij, ki je pogost v severni Italiji in Dalmaciji. Acceptus pogost zlasti v Noriku (npr. R ISt 31,78,237,257, 355; KRŠI 77,207; Al J 25, 33) ter v slovenskem delu Panonije — CIL I I I 3932 + Al J 247; prim. tudi v Emoni — ILJug* 308. 3. Fragm ent nagrobnega napisa — napisnega polja nagrobnika ali pepel­ nice — iz belega m arm orja velikosti 14 X 21 X 20,5 cm, z ostanki napisa v dveh vrstah. V. črk 5,5 cm. — O dkrit leta 1965 v kulturni plasti ruševin zgodnejšega srednjeveškega gradiča »Stari grad — Presek« v gozdu pare. 1020/2, k. o. Čreš­ njevec, jugozahodno od vasi. Sedaj shranjen v PM M aribor (inv. št. A 2340) — sl. 3. Doslej neom enjeno. — ] I [• • .]a v if[...] I [ .. .]iusa[...] | [— 1. Za t sled črke a, torej morebiti Avita — kot moško ime pogosto zlasti v No­ riku. 2. i ni možno kot n, torej morebiti konec imena na -ins, vendar ni dokazov za piko pred a kot začetek kognomena, ker je kamen tam poškodovan. Avita najbližje še v Šmartnem na Pohorju (CIL III 5294), Avitus v Stranicah (C/L III 5285), Miklavžu na Dravskem polju (CIL I I I 14106 = AI] 105) in Celestrini (CIL III 11720 = AIJ 107). Vsi trije fragmenti nagrobnih napisov so le delček bogatega marmornega gradiva, ki je ohranjeno v drugotni legi v zidovih župne cerkve in obzidju okrog nje.7 Reliefni in napisni kamni sodijo večinoma k opremi grobov in so bili najbrž pobrani na bližnjem gomilnem grobišču zahodno od vasi.8 To grobišče s 16 gomilami in takimi marmornimi spomeniki izdaja imovitejši zaselek v bližini, o katerem pa v okolišu Črešnjevca doslej ni bilo odkritih nobenih sledov niti ni domačega izročila. Votivni kamni CIL III 5300—5302, a tudi precejšnje število obdelanih gradbenih marmornih kamnov govore za obstoj svetišča, ki bi utegnilo biti na najvišjem vrhu — prostoru župne cerkve. Poskusno kopanje znotraj cerkvenega tabora na nekdanjem pokopa­ lišču leta 1964 te možnosti ni potrdilo, čeprav so v zemlji ležale tudi raztresene antične črepinje.9 Skoro povsem iz antičnih spolij zgrajena prvotna cerkvena stavba, ki vključuje poleg gradbenih kamnov iz neznanega ruševinskega kompleksa tudi fragmente sarkofagov, nagrobnikov in votivnih kamnov, opozarja na že znano gro­ bišče in še neodkrito naselbino v neposredni bližini.1 9 Povsem podobno marmorno gradivo v obzidju pa je prišlo na to mesto najbrž vsaj 150 let pozneje, ko so pro­ stor okrog cerkve utrdili v tabor. Po domačem izročilu in najdbah marmornih kamnov v utrjeni kopi »Stari grad — Presek« v bližnjem gozdu, bi bilo možno, da so za gradnjo tabora prenesli poprej tam v sedaj popolnoma izginulih stavbah upo­ rabljeno kamnito gradivo k cerkvi.1 1 To bi pomenilo, da so za gradnjo prve zidane cerkve in utrjene stavbe črešnjevskih plemičev uporabili gradivo iz istega vira, torej grobišča z gomilami in naselbine s svetiščem, ki se morebiti skriva, — ker ni izročila, — kod na območju okoliških gozdov. Novi fragmenti napisov ne prispevajo ničesar bistvenega k doslej znanemu epi- grafskemu gradivu iz Črešnjevca, saj ni z gotovostjo ohranjeno niti eno ime. Fragment napisne plošče pod 1) je močno podoben fragmentu nagrobnega napisa CIL III 5304 v vzhodni steni apside z imeni Honoratianov, vendar se ne da doka­ zati, da bi šlo za ostanke istega spomenika. Fragmenti napisov sodijo najbrž v 2. stoletje. K očno pri Polskavi, Slovenska B istrica Fragm ent nagrobnega napisa — napisnega polja nagrobnika ali pepelnice — iz belega m arm orja velikosti 15 X 23 cm, z ostanki napisa v dveh vrstah. V. črk 3,6 cm. — Vzidan v oboku zahodnega dela kleti pri dom ačiji Koreno- vih v Kočnem 21, kjer ga je leta 1893 zasledil F. Ferk {Ferien-Tagebuch 1893, 36 — rokopis v Joaneju v G radcu) — sl. 4. - ] I [.. .]V III et S p e r i . | . .]agitato fi[ . ..] | [— S. Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (23. 10.), št. 41, 10. 1. Leto starosti se ne da določiti, ker morebitni manjkajoči znaki dovoljujejo različne možnosti. Sper... nedvomno Speratus ali Sperata. 2_ _ ogitatus nedvomno Cogitatus. Dativ s fi označuje sina. Speratus v Panoniji značilno ime za domače prebivalstvo, pogosto pa tudi v Noriku (npr.: KRŠI 74, 75 , 80, 164, 202, 271), najbliže še v Gratweinu (RISt 60) in na Vranju (CIL III 152052 = A li 36). Cogitatus mnogo redkejše, najbliže še iz Solve 0 CIL III 5319), tudi v Beljaku (KRŠI 8). Fragment napisnega kamna je prišel na sedanje mesto očitno z gradbenim kamenjem ob zidavi te, baje okrog 300 let stare domačije. Tako kamenje je bilo najbližje na volio le nekoliko višje na pobočju v ruševinah gradu »Grünberg« ali v skalnem grebenu tik pod njim, kjer so odkopi še vidni. V prvem primeru je bil napisni kamen morebiti že poprej v drugotni legi v zidovih gradu. V primerjavi z drugotno lego pepelnice CIL III 5295 + 11709 iz Šmartnega, ki so jo pred odvozom v graški Joanej uporabljali kot korito za vodo v sosednjem Ogljenšaku, bi tudi ta fragment mogel izvirati iz okoliša kamnoseške naselbine na Šmartnem. Izvedba črk je povsem slična tistim na napisih fragmentov CIL III 5293, 5294 in 5295 a iz Šmartnega. Vsekakor je grob, ki mu je ta kamen nekoč pripadal, iskati nekje na hrbtu grebena nad Kočnim proti zahodu. Kovaški vrh, Slovenska B istrica Fragm entiran nagrobnik iz belega m arm orja. Ohranjen je večji del z ne­ koliko okrušenim i robovi ter nalom ljenim in delno fragm entiranim spodnjim delom. Napisno polje im a profiliran rob, ki na desni strani in spodaj m anjka, zgoraj pa se zaključuje trikotno v obliki zatrepa. V vrhnjem trikotnem polju je vklesan preprost okras: osrednji krog z notranjim i polkrogi (kot posne­ m anje rozete?) ter dva m anjša v rob zadevajoča kroga ob straneh. Od napisa je prvih pet vrst ohranjenih skoro v celoti, naslednji dve le delno, m ožna bi bila vsaj še ena. V. 70, š. 45. deb. 12 cm ; v. črk 5,4—4 cm (najvišje črke so v tre tji vrsti, zaporedje od zgoraj navzdol pa je : 5,0, 5,2, 5,4, 5,0, 4,0, 4,0, 4,0 cm ) — sl. 5. O dkrit leta 1973 pri odkopavanju zemlje ob urejanju gozdne ceste na vrhu grebena tik nad dom ačijo lastnika, na severnem robu njivske parcele v k. o. Brezje. Sedaj spravljen v župni cerkvi v G orenju pri Zrečah. Noibio . Elgiati . f( ilius ) \ ann( orum ) . C. h. i. c. est \ Courtula . Ad \ bugiouni . filia |5 an(orum ) . L X X . h. i. c. est | [ ...] unius [ ...]g i f(iliu s) \ [.. .]n o v [.. ,]tuisui[ . ..] I [ . . . S. Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (30. 10.), št. 42, 10, sl. 2. in 5. hic est je izjemna oblika; pike med hic bi lahko kazale, da izdelovalec ni znal dobro latinsko ali je tako predlogo dobil od naročnika. 6. Čitanje je nezanes­ ljivo, zato so možne še druge razlage. 7. Slabo ohranjeni fragmenti črk onemogo­ čajo pravilno čitanje. 8. Obstoj te vrste je dvomljiv, vsekakor pa popolnoma ne­ čitljivo. Nagrobnik vsebuje vrsto domačih imen, kakršna so za spomenike tega predela Pohorja značilna. Noibio se pojavlja tu prvič, sicer pa je znan z noriškega območja še v Strassu pri Spielfeldu (CIL III 11733 = R ISt 229), Sankt Mareinu pri Neu- m arktu (RISt 287) in na Štalenskem vrhu (CIL III 11558 = Magdalensberg, kot Noeibio). Kaže, da spada tudi to ime med noriška teritorialno ozko grupirana imena kot npr. Boniata, Vepo, Calandinus itd. Koren noi- v keltskih osebnih imenih ni neznan, je pa zelo redek (prim. žig galskega lončarja Noiobito: K. H. Schmidt, Die Komposition in gallischen Personennamen, 1957, 249). Doslej neznana pa sta v tem pohorskem okolišu kot tudi sicer v Noriku Elgiatus in Courtula, medtem ko je neka Adbugiouna Atnamati filia navedena na spomeniku CIL III 10883 v Ptuju. Če bi bilo peto ime Junius, potem bi šlo za gen- tilicij, »pogost v severni Italiji, Noriku in Dalmaciji«,1 2 to pa bi tu pomenilo prodor romanizacije med domačine, kakor ga na prepleten način izkazuje npr. še nagrobnik CIL I I I 11711 = A lj 89 iz ne tako oddaljene Jurišne vasi. Tako tam kot tu imamo na nagrobniku stoletnika, ki se tod in tam pojavljajo na podeželju,1 3 nagrobnik pa je pravzaprav dokaj redko posnemanje običajno bolje opremljenih stel, kar je v Podravju najti samo v tem predelu Pohorja.1 4 Sodeč po — sicer nejasnih — najdiščnih okoliščinah je bil spomenik najden v neposredni bližini groba, ki mu je pripadal, kar pomeni, da ni bilo daleč niti bivališča. Imena odločno govore za domače prebivalstvo, ki pa tu sredi odročnega gorskega sveta najbrž ni postavljalo spomenika z latinskimi formulami po uradni nuji, temveč se je bržkone zavestno prilagajalo novi stvarnosti in njenim šegam. Preprosta oblika, neskrbna izvedba napisa in poenostavljena formulacija so znak, da nagrobnik ni bil delo izkušenega kamnoseka, kar tudi opozarja na neko stanje še nepopolne romanizacije tega hribovskega sveta. Gospodarska podlaga tukajšnjih domačinov je bila najbrž izključno kmetijska, pohorske vzpetine v tem okolišu pa zanj dovolj privlačne kot to dokazuje obstoj podobnih naseljenih prostorov v so­ sednjem Gorenju, Koritnem, a tudi na Skomarju, pri Tinju in Jurišni vasi.1 5 Na obeh koncih tega poseljenega pohorskega pasu sta obsežnejši področji kamnolomov marmorja okrog Šmartnega in v Hudinji nad Vitanjem, onkraj katerih se nato sledovi antične naselitve v takih višinah nehajo.1 6 V razširjeni obliki, a ob odmrlih kamnolomih, se taka naselitvena podoba jugovzhodnega Pohorja kaže še danes. Nagrobnik bi bilo po formuli hie (situs) est in z ozirom na odročnejši kraj, kamor so tuji vplivi dospeli z zakasnitvijo oz. se je tradicija dalje zadržala, z do­ kajšnjo verjetnostjo mogoče datirati v prvo polovico 2. stoletja. Maribor 1. Votivni o ltar iz belega m arm orja, razlom ljen na tri kose in ob straneh okrušen. Nad preprostim podnožjem je na sprednji strani relief H erkula z batom v levi roki, m edtem ko drži v iztegnjeni desnici nedoločljiv predm et. Relief je obdan s preprostim robom. Na levi stranici je upodobljen pošev stoječ vrč in navpična paličica, na desni pa daritvena skodela. Relief je pre­ prosto dom ače delo. Gladek razširjen rob ločuje osrednji del od kratkega vrhnjega nastavka. Na sprednji strani tega ro b a je bilo vklesano ime božan­ stva, ki pa ni več čitljivo. V. 70, š. in deb. podnožja 42 in 22, osrednjega dela 33 ter vrhnjega napušča 39 in 20 cm. V. črk 5 cm (sl. 6). Odkrit leta 1958 p ri kopanju vodovodnega jark a v K orbunovi ulici pred hišo št. 11 — na dnu 1,1 m globoke jam e. Sedaj v PM M aribor (inv. št. A 2312). [ . .. ] avg(usto) S. Pahič, Varstvo spom enikov 9 (1965) 148 ss, sl.; Časopis za zgodovino in narodopisje NV 6 (1970) 175 ss, sl. 13 a. 1. Manjkajoči del napisa je bil očitno Herc(uli). Morebiti je bil napis z imenom posvetitelja tudi pod reliefom, kjer se da slutiti črke prve vrste? Preprosta izdelava govori za domačega kamnoseka. Kamen so našli že v drugotni legi — v jami, polni kamenja in večjih oblic kot ostankov ruševin antičnih stavb v neposredni bližini. Zanje so pričale tudi plasti črne zemlje s kosi tegul, ostanki »zidov iz opeke« in skromni kamniti temelji, na katere so naleteli ljudje v prvih povojnih letih pri gradnjah stanovanjskih hiš in napeljavi vodovoda v južnem delu Korbunöve ulice, nedaleč od severnega znožja Pekrske gorce. Zaporedna vrsta takih seliščnih sledov od graščine Betnave in Sp. Radvanja na vzhodu kot tudi gomilna grobišča v Limbušu, Bezeni in Rušah na zahodu nakazujejo neko prometno smer med Pohorjem in Dravo proti zahodu, ki pa je skupno s temi najdišči še skoro povsem neraziskana.1 7 Votivni kamni Eponi (Betnava — CIL III 5312), Herkulu (tu) in Mitri (v Rušah — AIJ 114—118) odsevajo različne kulte na tem prostoru, od katerih tukajšnjemu ni mogoče zanesljivo določiti katerega izmed raznoterih pomenov Herkula.1 8 Spomenik sodi najbrž v 2. stoletje (?). 2. Votivni oltar iz belega m arm orja, ploskom a prelom ljen na dve polovici in z okrušenim i robovi. O vršje se zaradi tega ne da več razpoznati, spodnji levi vogal pa m anjka. Nad profiliranim napuščem podnožja je na sprednji strani s podolžnim žlebičem poškodovan relief Herkula z batom v levi roki in nespoznavnim predm etom v iztegnjeni desnici. Poškodovana glava sega v polkrožno izdolben vrhnji rob reliefnega polja, p ri nogah pa je izoblikovan poseben podstavek z osrednjo vdolbino. Med podstavkom in profiliranim ro­ bom je pretežno ohranjen napis v dveh vrstah. Na desni stranici je upodob­ ljena patera, leva pa je sedaj gladka. V. 79, š. in deb. podnožja 40 in 32, osred­ njega dela 37—35 oz. 30 cm. V. črk 4—3,5 cm (sl. 7). O dkrit leta 1966 v zidovih porušene stanovanjske hiše v Pristaniški ulici 11, in sicer vsaka polovica na drugem m estu. Sedaj v PM M aribor (inv. št. A 2981). H ercu li. Sac(rum ) | G(aius) . Iulius . E ptino[ .] S. Pahič, Varstvo spom enikov 11 (1967) 124 ss, sl.; Časopis za zgodovino in narodopisje NV 6 (1970) 193, sl. 13 b. 2. Grki no kognomena zaradi prostorne stiske vklesani manj skrbno in ožje. Eptino[.] doslej neznano ime.1 9 Medtem ko se imena na -o pojavljajo češče, so oblike na -os izjemno redke (najčešće Nepos: RISt 37, 135, — z območja Solve; KRŠI 276, — v Labotski dolini; ILJug 89, 152 — v Dalmaciji; tudi Flavos: AIJ 187 — Emona. Cesarski gentilicij kaže, da gre za rimskega državljana. Neskrbna izdelava spomenika govori vsaj za to, da ni bilo dobrega kamnoseka pri roki, ali pa si ga naročnik po svojem socialnem stanju ni mogel privoščiti. Že razlomljen votivni kamen je na dosedanje mesto očitno prišel z gradbenim kamenjem in za preprosto stanovanjsko hišo bržkone ne od prav daleč. Če je torej že v prvotni rabi bil na severnem bregu reke, bi ga bilo mogoče povezati z najbližjima najdbama — fragmentiranima nagrobnikoma v sosednjem Sodnem stolpu pa morebiti še z nagrobnikom CIL III 15205 = AIJ 112 iz stolnice.2 0 Ti kamni pa sledovi antične stavbe na Glavnem trgu ter nekdanja ledina Lebarje v zahod­ nem delu mesta govore za antični zaselek ob prehodu čez reko, v katerem je more­ biti tudi G. Julius Eptino[.] imel svoje mesto.2 1 Čeprav gentilicij govori za 1. stoletje, je možno, da je votivni oltar nastal še v prvi polovici 2. stoletja.2 2 Spodnje Grusovje, Slovenske Konjice Pepelnica iz belega m arm orja, brez reliefnega okrasa. Na n otranji strani odprtine (d. 46,5, š. 35, gl. 21 cm ) izklesan rob za ležišče pokrova, ki pa ni bil najden. Na eni stranici sta bili delno čitljivi še dve vrsti napisa. V. ni znana, d. 70, š. 57, deb. sten 11,5 cm. V. črk ni bila zapisana. Našli so ga okrog leta 1886 v bližini križa na njivi pare. 277, k. o. Sp. Gru- šovje, in ga uporabili za svinjsko korito pri dom ačiji Kolarjevih v Sp. Gru- sovju 22, kjer ga je leta 1892 odkril in opisal F. Ferk (Ferien-Tagebuch 1892, 134). Sedaj izgubljen, dom ačija pa porušena. Jžakovci • X \ Preški vrkj Miklavž^ • ù M l ??iQ , \ S p . W ^ v i \ X "X X .Velenik' Kovaški Žetale S lo v e n ijo v H rv o tsk a .JUGOSLAVIA Karta 1 — Karte 1 Najdišča v letih 1946—1976 novoodkritih in prvič omenjenih rimskih kamnov Fundorte der in den Jahren 1946—1976 neuentdeckten und ersterwähnten Römersteine LEGENDA — ZEICHEN NERKLERUNG V Nagrobnik z reliefom in napisom — Grabstein mit Relief und Inschrift V Nagrobnik z reliefom — Grabstein mit Relief Nagrobnik z napisom — Grabstein mit Inschrift A Pepelnica z reliefom — Aschenkiste mit Relief Pepelnica z napisom — Aschenkiste mit Inschrift / \ Pepelnica — Aschenkiste o E □ 0 Votivni kamen z reliefom in napisom — Votivstein mit Relief und Inschrift Votivni kamen z napisom — Votivstein mit Inschrift Gradbeni kamen z reliefom — Baustein mit Relief Gradbeni kamen — Baustein Plastika — Plastik Neopredeljeni relief — unbestimmbarer Relief Neopredeljen napis — unbestimmbare Inschrift Neopredeljeni kamen — unbestimmbarer Stein 1 Fragment nagrobnega napisa na cerkvi na Črešnjevcu. — Teil einer Grabinschrift an der Kirche in Črešnjevec 2 Fragment nagrobnega napisa iz Črešnjevca (v mariborskem muzeju). — Teil einer Grabischrift aus Črešnjevec (im Museum von Maribor) 3 Fragment nagrobnega napisa iz Črešnjevca (v mariborskem muzeju). — Fragment einer Grabinschrift aus Črešnjevec (im Museum von Maribor) 4 Fragment nagrobnega napisa v Kočnem 21. — Fragment einer Grabinschrift in Kočno 21 1 5 Nagrobnik s Kovaškega vrha (v cerkvi v Gorenju nad Zrečami). — Grab stele aus Kovaški vrh (in der Kirche in Gorenje bei Zreče) 6 Votivni oltar Herkula iz Maribora, Korbunova ulica (v mariborskem muzeju). — Votivara an Herkules aus Ma­ ribor, Korbunova ulica (im Museum von Maribor) 7 Votivni oltar Herkula iz Maribora, Pristan (v mariborskem muzeju). — Votivara an Herkules aus Maribor, Pri­ stan (in Museum von Maribor) 8 Fragment nagrobnika v kartuzijski cerkvi v Starih Slemenih. — Fragment einer Grabstele in Karthäusekirche in Stare Slemene 9 Votivni oltar Jupitru v cerkvi na Šmartnem na Pohorju. — Votivare an Jupiter in der Kirche in Šmartno na Pohorju 10 10 Votivna plošča Mitri na cerkvi na Šmartnem na Pohorju. — Votivplatte an Mithras an der Kirche von Šmart­ no na Pohorju 11 Fragment nagrobnika iz Vidma pri Ptuju (v ptujskem muzeju). — Fragment einer Grabstele aus Videm bei Ptuj (im Museum von Ptuj) 12 Fragment nagrobnega napisa iz Vidma pri Ptuju (v ptujskem muzeju). — Frag­ ment einer Grabinschrift aus Videm bei Ptuj (im Museum von Ptuj) 13 Fragment nagrobnika iz Vuzenice (v mariborskem muzeju). — Fragment einer Grabstele aus Vuzenica (im Museum von Maribor) 14 Votivni oltar Jupitru iz Zg. Zreč (Križevca?) — v mariborskem muzeju. — Voti­ vara an Jupiter aus Zg. Zreče (Križevec?) — im Museum von Maribor Ostanke napisa si je Ferk takole prepisal : IN . . . ISVS . . . F E C IS I. . . PI ET . . . ET V R S I. . . K er napisa ni mogoče preveriti, natančnost zapisa pa ni zanesljiva, im a naslednja razlaga le oporečno vrednost : / n [ . . ,]isus [ . .. ] feci(t) si \ bi et [ . . . ] et Ursi | [ ...? S. Pahič, Razprave 1. raz. SAZU 6 (1969) 345 op. 46. 1. In- morebiti začetek napisa oz. imena naročnika pepelnice. Ker razmak med zapisanimi deli besed ni znan, a glede na znano dolžino pepelnice ni mogel biti velik, ni jasno, če sodi -isus še k imenu, saj so take končnice imen izjemne. Pred ječi, — kot fecit z ligaturo ali površno prepisano? — manjka očetovo ime. Ni za­ nesljivo, če je končni si le prvi zlog od sibi, a pi v drugi vrsti, — slabo prepisan bi? — bi govoril za to. Za prvim et sledi ime drugega pokojnika, ki najbrž, — glede na zgornjo vrsto, — ni bilo dolgo. Ne da se ugotoviti, ali je Urši že genitiv od Ursus ali gre za drugo obliko tega imena (npr. Ursulus, Ursinus) in če je še kaj sledilo. Medtem ko je prva vrsta očitno začetek napisa pa je druga vrsta kot njegov konec vprašljiv. Iz posredovanih ostankov napisa se da razbrati, da je naročnik dal izdelati dokaj skromno pepelnico zase ter najbrž še za ženo in kakega otroka (ali drugega sorodnika). Od imen se lahko opremo samo na Ursus ali podobno, od katerih sta v Noriku pogostejša Ursus in Ursulus (najbliže: Ursus — CIL III 11717 = A ll 88 na Tinju; Ursulus = AII 100 na Šmartnem), ker pa gre za »pogosto ime v severni Italiji, Noriku in Dalmaciji«, iz tega ne moremo sklepati o ničemer izrednem. Če je bila pepelnica odkrita v prvotni legi in ne v neki antični drugotni rabi, — bila je »prekucnjena proti vzhodu«, — potem bi mogli v mestu najdbe ali vsaj neposredni bližini domnevati grob. Ta bi v tem primeru bil tik južno ob rimski cesti in na jugovzhodnem koncu naselbine — obcestne postaje ob njej.2 3 Taka ne­ posredna bližina grobov ob bivališču ni izjema in je na območju glavnih rimskih cest v Podravju znana še na nekaterih drugih mestih — npr. v Dovžah, na Forminu idr.2 4 Pokojnik je tu gotovo pripadal osebju obcestne postaje, ne da bi mogli raz­ poznati njegovo pobližnjo zaposlitev. O starosti pepelnice je mogoče postaviti le približne časovne okvire: po dati­ ranju seliščnih ostankov, pridobljenih z dosedanjimi sondiranji, ni mogla biti starejša od 3. st., glede na intenzivno uveljavitev pokopov nesežganih mrtvecev v 4. st. pa tudi ni več sodila v ta čas.2 5 Stare Slem ene, Slovenske Konjice Prelom ljen in na dveh straneh fragm entiran nagrobnik iz belega m arm orja. O hranjen je le del napisnega polja z osm imi nepopolnim i vrstam i napisa, pri katerih so ponekod vidne le še posamezne črke. Te so skrbno izklesane, zadnji dve vrsti pa sta očitno pripisani naknadno. Leva stran ohranjenega kam na je bila naknadno ravno obklesana. V. 129,5, š. 38, deb. 24,5, v. črk 10,8—4 cm (sl. 8). O dkrit leta 1965 m ed obnavljanjem cerkve v žički kartuziji kot prag nekdanjih vrat v severni steni ladje, ki so bila verjetno ob gotizaciji cerkve v 15. stoletju zazidana. Sedaj prav tam. [.] Mal[. ■ •] I [• .ìli [ .......... ] I [...]& [ ...........] I [ . . .iri f. c [. . . . ] | [. M ialius lu [ . . . . ] I [fac]ienđum | . .}ae Firm i[ . . . . ] | [ .. .]LII et Male[ . . . . ] ] [?].** S. P., Varstvo spom enikov 10 (1966) 204, sl. (z nekoliko drugačno razlago). 6 — A rheološki vestnik 81 1. Spodnja prečka zadnje črke ni jasna, vendar verjetno l — v tem primeru ne bi šlo za gentile Maius, temveč za Malius, ki se spodaj dvakrat ponovi. 2. li je edini ostanek kognomena, ki je imel, v primerjavi z obnovo napisa v prejšnji vrsti, 9—10 črk, od katerih bi bil l tretja ali četrta. 3. Edina razpoznavna črka b morebiti začetek imena žene za manjkajočim et ali tudi ostanek sibi pred et z imenom žene. 4. ri konec očetovega imena, komaj vidna zadnja črka v vrsti je najbrž c od coniugi, napisane gotovo v okrajšavi. 5. Očitno ime postavitelja spomenika, o čigar kogno- menu lahko le ugibamo po domnevnem številu črk — 8? — med možnostmi kot so Junianus, Justinus id. 6. Za faciendum je očitno sledil cur(avit). 7. Naknadni pripis ženske osebe neznanega imena, a očitno Firmi (ali Firmini) f(iliae). 8. Morebiti manjka kaj več kot annforum) pred L il (ali XLII?). Et v ligaturi. Mal tu najver­ jetnejše, čeprav spodnja prečka predvidenega l ni razpoznavna, vendar zanj govori razmak do naslednje črke, ki je po izraziti gornji prečki lahko f ali e. V zadnjem primeru bi šlo morebiti za Maleius ali podobno? Navzlic dobršnemu kosu uglednega nagrobnika je bila napisna površina zaradi hoje v pragu tolikanj izlizana, da sedaj manjkajo najbistvenejši podatki za razlago imen. Gentilicij Malius, ki se pojavlja trikrat, je redek in najbliže in zanesljivo iz­ pričan v Ptuju (Malia Verina — Al J 329) ter na seznamu častilcev Jupitra z votiv­ nega kamna na sekovskem gradu (Malius Decianus — CIL III 5319).2 7 V zvezi z dom­ nevanim Malius Justinus naj bo dovoljeno samo opozoriti na fragment votivnega kamna iz Viruna z imenom M [...] Justinus (KRŠI 42), pri čemer gre seveda lahko tudi za drug gentile (npr. Matius ali Marius kot pri KRŠI 18 iz Beljaka, kjer pa manjka v tem smislu ključna črka). Ime Firmus ali Firminus je splošno razširjeno zlasti v severni Italiji in Panoniji, precej redkejše v Noriku (najbliže v Mariboru — CIL III 5313 = A IJ110: Firmus), vendar nam tu ne pomaga bistveno pri razlagi na­ pisa. Z glavnimi in pripisanimi imeni je pripadal nagrobnik grobu razširjene družine, o kateri vemo le to, da je bil postavitelj dovolj premožen in si je tak spomenik večjih izmer in skrbne izdelave lahko privoščil. Če se smemo opirati na razlago 6. vrste, bi lahko sklepali, da je ohranjena sredina oz. del desne polovice napisnega polja z bržkone vsemi vrstami. To bi dalo napisnemu polju najverjetneje pravo­ kotno obliko velikosti pribl. 120 X 90 cm, ki pa bi lahko bila kvadratna takoj ko priračunamo morebitna, a z ničemer dokazana stranska stebriča. Približno take širine (132 cm) je ovršje nagrobnika v Slov. Konjicah, pri čemer je zanesljivo obema skupna le bogata oprema — tam razkošen reliefni okras, tu skrben napis z izredno velikimi črkami.2 8 Ta sicer povsem hipotetična povezava zadeva ob oviro, ki pa mo­ rebiti ni bistvenega pomena — med obemi najdišči leži Konjiška gora. Čeprav sta oba kamna znana iz drugotne lege, pa je za konjiški nagrobnik jasno, da je bil pobran nekje v bližini, saj na to opozarjajo druge najdbe in bližnja rimska cesta.2 ® Odmaknjena lega fragmenta nagrobnika v samotni dolini Starih Slemen na drugi strani Konjiške gore pa zato zahtevneje postavlja vprašanje o njegovem poreklu. Očitno je bil tu — podobno kot drugi skromnejši kamen AIJ 77 — uporabljen kot čisti gradbeni kamen, saj so napisno polje obrnili navzgor le zato, da bi bil prag gladek in povsem brez ozira na napis, ki se je s stalno hojo kvaril. Za gradnjo kar­ tuzije je bilo gradbeno kamenje pod apnenčasto Konjiško goro na voljo tako rekoč na licu mesta. Tu smo sedaj pred uganko, ali so marmorno ploščo za enega izmed pragov, že v antiki primerno izglajeno, posebej iskali in jo v ta namen morebiti pri­ peljali od drugod, ali pa so bile ostaline rimskih marmornih spomenikov na razpo­ lago kod v dolini sami. Troje doslej tod v drugotni legi odkritih kamnov (poleg obeh iz žičke kartuzije še nagrobni kamen iz Skednja — ILJug 408) pa je tako različnih, da bi jim v tem tesnem svetu težko našli zadostno podlago — naselje, grobišče, svetišče, četudi bi iskali vsako zase. Mogoče se bo kdaj razkrilo, ali je zgodnja po­ zornost za to dolino imela že kakšno antično podlago.3 0 Šm artno na Pohorju, Slovenska Bistrica 1. Votivni oltarček iz belega m arm orja. O srednji del je s profiliranim a na- puščem a oddaljen od razširjenega podnožja in vrhnjega nastavka z izklesano polico. Na prednji strani je napis v sedmih vrstah, druge strani so gladke. Zaključne črke posvetila so vklesane že na podnožju. V. 42, š. in deb. podnožja 22 in 16, osrednjega dela 16 in 13 cm. V. črk v prvih dveh vrstah 2,2, v nasled­ njih štirih 2,5, v spodnji 2,8 in na podnožju 2,4 cm (sl. 9). Odkrit leta 1974 pri obnovi zunanjščine župne cerkve v južni steni ladje tik levo ob vzidanem nagrobniku CIL III 5292 = AIJ 101. Sedaj spravljen v cerkvi. S. P., Varstvo spom enikov 21 (1977) v tisku. I(o vi) O (ptim o) M (axim o) \ Victor \ Sec(u)nd[_i] | M (arci) Valer\i Epri- c\ae pro \ se et su i[s] | v (o tu m ) s(o lvit) l(ib en s) m (erito). 3. Secundi očetovo ime v genitivu; u manjka, a razen i tudi f(ilius). 4.—6. va v li­ gaturi; gospodarjevo ime v genitivu — oznaka medsebojnega razmerja do posveti- telja manjka, a se razume po sebi, da je bil Victor Secundi v suženjskem položaju. 7. et v ligaturi. Victor pogosto ime, zlasti v »vojaških provincah«, redkejši v Noriku, najbližje še v Poetovioni (AV 2, [1951] 12) in Solvi? (CIL III 11737). Tu gre verjetno za ime priseljenca v kamnoseškem naselju, kamor ga je privedel njegov gospodar. Eprica doslej ni znano, v tem prim eru gre za moško ime s končnico na -a, z nejasnim poreklom in najbrž izven italske skupine. Gentilicij Valerius je splošno in precej enakomerno razširjen. M. Valerius Eprica je bil tu bržkone podjetnik tujega rodu, a z rimskim državljanstvom. Spomenik je verjetno iz 2. stoletja. 2. Votivna plošča iz belega m arm orja. Spodnji rob z zaključkom posve­ tila je odbit, od napisa pa so ohranjene tri nepopolne vrste. Nekoliko okrušen relief predstavlja standardni prizor M itre z bikom , stranska lika K auta in Kau- topata pa sta dokaj sim etrična in obakrat z bakljo navzgor, kar je izjemno. V gornjih vogalih sta običajni oprsji kot sim bola sonca in lune. V. 65, š. 49, deb. 7—8 ; v. črk 3—3,8 cm (sl. 10). O dkrit leta 1974 p ri obnavljanju cerkvene zunanjščine v južni steni ladje levo nad stranskim i vrati in 4 m visoko. Sedaj prav tam. D(eo) i(nvicto) M (ithrae) R ufi . Speratinu[s] | et Speratianus . fil[ius'] \ (e t) Speratus et Pro{ ...]. S. P., Varstvo spom enikov 21 (1977) v tisku. 1. Rufi je skupni priimek (nomen gentile) v nominativu pluralis; i pri Speratinus manjka oz. ligatura s t ali n ni razločna; za končni s ni bilo več prostora. 2. et v ligaturi; filius okrajšano na fil. 3. Prvi et ni bil vklesan, drugi v ligaturi. Zadnje ime nejasno — verjetno Pro ..., ob čemer je mnogo možnosti. Rufius je prišlo iz severne Italije, Speratus naj bi bil v Panoniji značilen za domačine. Posvetitelji so tokrat bržkone družina kamnosekov. Z ozirom na to, da so imena na -ianus značilna za 3. stoletje, kar pa seveda ne velja absolutno, bi tudi ta spomenik mogli pripisati temu času. Oba votivna kamna nepričakovano in pestro dopolnjujeta poznavanje kultnega življenja na antičnem Šmartnem, o katerem smo doslej poznali le čaščenje kamno­ seškega patrona Saksana.3 1 Kljub dokajšnjemu številu marmornih spomenikov pa je antična naselbina na Šmartnem v topografskem smislu še vedno skoro povsem neznana.3 2 Temelj naselitve tega pohorskega grebena v višini skoro 800 m je bilo očit­ no pridobivanje marmorja, ki se tu nahaja na pobočjih proti globeli potoka Polskava v številnih žilah. Najbližji in naj večji kamnolom leži na severozahodnem robu vasi v vrhnjem delu pobočja, do njega vodi široka pot po poševni zajedi, ki je sedaj večinoma porasla s traviščem. Visoki in sedaj spet z gozdom zarasli odkopi so na­ čeli južno in vzhodno pobočje proti severovzhodu segajočega odrastka grebena, vendar ni znano, ali so tod lomili marmor tudi v poznejšem času. Ena izmed gro­ belj ob znožju spominja na ruševine manjše zidane stavbe, v bližini je bil najden votivni oltar z reliefom Saksana.3 3 Drugi, mlajši kamnolomi leže globlje ob potoku Polskavi, dva večja, iz neznanega časa, pa sta na pobočjih grebenov med Šmartnim in Arehom v Bojtini.3 4 Če so torej za proučevanje kamnolomov podani zadostni te­ renski sledovi, pa o pripadajoči naselbini in grobišču, a tudi o poteh, po katerih so spravljali marmor v dolino, ni potrebne jasnosti. Naselbina najbrž ni bila po­ sebno imenitna, saj je šlo pravzaprav za obrtniško postojanko v že precej neugod­ nem višinskem svetu. Gotovo je stala kod na ugodni legi grebena pod današnjim naseljem ali zahodno ob njem. Kako je bilo s svetišči, ki so bila gotovo zelo skrom­ na, se ne ve, a poleg Saksanovega, verjetno v bližini kamnoloma, in Mitrovega v ka­ kem skritem predelu, je bilo Jupitrovo morebiti kod v središču naselja, torej na grebenu. Samo Victor Secundi nastopa kot Jupitrov častilec individualno. Imena posvetiteljev Saksanu (AlJ 100) in Mitri opozarjajo na (družinske) skupine vernikov, spomeniki sami pa so dovolj neugledni, da izdajajo, kako je šlo tu samo za pri­ dobivanje in začetno predelovanje marmorja, ki ni omogočalo bogatenje drugim kot zaupnikom ali upraviteljem kamnolomov. Nova votivna kamna ne pripadata nobenemu od takih, pač pa bi to mogel biti fragmentiran nagrobnik CIL III 5292 + 11708 = Al J 101 v župni cerkvi, ki ga je dal svojemu bivšemu gospodarju Aureliju Kalandinu, 50-letnemu veteranu 1 . Asturske kohorte postaviti neznan osvobojenec. Čeprav nam je njegov grob neznan, je moral biti nekje na Šmartnem, saj ga je iz­ klesal izurjen kamnosek, ki je bil bržkone avtor tudi podobnega spomenika CIL III 4096 = AIJ 389 v Ptuju in ki bi sicer takega zahtevnega dela ne bil opravljal pred prevozom v namembni kraj. Določen vpogled v sestav prebivalcev kamno­ seške naselbine na Šmartnem nudijo tudi fragmenti nagrobnih napisov CIL III 5293, 5294, 5295 a. Videm pri Ptuju, Ptuj 1. Fragm ent nagrobnika iz belega m arm orja s slabo ohranjenim i ostanki napisa v osmih vrstah. Na levi strani je vidna sled 10 cm širokega ro b a (ste­ ber?). Napisno polje je delom a odluščeno in je imelo zgoraj vsaj še eno vrsto, m edtem ko se je spodaj — glede na število vpisanih pokojnikov — najbrž že zaključevalo. V. 76,5, š. 66—68, deb. 21—21,5 cm ; v. črk 7 — 6 — 4 cm (sl. 11). N ajden leta 1966 pri podiranju starega kam nitega obzidja na vzhodni stra­ ni župne cerkve na Vidmu pri Ptuju in prepeljan v PM Ptuj (inv. št. 865). - ] AN.L.ET.V[— ATTV[..]OI[— AN.XXX.ET.IV[— 5 C ----]V I[.........- A N .III[............ — E T .V I[..]I[........ ] AN.I[— IIII[.]A E [.. ,]CTCET[— [ ............ ]L I[...........- i° [ _ Z. Šubic, Varstvo spom enikov 11 (1967) 130/2 in Arheološki vestnik 18 (1967) 190/6, sl. 1. Doslej kot f prebran znak je lahko le e od et, na kar opozarjajo tudi vmesne pike. Prva črka sledečega imena je najverjetneje V ali U , a od imen s takim za­ četkom ni mogoče zanesljivo določiti nobenega (npr. Victor, Urs-, Urbicus). 2. Naj­ verjetneje začetek imena (očeta v genitivu), če naprej f za filius ali filia, kar bi se logično vezalo na naslednjo vrsto. 3. Za et doslej brano I in Iu, kar je v vsakem primeru začetek naslednjega imena. 4. V primerjavi z vrsto 2 je vi morda ostanek očetovega imena v genitivu s pripadajočim f (moglo bi seveda biti tudi VI kot del števila). 5. Ni vidno, če je število III imelo še kak znak, pri čemer bi lahko bilo le še IIII. Povsem manjka tudi nadaljevanje (na koncu morebiti o). 6. Pred (nejasnim) t verjetno je znak po videzu l ali e, pri čemer bi lahko bil ta del napisa tudi druga­ čen. i v sredini bi lahko bil tudi začetek kake druge črke. Pred (nejasnim) a na koncu vidna sled neznane črke (morebiti i), končni i najbrž d, vse je nezanesljivo. 7. Doslej brano ina nejasno, ker je spredaj videti še en znak, a tudi za a je najbrž e, kar bi dalo žensko ime v dativu. Za nelogičen skup znakov na koncu vrste bi se moralo najti ustrezno tolmačenje, če bi znake brali drugače: d je morebiti o, c bi lahko bil g in naslednji d je mogoče le i. Končni t se zdi tudi kot et v ligaturi. Vsekakor je tu podan napis te vrste, naslonjen na prejšnje branje, le ugibanje. 8. Leva polovica vrste je videti prazna, naslednji K se zdi tudi kot n, podoben znak je videti še na koncu. Števila pokojnikov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, z letnicami starosti pa so za­ nesljivo označeni vsaj trije, zadnji bi bil postavljalec spomenika in morda je bil kdo pripisan še v 8. vrsti. Nekaj podatkov je le za ime očeta drugega pokojnika (naj­ brž žene prvega), vendar nam tudi redek izbor imen z Attu- ne daje prepričljive go­ tovosti, čeprav je znano le Attucius z noriškega območja (KRŠI 139 — Ulrichsberg). Po letnicah bi bilo mogoče sklepati, da je bil spomenik postavljen za moža in ženo ter za nekaj njunih otrok, kjer pa starosti ni več mogoče zanesljivo ugotoviti. Tudi o sorodstvenem razmerju postavitelja ni mogoče reči ničesar kot tudi ni znano, ali je li v zadnji vrsti del imena ali pa morebiti letnica starosti še kakega pokojnika. Z ohranjeno širino do 68 cm, ki zajema, sodeč po napisu, dve tretjini širine nagrob­ nika, bi ohranjeni del napisnega polja mogel pripadati nagrobniku, katerega del je bilo 120 cm široko ovršje, vzidano sedaj v južni steni cerkve. Za datiranje tega nagrobnika ni na voljo zanesljivih podlag, lahko je bil po­ stavljen v 2. ali 3. stoletju. 2. Fragm ent nagrobnega napisa — del nagrobne naprave iz belega m arm or­ ja z označeno velikostjo grobne parcele v eni vrsti. Na vseh straneh odlomljen. V. 21, š. 47, deb. 58 cm ; v. črk 6 cm. — N ajden leta 1966 pri rušenju kam nitega obzidja na vzhodni strani župne cerkve na Vidm u pri P tuju in prenesen v PM P tuj (inv. št. 864) — sl. 12. ..] I [ . . . i~\n agro ped\_es___] | [.. Z. Šubic, Varstvo spom enikov 11 (1967) 130, sl. in Arheološki vestnik 18 (1967) 189, sl. 1. Od in ohranjen le del črke n, od pedes pa še polovica črke d. Debelina tega nagrobnega spomenika je izjemna, zato o njegovi obliki ni mo­ goče ničesar določnega reči, vendar pa obstoje vsaj približne primerjave, npr. na­ grobnik CIL III 5227 = AIJ 48 iz Celja (52 cm), podstavek nagrobnika CIL III 152053 = Al J 82 iz Slov. Konjic (66 cm), grobni oltar CIL III 3850 = AIJ 117 iz Emone (51 cm). Formulacija in agro pedes na antičnem podeželju Podravja doslej ni bila znana. Oba fragmenta napisov sta del marmornega gradiva v poprej kamnitem, sedaj pa betonskem obzidju na vzhodni strani cerkve. Ob isti priliki so prenesli v ptujski muzej še dvoje kamnov z reliefi, ki sta bila verjetno del neke grobnice. Ovršje nagrobnika in preklada z reliefom sta še v južni steni cerkve. Ob stopnišču vzhod­ nega obzidja je videti še nekaj obdelanih kvadrov, nekaj pa jih je tudi v podnožju sten cerkve. Vse skupaj je bržkone pripadalo antičnemu grobišču na neznanem mestu na Vidmu, od katerega imamo ohranjena še nagrobnika CIL I I I 4060 oz. 10869 = AIJ 260 ter AIJ 262, fragment sarkofaga AIJ 261 ter eno ali dve pepelnici, vzidani v cerkvi sv. Janeza pod sosednjim Dravinjskim vrhom. Te najdbe opozarjajo na srednji imovit sloj prebivalcev tega okoliša na južnem obrobju Poetovia in ver­ jetno ob cesti, ki je peljala iz mesta v haloške vinograde. Na te najdbe se navezujejo tudi najdbe na sosednjem Majskem vrhu (fragment nagrobnika in sarkofaga), vendar neposredne zveze med njimi najbrž ni, ker so že precej oddaljeni in bliže Rogatniški dolini kot okolišu Vidma (o teh kamnih zgoraj str. 46, 48 ss, 58 ss. Vuzenica, Radlje ob Dravi Fragm enti nagrobnika iz belega m arm orja. O hranjena je, na kose razbita, gornja polovica z delom napisnega polja in ovršjem . Napisno polje s preosta­ lima dvema vrstam a napisa sta obdajala kanelirana pilastra z listastim a kapi­ teloma. Nad njim je preklada s profiliranim robom in vitičjem obakraj čaše v sredini. V obrobljenem trikotnem zatrepu je glava Meduze s kačam a in krilci, ob straneh sta dva ptiča z jagodam i v kljunih te r izVen zatrepa dva delfina. V. še 106, š. 99, deb. 21 cm ; v. črk 10,2—9,7 in 6,7 cm (sl. 13). N ajden leta 1962 na v rtu za hišo Slekovčevih v Vuzenici 134 pri kopanju jam e za greznico v globini 3,5—4 m. Najditelj je nagrobnik, ležeč s pročeljem navzdol, pri kopanju razbil, a shranil vse kose, ki so jih potem prepeljali v PM M aribor (inv. št. A 2323). L(ucio) Venonio \ R u fi. ..] | [— S. P., Varstvo spom enikov 9 (1965) 159 ss, sl.; Koroški fužinar 17, Ravne na Koroškem 1967 (25.8.), št. 3,27; 720 let Ravne na K oroškem (1968) 30. 1. ni v ligaturi. 2. O kognonemu je mogoče samo ugibati, npr. po domnevanem številu črk (okrog 8) in po primerjavah z ustreznimi imeni (npr. Rufianus, Rufilius). Za fragmentiranim / ni na ohranjeni površini napisnega polja viden noben znak več. Po velikem nagrobniku in skrbni kamnoseški obdelavi je videti, da gre za imovi- tejšega naročnika. S čim se je tod bavil, se ne da ugotoviti, vendar pa je to najbrž v zvezi z drugimi najdbami rimskih spomenikov ob Mučkem in Radeljskem polju, ki predstavljata v Dravski dolini posebno naselitveno področje. Pri tem preseneča, da je bil ta nagrobnik kot edini doslej najden na južnem bregu Drave, saj je rimska cesta od zahoda proti Poetovioni in čez Radlje vodila ob severnem bregu reke. Ozka ravnica obakraj izliva Cerkvenice v Dravo pa je Vuzenici, sodeč po nekaterih prejš­ njih najdbah in tem nagrobniku, tudi privabila naseljence.3 5 Globina, v kateri so na­ šli del tega nagrobnika, kaže, da so bila antična tla precej nižja od današnjih in so zato drugi ostanki iz tistega časa večinoma težko dostopni. Nagrobnik sodi k »stelam z napisom na glavnem polju in manjšimi podrejenimi reliefnimi polji« in izvira najbrž iz zgodnjega 2. stoletja.3 6 Zgornje Zreče, Slovenske Konjice Votivni oltar iz belega m arm orja. Profilirana napušča ločujeta osrednji del od podnožja in vrhnjega nastavka, ki se nadaljuje v kipu sedečega Ju p itra Gor­ n ja polovica kipa je odbita, drugi deli pa so okrušeni. Napisno polje s štirim i vratm i na prednji strani je nepoškodovano, druge strani so gladke. V. 112, š. in deb. podnožja 37,5 in 25, osrednjega dela 28 in 18,5 cm ; v. črk 5,3—4,3 cm (sl. 14). O dkrit leta 1958 pri podiranju bivše m rtvašnice, k jer je bil vzidan v vogal stavbe in prekrit z ometom. Sedaj v PM M aribor (inv. št. A 2325 ). I(o vi) O (ptim o) M (axim o) \ C(aius) . Iulius \ Cerialis | v(o tu m ) s(olvit) l(ibens) m (erito). S. P., Varstvo spom enikov 7 (1960) 306. 2. s na koncu zaradi stiske s prostorom stisnjen na rob. 3. Enako kot prej, pri čemer je zadnji i pomanjšan in vstavljen v prostor črke l. Cerialis je redko ime italskega porekla, v Noriku znan še iz Solve (osvobojenec M. Iunius Cerialis — C1L III 5363) in Kugelsteina (drž. namestnik M. Munatius Sulla Cerialis — CIL III 11743). Tu gre verjetno za rimskega državljana zgodnje dobe, ki je živel tod, bil morebiti v zvezi s cestnim prometom. Spomenik skoro gotovo izvira iz sosednjega Križevca, kjer so našli še štiri druge (AIJ 78—81). Ti že zaradi svoje globoke lege (3 m?) in dobre ohranjenosti niso bili najdeni daleč od svetišča nekje ob znožju straniškega klanca.3 7 Svetišče pa bržkone ni bilo kaj dosti oddaljeno od najbližje naselbine oz. obcestne postaje {Ad Lotodos), ki bi mogla biti zaradi menjave vpreg oz. pripreg že pod klancem oz. blizu tod najdenega miljnika C /L III 5743 z vpi­ sano razdaljo 12 mp, ali pa na vrhu klanca pri Stranicah na domnevanem razcepišču cest za Celeio in Virunum (tam miljniki CIL III 5739, 5740, 5741 = 11 mp in 5742 ter nagrobniki in drugi kamni). V zvezi z naselbino v Križevcu ali v bližini so tudi gomile v gozdu v Sp. Zrečah, odkoder najverjetneje izvira tudi fragmentiran nagrobnik AIJ 120 iz 3. st., ki ga je graškemu Joaneju na začetku prve svetovne vojne podaril slovenjegraški notar H. Winkler in so ga zato v muzeju shranili med kamni iz Sta­ rega trga (Colatio) in okolice.3 8 Tako kot o svetišču tudi o naselbini ni doslej nobe­ nega sledu, a tudi cesta proti vzhodu po domnevnih dveh smereh — mimo Čadrama pod Pohorjem in čez Sp. Grušovje prek Dravinjskih goric še tu ni točno ugotov­ ljena.3 9 Gentilicij bi govoril za to, da je bil votivni oltar izdelan že v 1. st. ali vsaj ne mnogo pozneje. * Novi povojni epigrafski spom eniki v Podravju ne pom enijo odkritij velike zgodovinske vrednosti. K ar je povsem novega je nekaj doslej neznanih imen (Ateloudo, Courtula, Elgiatus, Eprica, E p tin o [.\), ki so tudi to k rat ve­ činom a neitalskega porekla in dopolnjujejo seznam imen domačega prebi­ valstva v Noriku. Drugih bistvenih novosti v nagrobnih in votivnih napisih ni. Tudi v oblikah in m erah spomenikov obeh v rst ni ničesar, k ar ne bi bilo že znano ali pa gre kvečjem u za lokalne novote. Sem sodi npr. ovršje nagrobnega o ltarja iz Sp. Gorice, ki je m orebiti skupno z že uničenim i kosi iz sosednje Zg. Gorice nekoč tvorilo celoto, kakršnih v Podravju na podeželju še ne pozna­ m o.4 0 Svojstven pojav je tudi steber z reliefi v župni cerkvi v Vitanju, ki pred­ stavlja nagrobnik s keltskim i elem enti.4 1 Med redke kvalitetne reliefne spo­ m enike sodi fragm entirana pepelnica v steni cerkve sv. Janeza v D ravinjskem vrhu, doslej edina s pripovedno m itološko sceno v podeželskem Podravju.4 2 B rez um etniške cene, le po svoje svojstven pojav je m arm orni obod pepelnice brez dna iz Miklavža pri Ormožu.4 3 Med votivnim i kam ni sodi vsekakor med redke pojave votivni o ltar Jupitru s kipom božanstva na vrhu iz Zg. Zreč.4 4 Sicer običajni votivni o ltar M itri v cerkvi v Zg. Poljčanah im a večjo zgodovin­ sko ceno zaradi drugotne uporabe za poznejši napis v drugi polovici 12. sto­ letja, ki je tako tudi »najstarejši latinski epigrafski spom enik na Sloven­ skem«.4 6 Če že votivni spom eniki po izdelavi in epigrafskih tekstih ne segajo čez lokalni pom en svojih najdišč pa so vendar skoro vsa pričevanja o novih, tam kaj doslej še neznanih kultih, k ar h k rati pestri zemljevid antičnih kul­ tov tudi na širšem obm očju. Tako sta sedaj znana dva nova okoliša češčenja M itre, povsem novo o d k ritje pa je kult H erkula na m ariborskem območju, ki je sicer v Sloveniji mnogo bolj redek.4 6 Navsezadnje so se izkazala za arheo­ loško koristna tudi obnavljanja cerkva, saj so se pri tem v M iklavžu na Drav­ skem polju in na Šm artnem na Pohorju odkrile številne doslej še neznane spolije, po katerih je mogoče sklepati na antične objekte v bližini.4 7 To velja tu d i za Črešnjevec, k jer je do novih odkritij prišlo ob arheološkem sondiranju, m edtem ko se pod om etom naj starejšega dela cerkve še m arsikaj skriva. Po­ dobno je bržkone tudi v Slivnici pri Mariboru, V idm u pri Ptuju in v Slov. Ko­ njicah, k jer so bili zidovi cerkva doslej prav tako razgaljeni le v m anjši meri.4 8 Pravo ceno im ajo novo odkriti rim ski kam niti spomeniki v svojih lokalnih okoljih, bodisi, da odpirajo povsem nove točke antične naselitve, bodisi da dopolnjujejo spomeniško gradivo že znanih naselbin in grobišč. Le za prim er naj bo povedano, da najdba iz Vuzenice ponovno bistveno razširja naselitveni prostor v tem predelu Dravske doline, da je odkritje nagrobnika v Dovžah hkrati privedlo do odkritij novih seliščnih sledov v tem kraju in da je najdba iz Žetal prva te vrste znotraj Haloz. Za bodoča raziskovanja zavezujoči pa so tudi kam niti spomeniki iz že znanih najdišč, saj so bili vsi odkriti na drugotnih m estih, pri čemer je tudi na bogatejših najdiščih kot so Črešnjevec, M iklavž na Drav. polju, Slivnica, Slov. Konjice, Šmartno in Videm pri P tuju o prvotnih nahajališčih teh kamnov kom ajda kaj sledov. 1 Obravnavano področje zajema Po­ dravje in Pomurje z izjemo Ptuja, a tudi tisti del južnega Pohorja, ki sodi po eni strani še v Posavinje, po drugi pa je od njega še ločen s pregrado Paškega Koz­ jaka, Stenice in Konjiške gore. 2 V Vidmu gre za novote le v smislu posamičnih omemb, ker so bili manj po­ membni kamni doslej le na splošno na­ vajam, npr. J. Klemenc-B. Saria, Archaeo- logische Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj (1936) 74. 3 Z. Šubic, Arheološki vestnik 18 (1967) 189 ss, št. 4 in 7. 4 P. Leber, Die in Kärnten seit 1902 gefundenen römischen Steininschriften, Aus Kärntens römischer Vergangenheit 3 (1972). 5 E. Weber, Die römerzeitlichen In­ schriften der Steiermark, Veröffentlich­ ungen der Historischen Landeskommis­ sion für Steiermark, Arbeiten zur Quel­ lenkunde 35 (1969). 6 A. - J. šašel, Inscriptiones latinae quae in Iugoslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt, Situ­ la 5 (1963). 7 Našteto pri B. Saria-J. Klemenc, Ar- chaeologische Karte von Jugoslavien, Blatt Rogatec (1939) 19 ss in tu str. 45. 8 Prav tam. 9 S. P., Varstvo spomenikov 9 (1965) 191. 1 0 S. Pahič, Arheološki pregled 6 za 1964, 93 ss. 1 1 S. Pahič, Arheološki vestnik 1 (1956) 174. 1 2 Ocene razširjenosti posameznih imen tu in na drugih mestih so povzete iz: A. Möcsy, Die Bevölkerung von Pan­ nonien bis zu den Markomannenkriegen (1959) 150 ss. 1 3 Npr.: Stranice — CIL III 5286, Šent­ janž pri Dravogradu — CIL III 5700, Dov­ že — ILJug 365; Vranje — CIL III 15205 = Al J 36: celo 120 let. 1 4 Pa še tu je prava primerjava samo ena: nagrobnik CIL III 5291 v Koritnem: B. Saria, Jahreshefte des österreichi­ schen Institutes 36 (1946) Bbl. 57, sl. 28. 1 5 Gorenje: J. Koprivnik, Pohorje (1923) 116. Koritno: CIL III 5291. Skomar­ je: CIL III 5290 + 11717. Tinje: CIL III 11715 — 11717 in Saria (op. 7) 64. Jurišna vas: CIL I I I 11711 = Al J 89. 1 6 Šmartno: Saria (op. 7) 62 ss. Hudi­ nja: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 294. 1 7 S. Pahič: Časopis za zgodovino in narodopisje NV 6 (1970) 169 ss. 1 8 Prim.: E. Riedl in O. Cuntz, Jahr­ buch für Altertumskunde 3 (1909) 16 ss o Herkulu na Vranju ter F. Pichler, Mit­ teilungen des historischen Vereines für Steiermark 35 (1887) 115 ss za podobno na Kugelsteinu. 1 9 Prim. Epatino, žensko ime, ter Epe- tinus; A. Mayer, Die Sprache der alten Illyrier I (Wien 1957) 137. 2 0 S. Pahič (op. 17) 189 ss. 2 1 B. Saria, Kronika slovenskih mest 6 (1939) 73 ss. 2 2 G. Alföldi, Bayerische Vorge­ schichtsblätter 31 (1966) 81. L. Barkóczi, Acta archaelogica Academiae scientia­ rum Hungaricae 16 (1964) 294 ss. 2 3 S. Pahič, Razprave 1. raz. SAZU 6 (1969) 318 sl. 4: pare. 277. 2 4 Arheološka najdišča Slovenije (1975) 274: Sp. Dovže, Zg. Dovže in 316: Formin — grobnica v neposredni bližini stavbe na pare. 145/3. 2 5 I. Mikl-Curk, Časopis za zgodovino in narodopisje N V 11 (1976) v tisku. 2 6 Pri razlagi tega napisa je odločilno sodeloval J. šašel, ki je pomagal tudi pri ocenjevanju drugih spomenikov, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvalju­ jem. 2 7 E. Weber (op. 5) = R ISt 165. 2 8 A. Stegenšek, Konjiška dekanija (1909) 21/IV-18, kjer pa razlaga relief tro- članske družine s služabnikoma kot sku­ pino otrok. 2 9 B. Saria (op. 7) 33 s in 50 (Gornja Pristava). 3 0 Izbor tesne Žičke doline za kartu­ zijo v 12. st. kaže, da je tudi tu šlo za zaprto dolino oz. »divjo samoto« (F. Ko­ vačič, Zgodovina Lavantinske škofije [1928] 120), v kateri ni videti očitnih raz­ logov za naselitev v antiki. 3 1 B. Saria, Časopis za zgodovino in narodopisje 30 (1935) 62 ss. 3 2 Seznam najdb pri B. Saria (op. 7) 62 ss. 3 3 V. Skrabar, Strena Buliciana (1924) 159 ss. 3 4 B. Saria (op. 7) 63 in 65 (Sv. Urša na Pohorju). 3 5 J. šašel, Arheološki vestnik 5 (1954) 158 ss. 3 6 A. Schober, Die römischen Grab­ steine von Noricum und Pannonien (1923) 37 ss. 3 7 F. K., Časopis za zgodovino in na­ rodopisje 1 (1904) 196 ss. 3 8 A. Stegenšek (op. 28) 12: gomile. Jahresberichte des Joanneums 103—104 (1916) 37: nagrobnik. 3 9 S. Pahič (op. 23) 338 op. 9. 4 0 Prim. podobna kamna iz Solve: W. Modrijan-E. Weber, Schild von Steier 12 (1964) (1965) 56/150 in 64/258 in kamna iz Zg. Gorice: B. Saria (op. 7) 23. 4 1 P. Petru-V. Kolšek, Arheološki vest­ nik 9—10 (1958—1959) 34 in 13—14 (1962/ 1963) 305. 4 2 Z. Šubic, Ptujski zbornik 4 (1975) 95 ss. 4 3 S. P., Varstvo spomenikov 7 (1960) (1960) 335, T. 10:4. 4 4 Najbližji primeri podobnih spome­ nikov Mitri v Ptuju: AIJ 292, tudi 297, 300, 314. 4 5 M. Z., Varstvo spomenikov 6 (1959) 97. Na podoben način je bil fragment nagrobnega napisa uporabljen za izdela­ vo grba gradu Vurberk (R. Bratanič, Ar­ heološki vestnik 5 [1954] 373 ss, sl. 5—6). 4 6 Pregled o tem: V. Kolšek, Arheolo­ ški vestnik 19 (1968) 276. 4 7 Miklavž na Dravskem polju: S. P., Varstvo spomenikov 17—19/1 (1975) 134. Šmartno na Pohorju: VS 21 (v tisku). 4 8 O najdbah v Slivnici prim.: B. Sa­ ria (op. 7) 56 ss in S. P., Varstvo spome­ nikov 9 (1965) 153. S cerkve v Vidmu po­ znano doslej: ovršje nagrobnika, reliefni kamen in troje gradbenih kamnov, Slov. Konjice: VS 21 (v tisku). NEUE RÖMISCHE INSCHRIFTEN IM SLOWENISCHEN DRAULAND Zusammenfassung Durch neue Entdeckungen und Veröffentlichungen von Römersteinen hat sich die Zahl dieser Denkmäler im Draugebiet in der Nachkriegszeit um ein Fünftel erhöht.1 Auf 36 Fundorten kamen 57 neue Römersteine aller Art zutage, wobei die einfach bearbeiteten Bausteine aus Marmor, die gewöhnlich gruppenweise Vorkommen, nicht berücksichtigt sind. Auf 9 von diesen Fundorten gab es bisher keine römerzeitliche Funde (Dravinjski vrh, Kočno, Kovaški vrh, Malečnik, Morje, Preški vrh, Spodnja Gorica, Spodnji Dolič, Žetale), sie kamen jedoch einige Male in der Nähe vor. In den meisten Fällen wurden nur vereinzelt Steine gefunden, doch kamen an einigen Stellen auch mehrere (2 bis 5) vor. Letztenfalls handelt es sich um schon bekannte Fund­ stätten mit bedeutenderen Grab- bzw. sonstigen Bauten. Die Verbreitungskarte Nr. 1 zeigt, dass die meisten Römersteine am Ost- und Siidostrand des Pohorje Vorkommen, was mit den nahen Marmorsteinbrüchen und vorbeiziehenden Römerstrassen in Verbindung zu bringen ist. Am Pohorje selbst steht der Steinmetzort Šmartno an erster Stelle, sonst hat aber die Bergbevölke­ rung vom anstehenden Marmor verhältnismassig wenig Gebrauch gemacht. Auch anderswo in den schon bisher fundleeren Gebieten der Drau kamen auch jetzt nur vereinzelte Römersteine zu Tag, wobei einige Landesteile weiterhin fundlos verblie­ ben sind. Die Hälfte dieser Römersteine sind verschiedenartige Grabdenkmäler, weniger als ein Fünftel entfällt auf Sarkophage bzw. Aschenkisten sowie reliefartig ausge­ arbeitete Bausteine, ein Zehntel sind Votivsteine, der Rest entfällt auf zwei Skulp- turen und ein nicht bestimmbares Reliefstück. Der Marmor wurde von der Bevöl­ kerung meist zur Grabausstattung verwendet und an einigen Stellen wurden sogar reichere Grabanlagen errichtet. Viel seltener hat man den Marmor auf dem Lande zu Kult- und Profanbauten herangezogen, da auch marmorne Votivsteine hier ziemlich selten Vorkommen. Der Anteil der Inschriftsteine unter diesen Römersteinfunden ist in der Tabelle auf Seite 75 dargestellt. Von insgesamt 21 neuen Inschriften werden hier 15 neu­ erlich besprochen, von anderen wurden die meisten schon in ILJug 1963 aufgenom­ men, fast alle aber kurz in Varstvo spomenikov erwähnt. Zusammenfassend handelt es sich um vier Grabinschriftenteile aus Črešnjevec und Kočno, um eine beschädigte Grabstele aus Kovaški vrh, zwei Votivaren an Herkules aus Maribor, um eine bisher unpublizierte und nun verschollene Aschenkiste aus Spodnje Grušovje, den Teil einer Grabinschrift in der Karthäusekirche in Stare Slemene, zwei Votivsteine an Jupiter und Mithras aus Šmartno, die Reste einer Grabstele aus Vuzenica, zwei Grabin­ schriftenteile aus Videm sowie die Votivara an Jupiter aus Zgornje Zreče. Die Inschriftreste von Črešnjevec sind nur ein vinziger Bruchteil der reichen Marmorfunde in und um die Pfarrkirche, die meist den nahen Hügelgräbern, aber auch mindestens einem Heiligtum angehören.7 - 8 Die ursprüngliche Kirche, die jetzt nur den Mittelteil des heutigen Baues bildet, wurde in grossem Masse aus antiken Spolien aufgebaut, die heute in den Grundmauern und unter dem Mörtel verborgen sind.9 - 1 0 Aus gleichem Material bestehen auch Teile der Umfassungsmauer, die offen­ sichtlich zur Türkenzeit aufgehöht wurde und jetzt zum Teil schon abgetragen ist.1 1 Zu den bekannten Inschriften von Črešnjevec bringen neue Fragmente aber wenig Neues, da sie keinen Namen vollständig aufweisen. Der Grabinschriftrest von Kočno stammt aus späteren Lage in einem Bauernkeller und wurde dorthin wahrscheinlich aus der Richtung Šmartno gebracht. Von den erhalteten Namen ist Speratus eine häufige, Cogitatus aber bisher nur in Solva und Villach benachbarte Form. Die Grabstele von Kovaški vrh, in der Nähe des noch unbekannten Grabes auf­ gefunden, bringt eine Reihe einhemischer Namen, wie es in diesem Teil des Po­ horje üblich ist. Einige von ihnen Elgiatus, Courtula) kommen erstmalig vor, dagegen sind Noibio und Adbugiouna bekannt.1 2 Auch das hohe Alter des Verstor­ benen von 100 Jahren ist um Pohorje nicht selten.1 3 Die einhemische Familie hat römische Grabstelen nachgeahmt, wie aus der Form und der Schrift hervorgeht.1 4 Der Fundort reiht sich ähnlichen Stellen mit Einzelhöfen am Pohorje zwischen den beiden Steinmetzvororten Hudinja nördlich von Celeia und Šmartno westlich von Poetovio1 5 - 1 6 an. Beide Herkulesaren aus Maribor stammen nicht mehr aus den ursprünglichen Standorten, deuten aber wahrscheinlich auf ihre nahe Lage. Der südlich der Drau aufgefundene Votivstein ist ohne Namen und einfach gearbeitet und mag einer ländlichen Siedlung am Nordrand des Pohorje an der Strasse gegen Ruše bzw. Vi- runum angehören.1 7 - 1 8 Die am Nordufer der Drau in der Altstadt von Maribor in Bautrümmern entdeckte Ara eines C. Julius Eptinol.] (bisher unbekannt) ist auch ein bescheidenes Denkmal und mag mit der vermuteten Siedlung am Flussübergang oder in dessen Nähe in Verbindung sein.1 9 - 2 1 Die nun verschollene Aschenkiste von Spodnje Grušovje hat schon F. Ferk ent­ deckt und handschriftlich kurz beschrieben. Die Namen sind kaum feststellbar, gesichert ist nur Ursus oder eine ähnliche Form, die aber oft vorkommt. Die ur­ sprüngliche Fundstelle der Aschenkiste war das Gräberfeld der in der nächsten Nähe liegenden Strassenstation an der Strasse Celeia—Poetovio, in der man die mansio Ragando erblicken will.2 3 - 2 4 Abseits liegt der als Kirchentürschwelle verwendete Grabstelenteil in der Kart- häuse von Stare Slemene, er wurde als Baumaterial von unbekannter Seite dorthin gebracht. Der Inschriftrest deutet auf eine wohlhabende Familie, wie sie sonst jen­ seits der Konjiška gora um Slovenske Konjice Vorkommen. Von den Namen sind nur Bruchteile erhalten, die dreimal ein Gentilizium Malius und einmal Firmus bzw. Firminus2 6 - 2 7 nennen. Die Votivara an Jupiter von Šmartno hat offensichtlich ein in der Marmorbear­ beitung beschäftigter Sklave Victor zu Ehren seines Herrn M. Valerius Eprica (bis­ her unbekannt) aufgestellt. Die Votivplatte an Mithras stammt offensichtlich von der Familie der Rufii (nomen gentile im Nominativ pluralis gebraucht), der die hier genannten Speratinus, Speratianus und Speratus angehörten und sicher auch beim Marmorbruch oder als Steinmetzarbeiter beschäftigt waren. Die genaue Lage der betreffenden Siedlung ist noch unbekannt; von Götternamen kam bisher in diesem Ort nur Saxanus vor.3 1 - 3 4 Beim Abtragen der Umfassungsmauer der Pfarrkirche in Videm bei Ptuj ver­ mehrte sich die bisher bekannte Zahl der Steindenkmäler um zwei Grabinschrift­ reste, von denen aber wenig epigraphisch Neues verwertbar ist. Einige andere Mar­ morsteine, zum Teil mit Reliefdarstellung, deuten auf einen Grabbau, zu dem auch die in der benachbarten Filialkirche Št. Janž entdeckten Aschenkistenreste gehören mögen. Von einem unbekannten Grab stammt der obere Teil der Grabstele aus Vuzenica, die einem L. Venonio R u f... und den Seinen errichtet wurde und bei Wohnhausbau aus einer Tiefe von 3,5 m ausgehoben wurde.3 3 Die Votivara an Ju­ piter, mit der Skulptur der Gottheit, die bei der Pfarrkirche von Zgornje Zreče zutage kam, wurde von C. Iulius Cerialis errichtet und stand höchstwahrscheinlich ursprünglich im Heiligtum in benachbartem Križevec an der Strasse Celeia—Poeto­ vio, welches durch dort aufgefundene Jupiteraltäre erwiessen ist.3 7 — 3 9 . Die neuen Inschriften in Podravje sind von geringerer historischer Bedeutung. Neu sind lediglich einige einheimische Personennamen, auf die schon hingewiesen wurde. Bei den Formen und Massen der Steine handelt es sich nur um lokale Neuig­ keiten. Dazu gehört z. B. die Jupiterara aus Zgornje Zreče mit der Skulptur des Gottes, die aus einem Marmorblock herausgemeisselt sind.4 4 Von den übrigen in­ schriftlosen Steinen ist die Bekrönung eines Grabaltares in Spodnja Gorica hierzu­ lande selten.4 9 Einzigartig sind auch der keltische Grabstein aus Vitanje4 1 und die inithologische Szene mit Iphigenie auf Tauris auf einer Aschenkiste von Dravinjski vrh (bzw. Videm pri Ptuju).4 2 Die Votivara an Mithras in Zgornje Poljčane wurde im 12. Jahrhundert als Weiheinschrift im Kirchenbau wiederverwendet und ist so zum »ältesten lateinischen epigraphischen Denkmal« im mittelalterlichen Slowenien ge­ worden.4 5 Für die lokale Geschichtsforschung sind auch die neu entdeckten Götterweihun­ gen von Bedeutung, besonders zwei neue Mithrasdenkmäler in Šmartno und Zgornje Poljčane sowie der sonst seltene Herkuleskult im Mariborer Raum.4 6 Die bei den Kirchenerneuerungen in Miklavž auf dem Draufeld und Šmartno entdeckten Spo- lien verweisen auf noch unbekannte antike Bauten, was noch in grösserem Ausmass für Črešnjevec auftritt.4 7 Ähnliches mag auch für Slivnica, Videm pri Ptuju und Slovenske Konjice zutreffen, wie die neuen Funde lehren.4 8