JE
43400^0
o
INDUSTRIJA
LETO X
Številka 1	''	\ulul
■ ■ ■
■ e ■
IH IZDELKOV
IhUraro
r
Delavski svet podjetja sprejel gospodarski načrt za leto1970 In srednjeročni plan
Pomembni dogodki v zadnjih mesecih lanskega leta in začetku letošnjega si sledijo, da je že težko oceniti, kateremu bi dali večji pomen. Vsak zase je dovolj pomemben in vreden pozornosti. Pisali pa bomo o predzadnjem: 6. januarja so člani delavskega sveta sprejeli naš tretji statut, gospodarski načrt in srednjeročni program razvoja podjetja.
Čeprav za 10. sejo delavskega sveta podjetja ni bil napovedan obsežen dnevni red, pa so člani delavskega sveta obravnavali najpomembnejše zadeve v obdobju enega leta. Sejna soba je bila zasedena do zadnjega kotička. Razveseljivo je bilo, da se je seje udeležilo tudi precej naših delavcev, ki niso člani delavskega sveta, pa so jih zanimali predlogi, razprava in sklepi.
Statut
Srednjeročni
program
O srednjeročnem programu bomo v našem glasilu gotovo še več pisali. Danes vam posredujem samo informacijo s seje delavskega sveta. O srednjeročnem programu
razvoja našega podjetja je bilo na seji rečeno, da bo tudi v prihodnje osnovna poslovna usmeritev proizvodnje gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, in sicer tako, da se bo Sava vključevala v nova razvojna gibanja v skladu z našimi poslovnimi interesi. Vzporedno s tem pa se morajo razvi-
jati organizacijska, kadrovska in razvojno tehnološka področja. Na seji so menili, da je Sava lahko v prihodnje dosti bolj udeležena v mednarodni delitvi dela. To bi omogočilo boljšo uveljavitev na domačem in tujem trgu.
In kot logičen rezultat takega
dela in usmeritve bomo dosegli boljši finančni rezultat.
Doslej smo naše načrte dokaj uspešno izvrševali. Če bomo tudi te, ki so bili sprejeti na 10. seji delavskega sveta podjetja, se nam ni bati, da bi naša tovarna ne bila takšna, kot si vsi želimo.
IVO JEREB
Po uvodnih besedah predsednika delavskega sveta tov. Tineta Klemenčiča je o delu komisije za pripravo statuta poročal njen predsednik inž. Vili žener. Poudaril je, da je komisija za osnovo pripravila program dela in vzela prejšnji statut. Novi so torej členi in dopolnitve, ki jih nalaga in omogoča nov, popolnejši in racionalnejši način samoupravljanja in trdnejši položaj našega podjetja. Člani delavskega sveta so po izmenjavi mnenj statut soglasno sprejeli.
MLADI STROKOVNI DELAVCI PRI DIREKTORJU
PODJETJA
Zadnje dni preteklega leta je bil v sejni sobi obrata II sestanek, na katerem je direktor podjetja inž. Janez Beravs sprejel vse nove strokovne delavce, ki so se zaposlili pri nas v letu 1969. Razgovor je potekal v sproščenem vzdušju in odkrito.
»Frazarjenje in birokracija ter vse tiste oblike, ki ne vodijo k boljši organizaciji, boljši strokovnosti,.. . pri nas niso zaželene,« je poudaril tov. Beravs. »Zavedati se morate, da ste prišli v kolektiv, v katerem vladajo drugačni, humani, predvsem pa tovariški odnosi. Pri nas naj nihče ne molči, če vidi, da se okoli njega dogajajo stvari, ki niso v prid nam vsem, vsem Savčanom.«
Po teh uvodnih besedah je postal sestanek še bolj sproščen, bolj domač. Prisotni so bili enotni v tem, da so bili ob prihodu v podjetje deležni kar največje pozornosti, da so bili sodelavci vedno pripravljeni pojasniti vse, kar jih je zanimalo. Kako in v kolikšni meri pa so se »aklimatizirali« na novem delovnem mestu, pa je bilo odvisno od vsakega posameznika in njegovega zanimanja, da se čimprej vključi v delo in s tem čimveč pripomore pri razvoju in afirmaciji Save.
Na koncu sestanka je tov. Beravs dejal, da bo tovarna Sava tudi v bodoče podpirala in omogočila vsakemu posamezniku, da se še nadalje izobražuje, predvsem zato, da se vsakdo usposobi za izvrševanje nalog na svojem delovnem mestu v skladu s poslovno politiko podjetja. Tistim, ki pa bodo s svojim delom dokazali napredek, pa bo pomagala, da se njihovo ustvarjalno delo kar najbolj podpre.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllilll.......
Gospodarski načrt 1970
Nato je bil delavskemu svetu predložen v razpravo in potrditev gospodarski načrt za leto 1970.
O njem je v splošnem najprej seznanil prisotne tov. Franci Ba-lanč. Dejal je, da se bo količinska proizvodnja v letu 1970 povečala za 10%, kar pa ne gre na račun občutnega povečanja kapacitet, ampak bomo to dosegli le z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti in intenzivnega koriščenja notranjih rezerev. Uresničitev gospodarskega načrta pa je v veliki meri odvisna tudi od uspešne prodaje. Poudarjeno je bilo, da je treba več skrbi posvetiti raziskavi trga in dobri reklami. O tem so člani delavskega sveta menili, da je potrebno dati več sredstev (denarja) za ekonomsko propagando.
V razpravi o gospodarskem načrtu je član delavskega sveta opozoril, da med gradivom pogreša rokovnik, s katerim bi bile bolj konkretno poudarjene naloge, roki in odgovornost strokovnih služb in posameznih delavcev za realizacijo gospodarskega načrta. O tem so živahno razpravljali tudi drugi prisotni in se strinjali s predlogom.
Po tem so člani delavskega sveto soglasno ugotovili, da je predlog v celoti sprejemljiv in uresnič-jliv, če ne bo prišlo do izrednih, nepredvidenih težav zaradi surovin, zastojev v proizvodnji ali prodaji.
Ob tem naj zapišem tudi opozorilo, ki je bilo izrečeno na seji, in sicer, naj vsak delavec našega kolektiva vloži vse napore in vsa prizadevanja, da bomo sprejete naloge tudi izpolnili.
Statut podjetja sprejet
Delavski svet je obravnaval osnutek novega statuta in predloge za dopolnitev in spremembe na 10. redni seji, dne 6. januarja letos. Predsednik komisije za samoupravne predpise tov. Vili žener je delavskemu svetu najprej govoril o izpolnitvi programa za izdelavo tega osnutka statuta, o načinu izdelave, o pomenu javne razprave in o dokončnem osnutku statuta. Po postavljenem programu je komisija končala šele izdelavo statuta kot prvega splošnega akta podjetja, v tem letu pa bo morala nadaljevati še z izdelavo drugih splošnih aktov, to je pravilnikov podjetja. Delavski svet je še posebej seznanil z načinom izdelave statuta, pri katerem so sodelovali nekateri člani komisije in posebej zadolžene delovne enote in posamezni delavci. Do kraja je prevladoval način kolektivnega dela in ocenjevanja izdelanih pred-osnutkov, saj je komisija na sedmih sejah obravnavala predos-nutke in na petih sejah predloge ter vprašanja iz javne razprave. Ta je bila dobro izvedena, predlogi za dopolnitve in spremembe pa toliko tehtni in pomembni, da jih je okrog 100 komisija tudi upoštevala.
Na kratko je nato osnutek statuta obrazložil član komisije Štefan Marci jan, ki je dejal: »Zgradba je poznana po prejšnjem statutu in po tipični razporeditvi vsebine ustreza načinu urejanja notranjih odnosov v samoupravnem podjetju. V njej sta dve kratki uvodni in dve zaključni poglavji. Med uvodnimi določili so vidno razširjena določila o mestu in vlogi družbeno političnih organiza-
cij v samoupravnem podjetju. Najvažnejša so tri osrednja poglavja statuta, ki opredeljujejo družbeno ekonomski položaj delavca, delovne enote in podjetja kot celote. Določila o položaju delavca so vsklajena tudi s spremembami temeljnega zakona o delovnih razmerjih, po razvrstitvi pa kažejo, kako se bo ta položaj v bodoče urejal. Organizacijski status delovnih enot ostane nespremenjen, prečiščena pa so določila o delovnih funkcijah za več delovnih enot. Določila o družbeno ekonomskem in samoupravnem statusu delovnih enot pa so tudi na več mestih razširjena, da bi se tako jasneje opredelil obseg njihove gospodarske samostojnosti ter odgovornosti za poslovne uspehe v enotah in podjetju kot celoti. Za pristojnostmi organov upravljanja so vstavljena še določila o izvršilnih funkcijah samoupravljanja, ki se nanašajo na vodje delovnih enot. V poglavju o položaju podjetja so vstavljena nova uvodna določila, dopolnjena so določila o sredstvih in gospodarskem načrtovanju ter prečiščena besedila o razvojno tehnološkem delu, kadrovski politiki in organizaciji poslovanja. Strukturo samoupravnih organov podjetja predstavljajo delavski svet, več poslovnih odborov kot kolektivnih izvršilnih organov in direktor podjetja kot individualni izvršilni organ. V zadnjih poglavjih se določa dvoje novih pravilnikov: o sistemizaciji delovnih mest in o knjigovodstvu ter postavlja rok 21. 2. 1970, do katerega se mora druge splošne akte vskladiti z novim statutom.«
V razpravi je delavski svet obravnaval tudi alternativna predloga o sestavu članov delavskega sveta v bodoče; odločil se je za predlog, ki ne spreminja sedanjega sestava članov po številčni moči delavcev v posameznih delovnih enotah. Po razpravi je predsednik delavskega sveta tov. Tine Klemenčič menil, da je osnutek statuta kvalitetno izdelan in dal članom v odločitev naslednje predloge:
1.	Sprejme se osnutek statuta s predlogi dopolnitev in sprememb iz javne razprave kot tretji statut podjetja.
2.	Statut začne veljati 8. dan po tem, ko bo dotiskan in poslan
vsem delavcem in delovnim enotam podjetja; za pošiljanje se določi najpoznejši rok 15. februar.
3.	Volitve članov organov uprav Ijanja po novem statutu se razpiše do konca februarja oz. na seji delavskega sveta, ko bo obravnaval zaključni račun podjetja za leto 1969.
4.	Kadrovska služba izdela v sodelovanju z drugimi službami in predloži delavskemu svetu program uvajanja novega statuta in program izobraževanja članov organov upravljanja do konca marca letos.
Delavski svet podjetja je po obrazložitvi sprejel statut podjetja in druge navedene predloge.
ŠTEFAN MARCIJAN
Posnetek z 10. redne seje DS podjetja
KAKO JE S SESTAVLJALNICO
ZMESI V VALJARNI?
S tem člankom ne mislim dati surovin. Naši inženirji so projek- Da, gondole padajo na tla. Za-pojasniia samo delavcem valjarne tanta seznanili, kaj nameravamo radi tega je bilo tudi že nekaj po-oz. sestavljalnice, katerih intervju v teh prostvorih delati. Menim, škodb. Vzrok temu je predvsem je bil objavljen v zadnji lansko- da je bil takrat prostor zgrajen in prevelika obremenitev proge. Proga in tistih nekaj gondol je bila tudi izdelana in montirana v času, ko je obratoval 50 litrski mikser. Kot že omenjeno, pa danes obratujejo trije. S tem se je povečalo število gondol, istočasno pa na gondole nalagajo 2 do 3 krat težja bremena kot prvotno. Vsi vemo, da tudi jeklo, če je še tako kvalitetno, ne more vsega in v nedogled zdržati. Zato se krivijo nosilci, vozički, pokajo čepi, proga se upogiba itd. Torej, to so vzroki za iztirjanje gondol in predvidevam, da to vsi vemo: mi, ki skrbimo za izvajanje varstva pri delu, delavci v valjarni, vzdrževalci, vsi tehnični delavci v službi vzdrževanja in investicijske izgradnje in tudi naši vodilni delavci. Ker vsi vemo, smo tudi vsi zaskrbljeni zaradi tega. Veliko smo o tem že razpravljali in ukrepali — kolikor se je pač dalo. Nove gondole so močnejše, z globljimi žlebovi na kolesih, pod progo pa so bili narejeni lovilni podesti (kar se v sestavljalnici ne da narediti).
Povem naj tudi, da smo v letnem programu za varstvo pri delu že dve leti programirali ureditev sestavljalnice, vendar smo do sedaj investirali v druge oddelke. Kam? Vemo.
Končno pa naj seznanim delavce v sestavljalnici, da je letos, to je v letu 1970, v investicijski program vnesena tudi rekonstrukcija (razširitev in nova oprema) sestavljalnice. Torej nam ne preostaja nič drugega, kot to, da so naši vzdrževalci res stalno pripravljeni, delavci valjarne pa previdni s tem, da po progi pošiljajo le po eno gondolo, da se ne zadržujejo pod njo in da se previdno gibljejo na nevarnih mestih, da urejenost gondol kontrolirajo in okvare pravočasno javljajo vzdrževalcem. Izpadlih gondol naj ne obešajo na progo in jo
puste v obratovanje, ker tako ne moremo ugotoviti, zakaj je gondola izpadla, če za to sploh zvemo.
Mislim, da sem dal odgovor delavki, ki meni, da bi bila za odstranitev nevšečnosti v sestavljalnici potrebna samo večja odgovornost varnostnega inženirja in vzdrževalcev.
Ozko je gledanje, da je treba za varstvo pri delu skrbeti samo s tehničnimi posegi (v kar je večina zaposlenih prepričana). Pri zmanjševanju fizičnih poškodb in zdravstvenih okvar ima zelo velik delež tudi VARNO DELO, ki je odvisno od vsakega posameznika.
RUDI NADIŽAVEC
Nevaren transport gondol v sestavljalnici zmesi
letni številka Save; pojasnilo naj velja vsem delavcem, ki menijo, da zaradi tehnično zastarelih, dotrajanih strojev in naprav ter tehnološkemu procesu neustreznih gradbenih objektov slabo skrbimo za varstvo pri delu. Morda bo kdo dejal: »Saj imamo vendar nove gradbene objekte (predvsem obrat II) in tudi nove stroje!« Da, to je res. Ne smemo pozabiti, da se je tovarna leta 1954 začela preseljevati iz obrata I v objekte bivše tekstilne tovarne (pnevmatikama in valjarna). Ta dva objekta sta bila torej grajena in prvotno uporabljena za tekstilno industrijo, ne pa za gumarsko, kateri služita danes.
V naslednjem pa bi rad seznanil delavce sestavljalnice v valjarni, zakaj morajo še vedno delati v slabih delovnih pogojih, se stalno izogibati gondolam in so v strahu pred njimi.
Naj obnovim nekaj znanih dejstev.
Zadnjikrat so sestavljalnico obnovili okrog leta 1960, ko je bil zgrajen zvezni trakt in skladišče
- y i
• r
urejen tako, da je ustrezal tehnološkemu procesu. Toda leta 1969 so v sestavljalnici sestavili zmesi za 7.000 ton letne proizvodnje, lani pa za 19.000 ton izdelkov. Poleg tega pa so pred devetimi leti še precej zmesi sestavljali v sestavljalnici obrata I. V valjarni II je takrat obratoval le en 50 litrski mikser, danes pa poleg njega obratujeta še dva po 100 in 160 litrov. Pri tem niso upoštevani ruski mikser in ne dvovalji, za katere je prav tako treba sestaviti precej zmesi. Skratka, prostor je mnogo premajhen za pravilno razporeditev in ureditev opreme za manipulacijo s surovinami. Menim, da bi v takih pogojih kot so, zelo težko našli strokovnjaka, ki bi dobro uredil prostor in efektno zračenje prostorov. S tem mislim takšno zračenje, da bi bilo tudi koristno, ne pa takšno, ki bi bilo samo za reklamo. Za dobro ventilacijo sedanjih prostorov bi bilo potrebno ogromno denarja.
O iztirjanju gondol s proge, ki ogrožajo delavce, pa tole:
Prvi delovni sestanek sekretariata ZK
24. decembra lani je bil v Savi prvi sestanek novo izvoljenega sekretariata ZK.
Vendar pa se je le-ta v nečem razlikoval od tovrstnih sestankov pri nas: na njem so namreč sodelovali člani sekretariatov večjih kranjskih podjetij.
Na pobudo občinskega sekretariata je bil to prvi poskus na tak način poživeti delo sekretariatov in skupno reševati in razpravljati o aktualnih družbeno političnih vprašanjih. Torej gre za izkoristek dvoje bistvenih vrednot političnega delovanja: racionalizacija časa in skupna razprava večjega števila aktivnih delavcev.
Na omenjenem sestanku so poleg zamisli o takem sodelovanju živahno razpravljali o predlogu resolucije 1. konference Zveze komunistov Slovenije.
Tov. Borut šnuderl, ki je vodil sestanek, je o tem povedal naslednje:
»Občinski komite ZKS Kranj je sklenil, da bodo nekatera vprašanja, ki so širšega pomena za delovne organizacije kranjske občine obravnavali sekretariati ZK kranjskih delovnih organizacij na skup-
nih sejah. Prva seja je bila konec decembra lani v našem podjetju. Na njej so sodelovali tudi člani republiške konference ZKS. Na seji so namreč obravnavali osnutek resolucije za prvo zasedanje konference ZKS, ki je bila 7. in 8. januarja letos v Ljubljani. Navzoči so menili, da predlog zajema vrsto vprašanj in da bo morala konferenca iz njih izločiti tiste zadeve, ki so najbolj pomembne, in jim posvetili potrebno pozornost. Poleg ostalega so obravnavali tudi odgovornost in sklenili, da jo je treba zaostriti ne samo v delovnih organizacijah, ampak tudi pri nosilcih javnih funkcij v družbeno političnih skupnostih. Razprava ni bila zaman, saj so v sprejeti resoluciji upoštevana nekatera stališča, ki so jih sprejeli na tej seji.«
ČLANI SEKRETARIATA ZK SAVA
Ko smo v prejšnji številki pisali informacijo »Po konferenci ZK«, zaradi pomanjkljivosti prostora nismo mogli predstaviti članov sekretariata ZK Sava. Le-ti so:
Strelsko tekmovanje v počastitev dneva JLA
Strelska družina Sava je v počastitev dneva JLA priredMa tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo že 14. po vrsti in so se ga udeležili tekmovalci šestih strelskih družin na območju Kranja. Tekmovale so štiričlanske ekipe.
__________lii!
SMVKO MIHELIČ
NIKO JAMNIK
ANTON LAH	I
^ Tl
!!	fcl
Cir-
REZULTATI:
1.	»Iskra« Kranj 678 krogov
2.	»Tone Nadižar« Kranj če 676 krogov
3.	»Sava« Kranj 602 kroga
Posamezno:
1.	Naglič — »Stane Kovačič« 186 krogov
2.	Frelih —
3.	Zupan — krogov
4.	Peternel
14. Studen
18. Košnik
22. Nemec -
»Iskra« 178 krogov »Stane Kovačič« 174
»Sava« 173 krogov »Sava« 158 krogov »Sava« 147 krogov »Sava« 124 krogov
Istega dne so v počastitev dneva JLA tekmovali tudi gojenci gumarskega šolskega centra pri naši tovarni. Udeležba je bila odlična (29) in tudi z rezultati smo lahko zadovoljni.
REZULTATI:
1.	Krni čar 144 krogov (od 200 možnih)
2.	šušter 136 krogov
3.	Petre 135 krogov
4.	Erman 117 krogov
5.	Dabič 111 krogov
D. P.
Plfffl BOSATAJ
FRANCI RAKOVSd . JOlE KOPAČ '
S posvetovanja članov tovarniških sekretariatov kranjskih podjetij
OB 20 - LETNICI SAMOUPRAVLJANJA V SAVI



/ Mm * jmr * y- s s *mr s /
= Obširne priprave za proslavo 20-letnice samoupravljanja v E Savi so bile zaključene že pred novim letom. In že v ponede-E Uek, ko smo spet prišli na delo, je bilo čutiti precej živahnosti E v kolektivu: prihajali so novinarji in TV snemalci, ki so za E redakcije pripravljali spremne informacije k osrednjemu delu E proslave — slavnostni seji delavskega sveta podjetja. Nekoliko E presenečeni smo bili vsi, ko se je nekega jutra v upravni E zgradbi pojavil znani TV komentator beograjske televizije tov. E Jovan Ščekič s svojo ekipo. Ljubljanska televizija je tri dni E zaporedoma del svojega programa posvečala dogodkom v Sa-E vi- No. in končno so svečan pečat proslavi dali tudi številni E gostje, družbeno politični delavci SR Slovenije in kranjske E občine.
E V sredo, 7. januarja dopoldne, točno ob 10. uri je tov. Tine E Klemenčič, predsednik delavskega sveta, začel sejo. »Veseli E n38,« je dejal tov. Klemenčič, »da so se vabilu odzvali vsi člani E delavskega sveta, vsi predsedniki komisij in odborov podjetja E ter vsi dosedanji predsedniki delavskega sveta podjetja. V E imenu nas pa prisrčno pozdravljam tudi goste, javne družbe-E no politične delavce republiških in občinskih organov: Frančka | Roglja, Slavka Zalokarja, Martina Koširja, Vinka Hafnerja, | Staneta Božiča, Staneta Boštjančiča, Toneta Volčiča, Jožeta E Marolta, Jožeta Polaka, Leopolda Kreseta, Staneta Mešiča, | Dagmarja Šuštarja, Mitja Švaba, Maksa Mikuša in druge.
E »Žal,« je dejal tov. Klemenčič, »ne moremo pozdraviti med = nami vseh, ki so v teh dvajsetih letih sodelovali v organih E upravljanja.« Na njegov predlog so prisotni z enominutnim E molkom počastili spomin na pokojne člane in predsednike de-E lavskega sveta podjetja.
Tov. Klemenčič je nadaljeval: »Praznovanje se je pričelo E pravzaprav že včeraj, ko je delavski svet sprejel nov statut, E srednjeročni program razvoja Save in gospodarski načrt za E leto 1970.« V kratkem je nato tov. predsednik preletel pot in E uspehe samoupravljanja v preteklih letih, nato pa prosil direk-E torJ"a podjetja inž. Janeza Beravsa, naj doda svoj prispevek E k slavnostni seji.
JANEZ BERAVS:
»Uvedba delavskega samoupravljanja, v katerem naj bi se sproščala iniciativa proizvajalca ter njegova udeležba pri odločanju v vlogi upravljalen, je bilo po izgonu okupatorja, naši osvoboditvi ter konstituiranju države, logično nadaljevanje naše socialistične revolucije.
V sredi leta 1949 je predlagal tov. Edvard Kardelj Zvezni ljudski skupščini, da je potrebno razviti neko določeno stalno obliko sodelovanja delavcev pri upravljanju naših podjetij. Pri razčiščevanju koncepcije tega predloga in pozneje njegove uzakonitve imajo gotovo največ zaslug tovariš Tito, Kardelj in Kidrič. Res je, da smo imeli že pred tem nekaj poskusov socialistov — utopistov, Pariške komune in še nekaj posameznikov v začetku našega stoletja, da bi razvili neko obliko upravljanja delavcev, vendar nobeden od navedenih poskusov ni trajal dolgo, še manj pa, da bi se razvil in utrdil. Zato vsekakor pomeni naš sistem samoupravljanja prvo originalno rešitev tega problema.
Po dokaj hitri politični predpri-
pravi za uresničitev ideje delavskega samoupravljanja so že 23. 12. 1949 izšla navodila o ustanavljanju in delu delavskih svetov v do tedaj državnih gospodarskih organizacijah. V okviru teh prvih navodil je bilo predvideno 215 podjetij, med njimi naša Sava, ki naj poskusno uvedejo delavske svete. Važnost te uvedbe je bila poudarjena že z zahtevo v navodilih, da se mora voliti le take delavce, tehnike, nameščence, kadre z višjo in visoko izobrazbo, ki so že do sedaj pokazali, da bodo resnično prispevali k še boljšemu delu v podjetju.
Prvi
delavski svet
Komaj 8 dni po izidu navodil je bil 31. 12. 1949 že izvoljen prvi delavski svet v Jugoslaviji, in to v tovarni cementa Prvoborac v Solinu. Sedem dni zatem, oz. 15 dni po izidu navodila pa je bil izvoljen drugi delavski svet v Jugoslaviji in prvi v Sloveniji. 7. januarja 1950 je bil namreč izvoljen prvi delavski svet v naši Savi.
Zakaj je v Savi uspelo tako hitro uresničiti navodila, je povedal takratni direktor podjetja Maks Mikuš: ,Ko smo po osvoboditvi spravili podjetje v pogon in pričeli z redno proizvodnjo, smo si predvsem prizadevali izboljšati organizacijo dela, povečati produktivnost in dvigniti kvaliteto izdelkov. Ugotovili smo, da je vse to mogoče rešiti le s skupnim prizadevanjem čim več j ega števila članov kolektiva. S tem v zvezi smo že leto in pol pred izidom navodil razširili strokovni svet z določenim številom najboljših, najbolj marljivih in seveda politično aktivnih delavcev. Na sejah, ki so bile redno vsakih 14 dni, smo reševali predvsem tiste probleme, ki so bili vezani na potek proizvodnje in planske naloge. Ta razširjeni kolegij seveda ni imel neke zakonske pravice odločanja, pač pa je direktor na osnovi pripomb in predlogov ustrezno ukrepal.’«
Pot
samoupravljanja
nov in opravljal kontrolo njihovega dela. Delitev nalog je omogočila, da so posamezni organi temeljiteje obravnavali vprašanja, ki so bila prej bolj ali manj v senci tekočih proizvodnih problemov, so pa za uspešno poslovanje podjetja prav tako pomembna. To obdobje, ki se je začelo leta 1966 s sprejetjem drugega statuta in traja praktično še danes, je čisto naša, »savska rešitev«, katere pravilnost pa potrjuje lani sprejeti 15. ustavni amandma. Šesta faza je faza naše prihodnosti in
nje v tem obratu zelo hitro narašča. V tem času smo ustanovili še obrat za ročno konfekcijo na Vrhniki, osvojili proizvodnjo plastične mase — vulkolan in končno sklenili v letu 1967 pogodbo o poslov-no-tehničnem sodelovanju z ame-riško-avstri j sko firmo Semperit, od katere smo tudi odkupili licenco in knoivohOvv. Kupljeno tehnologijo smo v predvidenem roku osvojili po obsegu in tudi po kvaliteti.
Začeli smo vzpostavljati stike z domačimi podjetji iste in sorod-
»Proces razvoja in utrjevanje delavskega samoupravljanja v Savi je imel več faz. Prva je trajala od leta 1950 do 1959 in je predstavljala obliko samoupravljanja s centralnim delavskim svetom, upravnim odborom in direktorjem kot predstavnikom države. Vsi ostali proizvajalci tedaj niso bistveno sodelovali pri odločanju. Druga faza se je začela 1959. in končala 1960. leta. V tem obdobju so se ustanovile ekonomske enote podjetja, in to predvsem iz finančnih in tehničnih razlogov, niso pa imele organov upravljanja. še vedno so obstojali le centralni organi samoupravljanja. Tretja faza je obsegala obdobje med letom 1960 in 1964. V tem času smo uvedli organe upravljanja v vseh ekonomskih enotah. Ti organi upravljanja so formalno sicer obstojali, še vedno pa niso imeli pravice odločati o vseh materialnih problemih, č e-trta faza se začne s sprejetjem prvega statuta podjetja leta 1964 in traja do leta 1966. V tem obdobju so organi upravljanja v ekonomskih enotah že pričeli odločati tudi o materialnih problemih. To predstavlja vsekakor kvalitetni skok v razvoju samoupravljanja v našem podjetju. Pri odločanju o stvareh, ki delavca lahko najbolj prizadenejo, sodeluje vedno širši krog delavcev. Peta f a-z a prinaša vsebinsko novo kvaliteto upravljanja. Odločili smo se za samoupravno delitev dela izvršilnih funkcij. Tako smo poleg delavskega sveta kot na j višjega organa upravljanja v podjetju, v katerega pristojnost je po tej odločitvi spadalo predvsem odločanje o temeljni poslovni politiki, formirali 14 komisij in odborov, ki tekoče rešujejo in uresničujejo začrtano poslovno politiko podjetja. Delavski svet je v procesu izvrševanja ostal le pritožbena instanca o sklepih izvršilnih orga-
Gostje svečane seje: Stane Boštjančič, Martin Košir, Vinko Hafner, Slavko Zalokar (od leve proti desni)
se je začela 6. januarja, ko je delavski svet sprejel naš tretji statut. Z novim statutom ostanejo principi organiziranosti isti, gre le za racionalnejšo organizacijo dela in samoupravljanja ter njegovo utrjevanje in nadaljnje razvijanje tako na nivoju podjetja kot na nivoju delovne enote.
ne proizvodnje za poslovno tehnično sodelovanje. Združitev podjetij Standard in Sava je plod takega predhodnega poslovno tehničnega sodelovanja. Združitev je bila izvršena šele po predhodnih temeljitih strokovnih analizah, tako da so delavci točno vedeli, za
Svečane seje so se udeležili tudi predstavniki zveze sindikatov Slovenije
republiškega sveta
Razvoj podjetja 1946 —1969
Potem je tov. Beravs govoril o razvoju tovarne in dejal: »čeprav naše podjetje med vojno ni utrpelo posebne škode, je zaradi velike iztrošenosti in zastarelosti strojev proizvodnja do leta 1953 le počasi naraščala.
V letu 1949 smo poleg izdelovanja različnih tehničnih izdelkov pričeli osvajati proizvodnjo avto-pnevmatike, transportnih trakov, klinastih jermen itd. Ker v stari tovarni ni bilo mogoče širiti proizvodnje, smo dobili v uporabo Helerjevo tekstilno tovarno v Stražišču, ki smo jo z različnimi adaptacijskimi deli v letu 1954 usposobili za začetek proizvodnje.
Od tedaj dalje razširjamo ta naš novi obrat in preseljujemo proizvodnjo iz starega obrata v mestu. Obseg in vrednost proizvod-
Prisotni so z zanimanjem poslušali referat direktorja podjetja
kaj se na referendumu 8. 11. 1968 odločajo.
Skladno z razvojem podjetja in z vse večjo materialno osnovo se je razvijalo tudi naše samoupravljanje.«
Razvoj
organizacije dela vsklajen z organizacijo upravljanja
»V letu 1964 je bila torej podana tudi realna možnost za izdelavo prvega statuta podjetja. Ta statut ni pomenil samo formalne uzakonitve obstoječega reda in tudi ni bil samo prepis zakonskih in drugih določil naše zakonodaje, temveč je na osnovi štirinajstletnih samoupravnih izkušenj in že postavljenih ciljev pomenil temelj za kvalitetno višjo samoupravno organizacijo podjetja. Samoupravna organizacija ni bila ločena od organizacije poslovanja iz dobe taylorizma, temveč je bila vsklajena z načeli sodobne funkcionalne organizacije dela, ter je bila zato pomemben element za dosego skupno določenih ciljev. Zaradi tega tudi ni bil prvi statut le plod dela ozke skupine strokovnjakov, temveč dogovor kolektiva, ki si je postavil z njim temeljna pravila za svoje delo. Kolektiv ni bil razcepljen na skupine in sloje, kot »strokovnjaki« in tako imenovani »neposredni proizvajalci«. Zavedajoč se nujnosti strokovnega dela za uspešno po-(Nadaljev. na nasl. str.)

slovanje si je postavil kolektiv tako notranjo organizacijo dela, ki je omogočala sprostitev iniciative večine zaposlenih, upoštevala pravila in pomembnost pravilnega strokovnega dela na vseh področjih in je istočasno tudi vse bolj zaostrovala odgovornost na vseh delovnih mestih v podjetju.
Samo tako organizirano samoupravljanje, ki ne temelji na občutkih posameznikov, ampak na sistematično strokovnem delu, zagotavlja dobro poslovanje in onemogoča nepotrebno izgubo časa. Splošni samoupravni akti ustvarjajo nujno potreben samoupravni red, jasno opredeljujejo pravice in dolžnosti vseh organov in zagotavljajo, da pomembnost in teža posameznega organa ni odvisna od »moči« vsakokratnega predsednika ali od trenutnega razmerja sil in da obseg pravic in dolžnosti vsakega posameznika ni odvisen od občasnih interesov in hotenj neformalnih skupin, temveč da je
Milka Studen prejema priznanje
položaj vsakogar od nas odvisen predvsem od kvalitete našega dela, tako na delovnem mestu kot tudi pri upravljanju skupnih zadev.
Samoupravno delitev dela smo v praksi dovolj preizkusili. Prepričali smo se, da višek samoupravljanja ni v tem, da lahko sleherni odloča o vsem, saj to pomeni neracionalnost in neopredeljeno odgovornost ter omogoča uveljavljanje samovolje, primitivnih teženj ter kvari medsebojne odnose. Vse delovne naloge, porazdeljene med nami, morajo biti opravljene smotrno in racionalno. Delo vseh mora biti vedno usmerjeno k naprej določenemu cilju, zaradi česar moramo občasno in po potrebi tudi objektivno ocenjevati delo vsakega člana kolektiva, ne glede na to, katero delovno mesto zaseda.
Upravljanje in poslovanje torej nista med seboj ločeni zadevi. Nasprotno! Analiza vse naše dosedanje prakse nam kaže, da je potrebno stalno strokovno delo v zvezi z organizacijo upravljanja, da je to prav tako znanost svoje vrste in da je za naše dobro poslovanje nujno, da se iz vseh vidikov pretehta vsaka predložena sprememba v našem samoupravnem mehanizmu in da stalno analiziramo učinkovitost naših že obstoječih rešitev.
Tak način dela daje strokovnemu delu v našem podjetju vse več veljave. Da je to res, nam dokazuje osemkratno povečanje delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Pri tem velja načelo, da je za uspeh celotnega kolektiva pomembno delo vsakega posameznika.«
Informiranje in izobraževanje
»Za uspešno opravljanje potrebuje vsak član kolektiva številne informacije, da lahko resnično kvalitetno in zavestno, ne pa le navidezno, odloča o svoji usodi. Le razgledan, izobražen in dobro obveščen upravljalec se lahko uspešno vključi v obstoječi samoupravni sistem v podjetju. Ne bi navajal vseh oblik obveščanja, ki jih imamo, seminarjev za člane samoupravnih organov, seminarjev za zagotovitev varnejšega dela delavcev, seminarjev za izobraževanje zaradi vse večjih zahtev delovnih mest. Poudarjam, da za vse to kolektivu ni bilo škoda denarja, saj se je v celoti zavedal pomembnosti vlaganj v človekove sposobnosti.
Vse te izkušnje smo uporabili pri izdelavi tretjega statuta podjetja. Tudi ta statut ni statut
ozke grupe strokovnjakov, temveč je to zares statut kolektiva. S tem statutom si še bolj točno kot doslej opredeljujemo naloge vsakogar izmed nas, naloge vsake delovne skupine, vsake delovne enote in celega kolektiva.«
Družbeno
politične
organizacije
»Družbeno politične organizacije so del našega samoupravnega sistema. Organizacija Zveze mladine združuje tisto tretjino našega kolektiva, ki mora biti najnaprednejša in naj revolucionarne j -ša in mora nas vse prisiliti k uvajanju novih metod dela, k postavljanju zahtevanih ciljev in k iskanju boljših načinov za njihovo doseganje, kot smo jih bili vajeni do sedaj.
Zveza komunistov ima tudi v Savi posebne naloge, saj morajo njeni člani v samoupravnem sistemu z borbo mnenj zagotoviti uveljavljanje stališč, ki so v resničnem interesu delavcev, pa čeprav niso vedno najbolj popularna.
Z istimi, vendar s širšim programom in z najbolj množično osnovo, se v sklop prizadevanj uspešno vključuje organizacija Zveze sindikatov.«
Samoupravno
dogovarjanje
»V našem novem statutu nekatera konkretna določila povsem jasno opredeljujejo in predvidevajo vsebino, obseg in oblike poslovnega sodelovanja.
O tem je potrebno spregovoriti nekaj več. Prepričan sem, da bo morala Sava s svojimi razvojnimi programi naslednje obdobje konkretneje posegati na to področje
in sklepati samoupravne dogovore tudi zato, da bi svoje zastavljene cilje lahko dosegla. Taka usmeritev je pogojena tako z gibanji v svetovnem merilu, kakor tudi v okvirih jugoslovanskega gospodarstva.«
V	nadaljevanju je tov. Beravs informiral prisotne o konkretnem samoupravnem dogovarjanju Save z drugimi kolektivi. Pri tem je omenil razgovore s podjetji Borovo, Tigar, Rekord, Balkan in Ris. »Danes lahko govorimo o začetnih razgovorih sodelovanja s podjetji Runo Tržič, Kovinar Kranj, Astra Ljubljana in Ris Zagreb . ..
Prepričan sem, da se bodo možnosti samoupravnega poslovno tehničnega, poslovno komercialnega sodelovanja in ostalih oblikah integracije širile prav zaradi potreb vsklajevanja interesov in razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Tudi pri nas v gumarski industriji bo moral biti zaradi potreb po enotnem nastopu na jugoslovanskem trgu, kakor tudi na svetovnih trgih proces na j višjih oblik poslovno tehničnega in poslovno komercialnega sodelovanja zaključen najkasneje do leta 1975.
V	sklop teh problemov sodijo tudi samoupravni dogovori, katerih posledica je vključevanje Save v okvir prizadevanj tako občinske skupščine v Kranju, kakor tudi širše — gorenjske regije. Pri tem gre predvsem za uresničitev načela, da mora priti vloga delovnih organizacij do izraza tudi na področju šolstva, kulture, športa, zdravstva in podobnih dejavnosti, ki niso vsebovane še v zakonskih in drugih obveznostih.
Do sedaj so bile to več ali manj kampanjske akcije, v bodoče pa bodo morale biti to dogovorjene samoupravne akcije. Realizacija teh in takih dogovorov je mogoča le pod pogojem, da je tudi za predvideni razvoj podjetja tako v občini kot regiji polno razumevanja z vso podporo, ker je krepitev materialnih osnov podjetja absolutni pogoj za ustvaritev takega sodelovanja.«
Gospodarsko stanje in predvideni razvoj podjetja
»Kratkoročni in dolgoročni načrti poslovanja našega podjetja so bili vedno jasno postavljeni in so tudi uspeli, ker so bila prizadevanja vsega kolektiva, pa naj si bo v pogledu kvantitete in kvalitete proizvodnje, kadrovski problematiki ali pa razvijanju samoupravnega sistema, premočrtna, konkretna in prilagojena našim potrebam. Poglejmo samo nekaj številk, ki potrjujejo prejšnjo ugotovitev za obdobje zadnjih 20 let:
vrednost osnovnih sredstev poslovni sklad fakturirana realizacija amortizacija število zaposlenih povprečni OD v S dinarjih
Navedeni podatki tudi dovolj jasno govore, da ni dovolj samo postaviti cilj, temveč je potrebno zagotoviti tudi pogoje za dosego takih ciljev. Razvoj podjetja ne predstavlja samo razvoj proizvodnje, temveč tudi razvoj ostalih poslovnih faktorjev, ki pa morajo biti med seboj povezani in vskla-jeni. Tako je bil izdelan tudi srednjeročni program razvoja Save za obdobje 1971—1975. Njegove osnove so dokaj pogumne, vendar počivajo na realnih predvidevanjih.
Podjetje bo po tem programu
srednjeročnega razvoja, povečalo proizvodnjo od sedanjih 32 na 80 milijard dinarjev. Vrednost osnovnih sredstev se bo povečala na 60 milijard S din. S temi investicijami bomo izvedli rekonstrukcijo avtopnevmatikame, velopnev-matikame, ustrezno dopolnili naš asortiman z novimi izdelki. Predvideva se torej modernizacija in razširitev celotne naše proizvodnje. S tem v zvezi se predvideva izgradnja nove kotlarne, ki jo bomo zgradili le za lastne potrebe. S povečanim obsegom poslovanja tudi investicija v lastni računski center ni odveč, če si hočemo zagotoviti hitre in dobre poslovne informacije, ki nam bodo omogočile hitre poslovne odločitve.
Nakazani cilji našega razvoja so ugodni, pozitivni in perspektivni ne samo za podjetje, temveč za družbo, v kateri živimo. Zato je popolnoma jasno, če zahtevamo, da se mora ta naš razvojni program upoštevati v srednjeročnem programu razvoja SR Slovenije in SFRJ Jugoslavije, računajoč pri tem, da se bomo kot pomemben faktor razvoja lahko vključili v vse tiste sistemske akcije, ki bodo doprinašale k realizaciji in razvijanju našega gospodarstva.«
1949	1969	%
67.607	7,543.524	11.158
159.607	11,500.000	7.225
2,121.800	29,000.000	1.367
54.915	1,918.700	3.494
621	2.500	403
7.633	127.000	1.664

Zaključne misli
»Dovolite mi, da kot povzetek vsega navedenega postavim zaključne misli, ki naj bodo vodilo vseh naših nadaljnjih naporov:
• V skladu z razvojnimi cilji podjetja moramo stalno dograjevati naš samoupravni sistem.
S Samoupravljanje moramo pojmovati kot sinonim za večji osebni in družbeni standard ter usposabljanje proizvajalcev za upravljavce s širokim razumevanjem za notranje in širše družbe-
no ekonomske in družbeno politične probleme.
•	Skladno z večjim dohodkom zagotoviti stalno rekreacijo članov kolektiva, da bi bili usposobljeni za reševanje vseh nalog, na drugi strani pa z dviganjem kulturnega nivoja in večjo osveščenostjo zagotoviti, da bodo tudi v širšem družbenem prostoru imeli razumevanje in uživali rezultate svojega dela.
® Razvijati vse možnosti in vnašati nove elemente v predstavniški sistem, da bomo dosegli resnično neposredno sodelovanje in odločanje vsakogar o svoji usodi.
•	Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v to, da bodo samoupravni dogovori dobili večjo veljavo in da bodo v fazi realizacije imeli ustrezno pravno in družbeno podporo.
® Prizadevati si moramo za intenzivno vključitev v mednarodno delitev dela. Stalno moramo biti prisotni na najzahtevnejšem tržišču naših izdelkov, kajti le-to nas neusmiljeno sili k stalnemu tehnološkemu osvajanju zahtevnejših izdelkov in k stalnim izboljšavam načina našega dela, s končnim ciljem, da se enakoprav-
no pridružimo svetovnim proizvajalcem.
# Doseganje vseh zastavljenih ciljev, tako ekonomskih kot neekonomskih, pa je odvisno od nas vseh in je tudi nam vsem namenjeno. Ni neposrednih in posrednih proizvajalcev, ni strokovnjakov in nestrokovnjakov in ni vodečih in ne vodenih. Delo vsakega člana kolektiva je za skupna prizadevanja pomembno, dobro delo vsakega člana kolektiva mora biti ustrezno vrednoteno, cenjeno in spoštovano.«
ŠTEVILO DELAVCEV Z VISOKO IN VIŠJO IZOBRAZBO
r	s	jr jt *	s jmr *	s	s jmr s	* j—r s	s j—r s a
o>
<o
ON
>
W
fr*
w
K
V)
O
8
O
55
M

NAŠ RAZVOJ V 20 LETIH 1949 - 1969
o
g
O
O
Ph


H
S
1
ŠT.
5AP0SL.
,*!>
okm n o, c-g o
1949
PRILOGA	wr s **r s s *^ * *^ * >^ * **r s ■—r *	s jmr s *mr s imr s jmr s s s .mr s m
Dosedanji predsedniki delavskega sveta podjetja
V okviru praznovanja 20-obiet-nice prvega delavskega samoupravljanja v Savi oz. v Sloveniji, vam predstavljamo vse dosedanje pred-sednike delavskega sveta podjetja:
PERKO ANDREJ
se je pri nas zaposlil kot izmenski delovodja avtopnevmatikarne in sicer leta 1932. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen 30. marca 1953; to funkcijo je prenehal opravljati 24. marca 1954.
Pozdravi gostov
MATIJA GOGALA je v našem podjetju zaposlen od leta 1944 dalje. Je vodja delovne enote prevleke valjev. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen 23. aprila 1958. Mandat se mu je iztekel 24. aprila 1960.
+ STANE ŽERKO
se je zaposlil v Savi 3. januarja 1935. leta. Delal je na delovnem mestu vodja avtopnevmatikarne. Za prvega predsednika delavskga sveta je bil izvoljen 7. januarja 1950. leta. To funkcijo je opravljal do 25. marca 1952.
MIRKO BREZAR je bil v Savi od leta 1937 do 1966. Zaposlen je bil kot operativni tehnolog za cevamo. Bil je četrti predsednik delavskega sveta. Izvoljen je bil 24. marca 1954. Funkcijo predsednika je opravljal do 18. aprila 1956.
Izmed številnih gostov, ki so prisostvovali slavnostni seji je zborovanje prvi pozdravil tov. Stane Boštjančič, predsednik ZM Kranj.
»Nedvomno imajo prav v Savi mladi največ možnosti za uveljavljanje svojih sposobnosti. Ne more biti resničnega samoupravljanja, če je zanemarjeno delo mladih. To pa ne pomeni, da imajo ali morajo imeti vse probleme rešene. Mlada generacija si mora sama priboriti svoje mesto v družbi. Prav to pa ste v Savi dosegli, in sicer ne zaradi dobrohotnosti kogarkoli, ampak s požrtvovalnim delom kolektiva. In to danes praznuje vaš kolektiv in k temu vam iskreno čestitamo-«
Slavko Zalokar, predsednik skupščine občine Kranj, pa je dejal:
»Kadarkoli smo se srečali, sem lahko izrazil, da Sava pomeni močan steber naše komune. Zato, ker s svojimi programi, načrti in zahtevami prinaša bistven delež občini. Zato, ker s takšnim samoupravnim in družbeno političnim delom, kot ga ima, oplaja tudi prizadevanja občine. Ponovno pa naj poudarim, da je prav vas, Sav-čane, zunaj tovarne premalo slišati in videti. Ko odložite svoje delovne obleke in prestopite prag vaše tovarne, bi morali dati močnejši pečat utripu komune, v kateri živite.«
Jože Marolt, republiški svet zveze sindikatov Slovenije:
»Ponosni smo zaradi vaših uspehov, zaradi vašega prvega delavskega sveta in zato, ker vas lahko dajemo za vzgled in vas povsod primerjamo, želimo vam, da bi tudi v prihodnje šli po tej poti in dosegali take uspehe kot doslej.«
Leopold Krese, predsednnik gospodarske zbornice SR Slovenije:
»Z izrednim zadovoljstvom se pridružujem vsem, ki so vam čestitali. Mislim, da čestitke veljajo prav vsem samoupravljavcem Save in še posebno strokovnim delavcem.
Sodite med tiste delovne organizacije v SR Sloveniji, ki znajo organizirati svoje delo in delovne odnose. Ste kolektiv, ki je pokazal največ posluha za sodobno komercialo, tehnologijo in organizacijo dela. Danes in v prihodnje bo v gospodarstvu uspel samo tisti, ki se bo znal povezovati z drugimi doma In v svetu. Zmagal bo samo tisti, ki to hoče in je strokovno sposoben.«
Dagmar Šuštar, republiška konferenca ZM Slovenije:
»Iskreno priznanje vsemu vašemu kolektivu za vaše uspehe, želimo vam, da bi tudi v prihodnje delali tako uspešno. Uspehi so toliko bolj razveseljivi, ko vemo, da se delovne organizacije borijo z velikimi težavami!«
FRANC RAKOVEC
je prišel v Savo leta 1957. Zaposlen je kot organizator upravljanja. Funkcijo predsednika delavskega sveta je opravljal od 24. aprila 1960 do 26. aprila 1962.
Potem ko so gostje pozdravili slavnostno sejo delavskega sveta podjetja, je tov. Tine Klemenčič dejal:
»Ob proslavi našega praznika moram vsekakor poudariti, da so k našim skupnim uspehom veliko pripomogli posamezniki s svojim požrtvovalnim delom na delovnem mestu in aktivnostjo v organih upravljanja. Skupina takih delavcev je bila pri nas odlikovana 29. novembra, danes pa bomo izročili priznanja tistim delavcem, ki so pri nas zaposleni 20 let, torej toliko časa kot je staro naše samoupravljanje. Izmed vseh naj posebej omenim tov. Staneta Voglarja, ki je prišel v Savo 7. januarja 1950. leta.«
Tov. Tine Klemenčič in tov. Janez Beravs sta nato podelila 20 delavcem priznanja in jim čestitala.
JERNEJ SREBRNJAK
je bil v našem podjetju 26 let. Funkcijo predsednika delavskega sveta je prevzel 25. marca 1952. Mandat se mu je iztekel 30. marca 1953.
FRANC OMAN
je v Savi od 1951. leta dalje. Dela na delovnem mestu glavni prevze-malec. Mandatna doba predsednika delavskega sveta mu je trajala od 18. aprila 1956 do 16. aprila 1957.
...... :
RUDI NADIŽAVEC
se je v našem podjetju zaposlil 1956. leta. Zaposlen je kot varnostni inženir. Predsednik delavskega sveta podjetja je bil od 26 aprila 1962 do 11. junija 1964.
Pozdravno pismo
Po razdelitvi priznanj je predsednik delavskega sveta podjetja predlagal navzočim, da pošljemo predsedniku SFRJ tov. Titu pozdravno pismo z naslednjo vsebino:
»Dragi tovariš Tito!
Minilo je 20 let, odkar je bil v Industriji gumijevih izdelkov Sava v Kranju izvoljen prvi delavski svet v socialistični republiki Sloveniji in drugi v socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Ko danes na seji delavskega sveta ugotavljamo, da je naša enomesečna proizvodnja večja od tedanje celoletne proizvodnje podjetja, da imamo sodobno organizacijo dela, sodobno tehnologijo, kvalitetno proizvodnjo, urejene notranje odnose in jasno perspektivo za jutrišnji dan in da je ustrezno vrednoteno ter spoštovano delo vsakega delavca v podjetju ne glede na njegovo mesto in izobrazbo, s tem jasno dokazujemo, da je bilo pravilno Tvoje prepričanje o sposobnosti delavcev, da sami upravljajo delovne organizacije.
Na jubilejni seji nismo razpravljali samo o 20-letnih uspehih. Sprejeli smo 5-letni plan razvoja podjetja, si z njim določili jasne skupne cilje, z novim statutom, sprejetim na isti seji, pa smo še poglobili naše samoupravljanje ter določili naloge, ki jih mora vsak od nas stalno izvrševati, da bomo dosegli cilje, ki smo jih določili, in da boš zadovoljen, ko nas ponovno obiščeš.«
Prisotni so se soglasno strinjali in s ploskanjem pozdravili sklep.
TINE KLEMENČIČ
je v Savi zaposlen od leta 1951. Dela v ekonomsko organizacijski službi, in sicer na delovnem mestu organizator. Predsednik delavskega sveta je bil od 16. aprila 1957 do 23. aprila 1958.
Ponovno je bil izvoljen 14. 5. 1968 za predsednika DS do 23. 1. 1969; ko je bil ob ustanovitvi novega podjetja ponovno izvoljen za preds. DS novoustanovljenega podjetja.
+ JOŽE KUŽNIK
je bil v Savi od leta 1951 do 1969. Bil je asistent za prešane izdelke. Funkcijo predsednika delavskega sveta je opravljal od 11. junija 1964 do 22. maja 1965, nakar je bil izvoljen še za eno mandatno dobo, in sicer 11. junija 1965 do 20. aprila 1966.
ANTON JERMAN
je pri nas zaposlen od leta 1960 dalje. Zaposlen je na delovnem mestu tekoči kontrolor. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen 20. aprila 1966, mandat se mu je iztekel 13. aprila 1967.
MARJAN ČEFERIN je v našem podjetju zaposlen od leta 1954 dalje, in sicer kot samostojni vzdrževalec v instrumentar-ni skupini. Predsednik delavskega sveta je bil od 13. aprila 1967 do 14. maja 1968.
Maš razgovor
Lado
Košnlk,
prodajalna
Kranj
Kako prodajamo?
Z današnjo številko pričenjamo serijo člankov — informacij o tem, kako prodajamo v naših prodajalnah v Jugoslaviji.
Sava ima 12 svojih prodajaln, in sicer: v Kranju, Kopru, Mariboru, Skopju, Sarajevu, Splitu, Reki, Zagrebu, Osijeku, Beogradu, Titogradu in Nišu.
Začeli smo s prodajalno v Kranju. Odgovarja tov. LADO KOŠNIK.
•	Kako je z našimi izdelki založena kranjska trgovina?
Kranjska prodajalna je z našimi izdelki običajno dobro založena. Primeri se, da nekaterih izdelkov ni na zalogi tudi v tovarni dalj časa, ker proizvodnja ni redna, čeprav je veliko povpraševanje po njih (npr. avtomobilski plašči — potniški, poltovomi, tovorni, posebni sezonski izdelki, kot so vodovodne cevi, tlačilke za ležalne blazine, stebra tesnila, kapice itd.)
•	Po katerih izdelkih je največ povpraševanja v posameznih mesecih?
V poletnih mesecih največ povprašujejo kupci po izdelkih, ki se rabijo v poletni sezoni (vodovodne cevi, ležalne blazine, potovalne blazine, veloplašči, plašči za samokolnice, avtomobilski plašči, predvsem potniška avtopnevmatika). V jesenskem in zimskem času pa prodamo največ gospodinjskih izdelkov — tesnila, kapice, usmerjevalce ipd., termoforje, predvsem pa zimske avtomobilske plašče za osebne, poltovome in tovorne avtomobile. Vse leto pa ljudje povprašujejo po podplatnih ploščah, gorskih podplatih, raznih lepilih, surovih zmeseh, gumijevih vrvicah, tesnilnih ploščah, klinastih jermenih in raznih drugih predmetih.
Šahisti v novi sezoni
Po daljšem premoru so naši šahisti zopet »oživeli«. Udeležili so se treh tekmovanj. Dve so sami organizirali, enega pa so se udeležili kot ekipa tovarne.
Prvo tekmovanje, ki ga je organizirala sindikalna podružnica Steklarne Hrastnik, je bilo 22. novembra v Hrastniku. To je tradicionalno tekmovanje sindikalnih in mestnih ekip, s katerimi Steklar tesneje sodeluje. Naj takoj povem, da ima ta kolektiv odlične organizatorje in marljive športne delavce, kar je redkost v delovnih kolektivih. Tekmovanje v Hrastniku se je udeležilo 16 sindikalnih in mestnih ekip iz desetih slovenskih krajev.
Ekipa Save v postavi: Uroš Ivanovič, Janez Krek, Mirko Požar in Vojo Mitrovič je zasedla zelo dobro sedmo mesto. Posebno se je izkazal na prvi deski Uroš Ivanovič, ki je dosegel kar 13 zmag od 15 možnih. Zelo dobro je igral tudi Vojo Mitrovič na četrti deski. Prvo mesto je zasedla ekipa Žalca. Druga je bila Elektrarna Trbovlje, tretja pa ekipa Steklarna iz Hrastnika.
Na drugem in tretjem tekmovanju pa smo se pomerili med seboj šahisti Save. Prvič na decembrskem in drugič na tradicionalnem novoletnem turnirju. Obakrat se je tekmovanja udeležilo 12 tekmovalcev.
Vedno je zanesljivo zmagal rutinirani igralec iz obrata IV Uroš Ivanovič. Nato pa si sledi osem zelo izenačenih igralcev. Ta tekmovanja so zaradi tega zelo zanimiva — borbena. Reči moram, da zadnje čase zelo dobro igra Vojo Mitrovič, saj je na prvem turnirju zasedel tretje, na novoletnem pa drugo mesto.
Zelo dobra igralca sta postala tudi Janez Marko in Milan Pešnik, ki sta se s svojo preudarno igro in rezultati pridružila rutiniranim igralcem, kot so Požar, Vreg, Mitrovič, Gazvoda, Stanešič in Veselič.	VID GAZVODA
ZAHVALE
Zahvaljujem se sindikalni organizaciji za izkazano pomoč in izrečeno sožalje pri izgubi dragega moža JOŽETA ČIMŽARJA.
Hvaležna žena FRANČIŠKA
% Težav menda nimate — ali pa?
Pri reševanju reklamacij imamo težave z dobavo naših izdelkov, ker nimamo lastnega prevoznega sredstva. Blago je v skladišču, v tr govini ob času reklamacije ga pa ni. Reklamacija pa mora biti takoj rešena.
•	O čem povprašujejo kupci pri nakupu naših izdelkov?
Kupci ob nakupu naših izdelkov često povprašujejo po najrazličnejših vrstah avtomobilskih plaščev. Če pa kupec ne pozna lastnost: naših izdelkov, dobi strokovno pojasnilo od prodajalca.
•	Izložba kranjske prodajalne je včasih zelo pusto urejena. Zakaj?
Za minimalna finančna sredstva nismo mogli dobiti aranžerja, zato smo sami aranžirali izložbena okna. V bodoče imamo odobrenih nekaj več sredstev, tako da bomo štirikrat letno menjali izložbe; če bi jih hoteli večkrat, pa tudi doslej določena sredstva ne bi zadostovala.
•	Tvoje pripombe, predlogi,
Želje...?
Veliko delavcev Save je svoj čas kupovalo v naši prodajalni defektne izdelke, po katerih povprašujejo še danes. Dobava takšnega blaga pa je sedaj minimalna ali pa je sploh ni. Sicer pa tako balgo prodajajo drugod.
Predlagam, da bi tako blago prodajali tudi pri nas.
Naša želja pa je, da čimbolj zadovoljimo naš trg z vsemi dosedanjimi našimi izdelki in v bodoče tudi s takšnimi, ki jih še ne izdelujemo, pa po njih kupci povprašujejo.
Najlepše se zahvaljujem vsem sodelavcem pokojnega AVGUSTA DROLCA ter ostalemu kolektivu za izkazano moralno in materialno pomoč ob nenadni smrti, ki nas je prizadela. Obenem se lepo zahvaljujem tudi za poslovilne besede ob odprtem grobu.
ANICA DROLC, sin VILI in hči IDA
AVGUST DROLC
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Nedvomno je vedno manj škart in odpadnih izdelkov v prodaji, saj je kvaliteta vedno boljša. Za robo, ki pa bo tudi v prihodnje v prodaji, pa prav zdaj pripravljajo organizacijski predpis, s katerim bo tudi ta problem odpravljen.
Izid žrebanja
nagradne skandinavske križanke
Člani komisije so izmed 49 rešitev izžrebali naslednje reševalce:
1.	nagrado v	vrednosti	50,00	N din	prejme	SILVO GROZL
2.	nagrado v	vrednosti	30,00	N din	prejme	JANEZ KLANČAR
3.	nagrado v	vrednosti	20,00	N din	prejme	MIRKO FAGANEL
4.	nagrado v	vrednosti	10,00	N din	prejme	MARIJA VIDIC
5.	nagrado v	vrednosti	10,00	N din	prejme	SILVA KMETIČ
Nagrajencem čestitamo!
Ameriški proizvajalec pnevmatike firma FIRESTONE bo začela s proizvodnjo gum za dame. Voznice avtomobilov bodo odslej opremljale svoje avtomobile s posebnimi gumami. Damske gume bodo izdelane z barvastimi cvetličnimi vzorci na stranskih stenah gume in s kričečimi in pozornost vzbujajočimi barvastimi ornamenti na tekalni površini.
Firma skrbi tudi za voznike avtomobilov. Njihove avtomobile bo opremljala z gumami, ki bodo imele »neokrašene« stranske stene, tekalna površina gume pa bo kljub vsemu v barvastem vzorcu.
Že nekaj let sindikalna organizacija prireja ob novem letu sprejem dedka Mraza za naše najmlajše. Tako kot vselej, je bilo tudi letos pred novim letom v Prešernovem gledališču težko najti prosto mesto. Prireditev se je pričela z otroško igrico »Vilinček z lune«. Otroci so z živim zanimanjem spremljali dogajanje na odru. Napetost je popustila, ko je na oder prišel dedek Mraz. Po kratkem pomenkovanju, v katerem so otroci v en glas odgovarjali na njegova vprašanja, je dedek Mraz vse otroke obdaril.
»Ja vojnik ...
... svečano se obavezujem, da ču verno služiti svome narodu, da ču braniti svoju socialističku otadžbinu...«
Tako se začenja zaprisega, ki jo znajo na pamet naši fanti, ki služijo vojaški rok pa tudi potem je ne pozabijo. Fantje, ki čuvajo našo severno mejo, graničarji na Jezerskem, so si jo z velikimi črkami napisali na karton, ga uokvirili in obesili kot svetinjo na najvidnejše mesto svoje dnevne sobe v karavli.
Obiskali smo jih v nedeljo pred njihovim praznikom, da bi jim čestitali, jih obdarili in jim priredili majhen kulturni program.
Bil je prelep sončen zimski dan. Snega je tu gori nametalo kar meter in pol, toda fantom v karavli ni mar nobenega, še tako hudega zameta. Svojo dolžnost opravljajo ob vsakem vremenu in premagujejo še hujše zamete.
Veseli so bili našega obiska, posebno še lepo zapetih pesmi našega okteta in Franceljnove harmonike.
Samo ta dan v letu je tako vesel, saj so le takrat dovoljeni množični obiski v njihov sicer nedostopni dom.
Vsi fantje so se mi zdeli silno mladi. (Če se spominjam nazaj, so bili včasih fantje, ki so odhajali k vojakom starejši in zrelejši. Ali pa se je nam dekletom le tako videlo?!) Povprašala sem edinega Slovenca, šiškarja Vinka, kdo je najmlajši in kar začudila sem se, da je to prav njihov kuhar Tomislav z Reke. Ravno te dni bo praznoval svoj 19. rojstni dan. No, izkazalo se je, da je mladi Tomislav zares dober kuhar.
Povprašala sem jih, kako preživljajo svoj prosti čas. Povedali so, da imajo televizor, šah, radio, gramofon; pa smučajo tudi fantje. Prav te dni jim bo Vinko pripravil tečaj v smučanju.
Najbolj pa so fantje ponosni na svoja dva prelepa volčjaka Ajoxa in Lasto. Dresirana sta tako, da napadata le civile. Na Jezerskem je namreč zelo lahek prehod na Koroško in si naši kriminalci pogosto izbero to pot za pobeg. Kar dostikrat doživijo tu take incidente in takrat sta jim v veliko pomoč volčjaka.
Ko smo odhajali, so se Maleški vrh, Goli vrh in Jezerski vrh bleščali v soncu in snegu in le dobro oko je lahko opazilo drobne stezice speljane od karavle pa na vse obmejne vrhove. Na strehi kasarne je plapolala trobojnica.
Srečno, mladi fantje in čuvajte nam našo domovino!
DANICA DOLENC
Na svečani seji je prejel priznanje tudi tov. Stane Voglar