Književnost. Popotnikor koledar za slovenske učitelje 1891 s popolniin imenikom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Priinorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1890/91. — V. leto. — Sestavil in založil Mihael Nerat, nadučitelj in BPopotnikov" urednik v Mariboru. — Tisek tiskarne sv. Cirila. — Sleharn tovariš mora izreči svoje popolno priznanje temu trudapolnemu podjetju prelistavši to slovenskemu učiteljstvu namenjeno knjigo. Slovensko učiteljstvo sme je biti veselo in ponosno na njo zbog nje raznotere vsebine in pripravne in lične zunanje oblike, ker znamo, da nemška koledarska literatura, ki je tako razvita, vender v ničem ne prekaša našega koledarja. V njem najdeš popoln koledarij, lestvico za pristojbine, rodopis eesarske rodovine, pregled evropskih držav in njih vladarjev, tarif za pisma, upravni odbor in delegacijo ,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" in njen poslovni red, seznam najvažnejših perijodičnih uradnib opravkov šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov in po tovarišu g. Fr. Kocbeku sestavljen imenik važnejših člankov priobčenih v .Popotniku" od leta 1880—1890. H koncu je kratek opis avstrijsko-ogrske monarhije z ozirom na nje velikost v km-, število prebivalcev, glavna mesta s številom prebivalcev. Temu sledi iEnenik šolskih oblastev, učiteljišč, Ijudskih šol in ueiteljskega osnbja, katerega moranio dovršenega imenovati, kajti letos je popolnjen z letnicami ustanovljenja posaineznih šol. Žal, da niso vse letnice povse zanesljive, a tega ni izdavatelj kriv. Zaznamovane so tudi šole, s katerimi je združen šolski vrt ali drevesnica. Razven tega pa dobiš še v dodatku imena učiteljiščnikov-četrtoletnikov, imenik ueiteljskih osob, ki so v preteklem šolskem letu iz učiteljstva izstopile ali pa so umrle in na konci koledarja je dovolj praznega popirja za privatne bilježke. Izvestno torej mnogo raznovrstnega gradiva. Izkažiino se rnarljivemu izdavatelju za njegov trud s tem hvaležne, da bode ta koledar v posesti vsakega slovenskega učitelja, vsakernu pravi ,vademecum". Stane pa v platno vezan 1 gld. _0 kr., v platno vezan z zlato obrezo 1 gld. 35 kr., v usnje vezan z zlatn obrezo 1 gld. 50 kr. (po pošti 5 kr. več). I. K. Niirodne leg-ende za slovensko mladino. Nabi-al, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središči, II. zvezek. V Ptuji. Natisnil W. Blanke. 1890. * Veselo smo pozdravili I. zvezek ,Narodnih legend". Veseli nas tudi sedaj, ko je izšel II. zvezek, pisateljeva izjava, da se je I. zvezek hitro razširil po naši domovini. Mnogo nabranih legend rodilo se je med narodom in za to bodo ugajale ne samo inladini, kateri je knjižica nainenjena, ampak tudi odraslini Ijudein. Nam poselino ugaja zadnja ,,Pripovedka o kovači", ki se odlikuje s pravo zdravo veselostjo. Naša knjižnica za mladino ima le še preveliko neizorane ledine, zato želiino, da gospod nabiratelj pošlje knialu III. zvezek med svet. M. J. Za obrtno šolstvo. V c. in kr. dvorni knjigarni Alfreda Holderja na Dunaji (I. Rothentburmstrasse 15) se dobi: 1. Centralblatt fiir das g-e«erbliche Unterrichtsivesen in Osterrekii, im Auftrage des k. k. Ministeriuins fiir Gultus und Unterricht redigiert von Dr. F. R. v. Havmerle. I.—VIII. Band (1882—1880). Preis per Band 4 11. 2. Supplenient zum Centralhlatt filr das ge>verbliche Untprrichtsnesen in Osterreich, im Auftrage des k. k. Ministeriums ftir Cultus und Unterricht redigiert von Dr. F. R. v. Haymerle. I.-VI. Band (1884—1888). Preis per Band 1 11. _0. ^Vrtec", časopis s podobami za slovensko inlndino. Kdo ga ne pozna ,Vrtca", tega jedinega (•asopisa, ki ga ima naša nežna slovenska ruladina? Z novira letom stopil je že v jedno in dvajseto leto svojega obstanka, kar je izvestno najboljši dokaz, da je ,Vrtec" obče priljubljen list v narodu našem, osobito pri slovenski mladini. Vsebina njegova je povse primerna naši mladini, bodi si že mali ali odrasli, vsakdo najde v .Vrtci" mnogo primernega v pouk in zabavo. A ne samo mladina, tudi odrasli najdejo v njem marsikako drobtinico, ki jih zanimiva, razveseli in spominja na one blažene čase — nežne mladosti. — Za šolaiske knjižnice pa ga ni do zdaj boljšega berila, kakor je ,Vrtec", zatorej bodi priporočen v prvi vrsti vsem našiin ljudskim šolarn, pa tudi slovenskim rodoljubom in roditeljem, ki svojimotiokom gotovo ne morejo večjega veselja narediti, nego je veselje, ki ga imajo z ,,Vrtcem'<. Prva letošnja številka, ki leži pred nami, ima sledečo vsebino: .Vrtee" ob novein letu 1891. — Nagovor mladini. — Naš gospod učitelj. — Na ledu (pesem s podobo). — Po zimi. — Dom resnice. — Strijc Zimovič (pesen s podobo). — Zakaj je imel Jurijče nesrečo. — Lovčev najljubši kraj. — Januvarij. — Metka inajhna — srce veliko (s podobo). — Klobuk. — Ptičice po zimi. — Dalje v prilogi: Spomin na dobro delo (pesen). — Atilin grob. — Moč godbe in petja. — Jastreb in slavec (basen). — Domače živali (pesen). — Pripovedka o konjski barvi. — Listje in cvetje. — Rebus. ,Vrtec" stoji za vse leto _ gld. 00 ki\, za pol leta 1 gld. 30 kr, Hg. naročnikoiu in sotrudnikoiu -Ijnliljanskeg-a Zvona". Obili uradni posli, katere mi nalaga dvojna inoja služba, profesorska in nadzorniška, poiunožili so se zadnje čase tako, da sem le stežka poleg njih oskrboval upravništvo in uredništvo .Ljuliljanskega zvona". Pretekla štiri leta sem list uredoval samo v poznih ponočnih urah in večkrat niti na najnujnejša pisma gg. sotrudnikov nisein odgovarjal, ker odgovarjati res nisem utegnil. To pa je moralo sčasoma škodovati listu ter ga zavirati v njegovem razvoji. Da bi se torej nekoliko razbremenil, oddal sem u p r a v o .Ljubljanskega Zvona" .Narodni Tiskarni", tiskovne korekture in nekoliko uredniškega posla sta prevzela g. Jožef Gimperman in g. Anton Funtek; izdavatelj lista bode odslej g. Janko Kersnik, odgovorni urednik pa g. dr. Ivan Tavear. Mislim, da bodo te potrebne izpremembe koristile .Ljubljanskemu Zvonu", in da bode tudi nieni sameiriu moči odslej več j)isati za list, nego mi je bilo doslej. Vse gg. sotrudnike, kateri so zvečine osebni moji znanci in prijatelji, pa prijazno prosim, da tudi v prihodnje ohranijo jLjubljanskeinu Zvonu" dozdanjo svojo blagonaklonjenost. Fr. Levec. V Ljubljani, dne _9. grudna 18!)0.