Razne stvari. Iz domačih krajev. Imenovanja. Domobranski narednik g. Ivan Voglar je imenovan poštnim asistentom v Lipnici. — Pošt. nadkontrolorjem v Mariboru je imenovan g. F e r d. W u d i a. Mož ne zna nič slovenski. — Pravni praktikant g. Ivan Trtnik je imenovan avskultantom pri okrožnem sodišču v Celju. — Poštnim nadkontrolorjem v Bruku je imenovan g. Peter Grašič. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja bode v kratkem s h o d. Razpravljala se bodo gospodarska in politična vprašanja. Dan shoda in ime govornikov se bode pravočasno naznanilo. Poslanec dr. Ploj in Pommer. Včeraj, dne 21. maja je govoril dr. Miroslav Ploj o naših sodnijskih razmerah na Spod. Štajerskem. Ko je med govorom začel zavrafiati tudi nekatere trditve celjskega nemSkega poslanca dr. Pommerja, zbal se \e ta nemSki gospod njegovih besed ter med sploSno veselostjo poslancev izbežal iz dvorane. To je nemški junak! Dva samomora. V Mariboru se je ustrelil v srce 16 letni brivski učenec Jožef Gebauer. Bil je takoj mrtev. — V Celju si je 60 letni železniski delavec Gross prerezal vrat. Dvomi se, da bi okreval. Prememba posesti. Listi poročajo, da sta F. Schmittovo gražčino v Radečah pri Zidanem mostu za 250.000 K kupila ljubljanski župan Iv. H r i b a r in g. Jos. Prosenc. Velika občutljivost. Učiteljsko druStvo za celjski in laSki okraj se je pri zborovanju v Zidanem mostu dne 9. maja t. 1. pogovarjalo tudi o zaupnem shodu v Celju, na katerem se je govorilo o celjskih slovensko-nemškib razredih. Kakor pravi poročilo o tem zborovanju, so bili navzoCi ogorčeni, da se je gosp. tovariš Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, na tako nečuven način (no, no!) napadal; to se je smatralo od zborovalcev kot žalitev celega učiteljskega stanu. To pa sega vendar že predaleč! Ko je na shodu v Celju g. Praprotnik vstajal in se vsedal, pač nihče ni mislil na to, da je učitelj, ampak da je zborovalec kakor vsi drugi. Če se mu ni pustilo govoriti, to se ni zgodilo, ker je učitelj, ampak ker je njegov predlog naravnost nesprejemljiv. Taka občutljivost je že prekoračila prave meje ter je kratkomalo — smeSna! Zakaj pa jungovski in liberalni učitelji niso takrat celo nič občutljivi, kadar tako srdito in podlo napadajo po stanovskih glasilih svoje katoliško misleče tovariše-učitelje ? Pesmi Simona Gregorčiča. Simon Gregorčič ie izdal tretji zvezek svojih pesmi. Elegantno vezana knjiga stane 4 K. Knjiga obsega 175 strani in se nahajaio v njej pesmi, 8e večinoma dosedaj neobjavljeae. V Rančab pri Mariboru je izvoljen županom Hotzl. Ime kaže, da ni Sloveaec. Sv. Lenart v Slov. gor. Naši nemski šparkasi huda prede. Okroglih 200.000 kron manjka in jih ni nikjer. Plačati bodo jih morali udje zadruge. Nemški rodoljubi šentlenartski sicer prosijo sedaj pri vložnikih, naj bi se popustilo nekoliko obresti od glavnic, koje imajo vložene pri šparkasi. Pravi se tudi Ijudem, da bodo sicer mnogo izgubili. To pa ni res. Ako se ne bo dobil denar drugje, plačati bodo morali zadružniki šparkase, ne pa vložniki. Pozor torej. Mi se spominjamo časov, ko so hodili nemškutarji okoli ter vabili, da se vlaga v nemško šparkaso, ker je baje tamkaj najbolj varno. Možiceljni so imeli deloma prav. Iz lenarčke šparkase sedaj res najbolj premeten tat ne bi mogel mnogo ukrasti. Ako bi še živel župan M r a v 1 j a k, moral bi sedaj slišati mnogo gorkih! Celjski Slovenci — slovanskim časnikarjem! Češkim in poljskim časnikarjem, ki so se peljali v soboto popoldne z brzovlakom na časnikarski shod v Ljubljano, priredili so celiski Slovenci lep vsprejem. Nad sto Slovencev zbralo se je na kolodvoru ter ob prihodu vlaka z gromovitimi «živijo» in «na zdar»-klici pozdravljalo severno-slovanske brate. Narodno ženstvo, ki je bilo v častnem številu zastopano, izročilo je istim lepe evetlične Sopke s slovenskimi trakovi. Naši severni bratje bili so vidno presenečeni nad toli srčnim vsprejemom in mnogoštevilnim slovenskim občinstvom v — nemškem Celju. V Bnčah pri Kozjem se bodo dne 9. junija ob priliki svete birme blagoslovili tamkaj štirje zvonovi, katere je vlil Grassmayr v Wilten-Inomostu. Iz Celja nam pišejo: Vsled vednega deževanja sta Savinja in Voglajna deloma izstopile. Kolikor ni mraz vzel, grozi nam vzeti voda. — Slaba letina se obeta. Iz Dramelj nam pišejo: Po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je mirno v Gospodu zaspala Terezija Zupanc pri Sv. Uršuli v Dramljah, pridna, poštena in pobožna žena Sele v 32 letu svoje starosti. Pogreb je bil 15. maja. Akoravno je deževalo, vrSil se je ob mnogobrojnem spremstvu, kar ie žalujočemu možu in pasterkom v obilno tolažbo. Rajnki blag spomin! V Rečici je v noči od 16. na 17. t. m. zgorelo gospodarsko poslopje gospoda župnika. Zgorelo je tudi 9 glav goveje živine. Z velikim naporom so reSili le hlapca in dva konja. Okrajni odbor v Brežicah je vložil po poslancu J. Zičkarju peticijo na državni zbor za postavno obrarabo domačega vinarstva. lz Šmartina pri Slovengradcu nam pišejo: Stekel pes \e pribežal od nekod in ogrizel več otrok in odraslih. Zato velika žalost in strah. Zdravnik je rane izžgal. Pes je divjal proti Velenju. Ogrizene mislijo poslati na Dunaj. — En dan dežuje, drugi dan sneži. Korun in tirkinja gnijeta. Zimna strn je polegla. Sadno drevje ne more ocvesti. — V Slov. Gradcu imamo tiskarno. Da le ne bi nas stiskala. Iz Crešnic nam pišejo: Mraz je po višjih vinogradih veliko škodoval. Dne 13. maja je šlo precej toče in je grmelo. Plazovi so zasipali cesto proti Frankolovemu in so odnesli veliko novega vinograda pri Jožefu PaloS-u. Drevje je Se v najlepSem cvetju. Povodenj. Večkrat so že naši gg. poslanci zahtevali uravnave Sotle in nje dotokov. Med dotoki dela posebno veliko Skodo Mes t i n j a. Ta potok teče po dolinici, ki se posebno pri Pristavi precej razSiri. Vije se kakor kača med lepimi travniki, ki bi dajali prebivaistra mnogo krme za živinorejo; a ker je tok imenovanega potoka tako zvit, naraste voda pri vsakem znatnejem nalivu ter preplovi vso dolino in uničuje pridelek. Letos izstopila je Mestinja že v drugič ter vzela več kot polovico sena. Ua ljudstvo vsled teh se tako pogosto ponavljajočih povodenj gmotno zelo trpi, je umevno. ObraCamo se toraj do naših gospodov poslancev ter jih prosimo, naj vplivajo na to, da se bode, kadar se bo Sotla uravnavala tudi tok Mestinje uravnal. Iz šole. Gosp. Štefan Rataj, Sol. vodja pri Sv. Miklavžu, imenovan je nadučiteljem v Trbonjah in Alojzij Jankovič, stalnim učiteljem na dosedanjem mestu v Št. Ilju pod Turjakom. Iz Radenec pri Kapeli. Od vseh krajev Spodnjega Štajeria je brati, kako se mladeniči združujejo v društva, se dramijo, se boiujejo za svojo narodnost in napredek. Tudi v naši župniji v prekrasni Kapeli bi se radi mladeniči združili ter s skupnimi močmi delovali za svoje in svojega bližnjega blagostanje. Toda kaj bomo snovali novib društev, saj se že ustanovljena društva ne morejo iz zaspanosti dvigniti ter tekmovati s sosednimi, na primer z jurjevškimi. — Pri nas je vse zaspalo in spi smrtno spanje! Pred leti se je ustanovil tukaj pevski in tamburaški zbor, kateri je svoječasno izvrstno deloval. Pa pevci so kmalo odfrčali s pticami selivkami. Cerkveno petje je izvzeto. Tamburaši so pa svoje orodje vrgli med staro šaro. Ravno tako je začelo hirati bralno društvo vsled pomanjkanja knjig, poučnih shodov in zabavnega razvedrila. Tudi Ciril - Metodova podružnica se že zvija v predzadnjih vzdihljajib. Da ne govorim o kmetski zadrugi, katera še životari kar tako tje v en dan! — Živela kapelska zaspanost! Tatovi so pokradli v noči na 9. t. m. pri Lor. GroblSek v Hotinji vasi obleko, jestvine in nekoliko denarja. Domačemu psu so nekaj vdali, da je drugi dan skoraj poginil. Kdo je ta zločin storil, se še ne ve. Iz Dornove. Kakor vam je mogoče znano, naznanili so pristaši <Štajerca» v svojem listu »Kmetsko zborovanje v Dornavi* na binkoštni ponedeljek. Kakor so bobnali, hoteli so nam kmetom jako važne reči razodeti. Radovedni smo bili, kateri zastopniki kmetskega stanu nas bodo obiskali, in veselili smo se, da nam pravi strokovnjaki razjasnijo položaj in pokažejo pot v boliSo bodočnost. Pa, glej, prisopihal je znani večni kandidat za drž. poslanca Wisenjak z nekaterimi fanti iz njegove občine, Drevenšek iz Ptuja, podpredsednik društva in Zadravec iz Središča. Prvi je nastopil Wisenjak in nam naznani, da to druStvo nastopi, kjer hoče, ker ima zato dovoljenie od c. kr. okrajnega glavarstva. No, takega dovolienja pač ni težko dobiti in ga ima sto drugih društev tudi. Ker mu nismo hoteli posluSati govora, nas je imenoval klerikalce in neolikance, ter se odstranil v zadnp tesno sobo, kjer sta potem Wisenjak in Drevenšek svoje kunStne reči razkladala navzočim trem posestnikom, kateri so «Štajerčevi» prijatelii, nadalje onim fantom, katere si je Wisenjak zaradi varnosti prignal seboj. Ko je bil shod končan, je imel vsaki, kateri je poslušal, pravico si žejo pogasiti s pivom, ki so ga ti gospodje obilno platili. \Visenjak pa je tudi poskrbel za to, da se niso s praznimi želodci vrnili, ker je seboj donesel precejšno balo krač in klobas. Sicer pa vam ob prihodnji priliki o tem kakor o par tukajšnjih pristaših «Štajerca» poročam natančneje. Do istega časa pa vas pozdravljam. Dornavčan. Premeten Ribničan je prisel v bolezni iskat dobrega sveta k zdravniku. Ko ga ta preišče, mu pomoli malo steklenico pod nos, rekoč: «Očka, poduhajte!* Ribničan poduha. «Dobro», pravi zdravnik, «sedaj ste ozdravljeni.» »Koliko sem dolžan», vpraSa Ribničan. «Deset goldinarjev>. — Ribničan mirno poišče desetak ter ga pomoli zdravniku pod nos: «Dihajte!» Zdravnik poduha. Ribničan: <No, sedaj ste pa vi plačani» ter odide z desetakom iz sobe. Cerkvene stvari. Birmanih je bilo pri letošnjem birmovanju v lavantinski škofiji 3595 birmancev in sicer v Kostrivnici 159, Št. Peter v Medvedovem selu 144, Sv. Ema 185, Sv. Križ tik Slatine 695, Rogatec 727, Št. Florjan na Boču 129, Žetale 338, Stoperce 141, Maribor 628, Jarenina 234, Št. Jakob v Slovenskih goricah 215. Cerkvena glasba. Za procesijo o presv. ReS. Telesu je izdal Ign. Hladnik sledeča dela za mešani zbor: op. 24. drugi natis, Pange lingua in 4 himne (Sacris, Salutis, Verbum, Aeterne); op. 36. Laudes eucharisticae: daljše himne (kot porabljivi ofiertoriji), o sacrum, Ego sum, Adoro, 0 salutaris, Lauda Sion; op. 39. 36 pesmi obhajilnih, Srca Jezusa in presv. Reš. Telesa, partit. in 4 glasovi 4 K, posamezni glas 40 vin. — Ker k op. 24 in 36 ni glasov, se dobe te partiture, če se iih več naroči, za pol nižjo ceno, pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. Št. Vid na Planini. Ne bodo veliko opravili apostoli krivih naukov pri nas, dokler bodo ljudje tako iskreno častili svojo nebeSko kraljico. Pred par dnevi smo se čudili romarjem, ki so ob skrajno neugodnem potu od daljnih krajev prišli častit in na pomoč klicat čudodelno zagorsko Marijo. Na binkoStni pondeljek pa so nam pripravili naS preč. gospod župnik, goreč častilee Marijin, pravo duhovno veselje — kronali smo kip lurške Marije, že leta 1886. preskrbljene po preč. gospodu Fr. KoroSecu, sedaj nadžupniku Sv. Križkemu. — Dragoceno krono in Sest svečnikov je ukusno in ceno izdelal g. K. Tratnik iz Maribora. Znesek (240 K) so zložili v kratkem 6asu prav radovoljno župljani. Svečanost je omogočilo izjemno vreme: v nedeljo je celi dan deževalo, v torek deževalo, v pondeljek pa se je deževje potolažilo. Ljudstva se je zbralo prav veliko. Šolarji obeh Sol (trške in St. vidske) so se pod nadzorstvom št. vidskega gospoda nadučitelja udeležili slavnosti polnošteviino. Mnogi so svetili med procesijo in sveče darovali Mariji, večino deklet je bila belo oblečenih in ovenčanih. V resnično in opravičeno veselje faranov so vodili procesijo in blagoslovili krono po izvirnem, jako pomenljivem, svoj čas od viSjega nadpastirja potrienem obrazcu milostliivi gospod kanonik in dekan kozjanski. Č. g. župnik zagorski pa so nam z ozirom na prikazen lurške Marije pokazali trojne otroke Marijine: nedolžne — bela obleka; spokorne — modri pas; in trdovratne — rožni venec na Marijini roki. Tem kliče Marija: »Nazaj na pravo pot!« Onim: »Ostanite zvesti v svoji spokornosti!« Nedolžnim pa: »Ne zapustite me nikdar!« — Petje so oskrbeli domači gospod župnik, ki se vedno veliko trudijo in žrtvujejo za cerkveno petje. Med procesijo so nosile Marijin kip vzgledne device: Amalija in Jozefa Salobir, Neža in Marija Manček, Jozefa SevSek in Marija Senica. Krono je nosila učenka III. razreda Franca ZakoSek, spremljana od svoje sestre in Jozefe Špan, učenk II. razreda. — Ljudstvo je bilo vidno ginjeno, solze veselja in tolažbe so močile lica in marsikdo je gotovo sklenil, ostati ali postati zvest Marijin otrok. Hvaležni pa so farani svojemu preč. g. župniku, da so oskrbeli to slovesnost, hvaležni so mil. g. dekanu, da so jo povikšali, hvaležni 6 g. pridigarju in le želijo si, da bi se spolnila prošnja govornikova do Marije, naj bi se smeli enkrat udeleževati njenega kronanja v nebesih. Pri Sv. Lenartn blizu Ormoža bomo imeli na dan presvete Trojice blagoslovljenje novega altarja, potem ob Petrovem sveti misijon, v začetku avgusta pa bodo obhajali naS častiti g. župnik biserno raašo. Da{ jim Bog zdravim dočakati. — Letina nam kaže precej dobro, nekaj nas je zdaj parkrat precej hud mraz plašil, a vendar se malokje kaj pozna poškodovanega. — Dne 29. aprila smo spremili k večnemu počitku daleč okoli znanega Mihaela Pauliniča, gostilničarja v Podgorcih v 46. letu svoje starosti. Mož nam }e bil nasprotnik, le s ptujskim »Štajercem« in z istimi, katerim ga je delil, so si bili dobri. Bog mu bodi usmiljen. Društrena poročila. Slovenci, v Št. Ilj ! V Št. Ilju nad Mariborom, kjer Slovenci tako navdušeno branijo slovensko mejo proti tujim navalom in uplivom, nameravajo prirediti dne 6. julija Ciril-Metodovo slavnost. Podpirati šentiljske Slovence v njihovem boju, vlivati jim novega navdušenja v njih srca, je dolžnost vseh sosednih domoljubov. Zato se pripravljajmo in obiščitno dne 6. julija svoje sobrate v velikem številu ob Ijuto napadeni slovenskonemšk, roeji v Št. Hiu nad Mariborom! Zadrnga v Mali nedelji. Dne 25. t. m. bode imela kmetijska zadruga v Mali nedelji tretji izvanredni občni zbor, na katerem bo predaval zadružni tajnik g. Ig. Kosi o letošnji prodaji in izdelovanju mleka naše mlekarne. Ob enem se tudi vljudno vabijo vsi oni, kateri se za mlekarstvo zanimajo in mislijo pristopiti. Ob enem bode pouk, kako se naj ravna z živino, od koje se bode poSilialo mleko v mlekarno. Pri lepem vremenu bode zborovanje na vrtu, drugače pa v zadružai pisarni. K obilni udeležbi vabi vljudno naCelstvo. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dragi gospod urednik »Slovenskega Gospodarja«! Ker ste blagovolili v VaSem cenjenem listu priobčiti naznanilo o naši spomladanski veselici, Vam tukai naznaniam, da je bila res velika ter }e bila razun od domačih tudi od rojakov, doSlih od vseh bližnjih in daljnih sosednih krajev tako mnogobrojno obiskana, da je naSe pričakovanje prijetno iznenadilo. Obširen prostor na Slanovem vrtu je bil do zadnjega kotička napolnjen. Vse točke obsirnega sporeda so se vrSile izborno, kar je pričalo burno odobravanje občinstva. Po oficijelnem delu veselice se je pričela prosta zabava v prostorih gospe Slanove. Ker se pri veliki stiski nismo mogle vsem došlim gostom dostojno zahvaliti, zatorej mili prijatelji oziroma prijateljice, kakor poleg domačih gospodov tudi oba čč. gospoda duhovnika od Sv. Križa na Murskem poliu, čč. gg. kaplana od Sv. Benedikta in Sv. Ane v Slov. goricah, dalje g. I. Cirič s svoiim izbornim pevskim zborom in drugi iz Gornje Radgone, kapelske gdč. učiteljice in drugi, pevski zbor od Sv. Križa in drugi, od Sv. Benedikta, od Sv. Ane, Sv. Antona, Sv. Jurja v Slovenskih goricah, Sv. Lenarta in Sv. Andraža, posebej pa Vi dragi nam gost g. A. Majcen, učitelj od Sv. Andraža, naS slavnostni govornik, spreimite vsi skupaj tem potom najprisrčnejSo zahvalo za tako ljubeznjiv in mnogoStevilen obisk naSe prve veselice ud hvaležno vam udane »dekliške zveze« bralnega društva, istotako tudi Vi, ki nas niste mogli osebno obiskati, a ste se nas pismeno 8 pozdravi spomnili vsem prisrčna hvala, Bog Vas živi! Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! IvankaK... voditeljica dekl. zveze. Iz Polzele. Ker so postale gledališke predstave že nekako moderne, priskrbelo si je tudi naše napredujoče »katol. bralno druStvo« po prijaznosti našega g. župana Julija Zigana v njegovih prostorih prav prostoren  in ličen oder, kakor ga na deželi redkokje najdeS. Igrala pa se je dvakrat najbolj priIjubljena >Lurdka pastarica«. In s kakim uspehom ? Omenimo samo to, da je pri vsaki predstavi bilo do 500 oseb, med njimi dragi nam gostje iz Savinjske doline začenSi od mesta Celja do Nazarja menda iz vsake fare. Enoglasno se ie izrekla vrlim igralkam — izključno kmečkim dekletom — iz novoustanovljene Marijine družbe. Vsem prijateljem od blizu in daleč naznanjamo, da se bo igra Se enkrat ponovila in sicer v nedeljo, dne 1. junija ob polu 4. uri popol. — Slovenski pisatelji naj bi preskrbeli za naše domače odre še več tako lepih iger, ki neizmerno blagodejno uplivajo na Ijudstvo. Le tu pa tam se kak šnopsar ali pa bralec »Štajerca« in »Rodoljuba« zaletava v take predstave, kakor se tudi psiček spotika nad najubranejšo godbo. O kakem takem gnezdu, kjer se naše ljudstvo napaja in zastruplja s šnopsom in liberalnim duhom, spregovonmo znabiti drugokrat. Za danes caj zadostuje to kratko poročilo, iz katerega razvidite, da gremo naprej tudi v lepi Savicjski dolini. — S strahom in upom se oziramo na nebo, kaj nara bo še naklonilo. Mraz nam je že nekoliko vina posuSil, Bog nam prizanesi še^z drugimi nezgodami! Posojilnica v Cadramn \e sklenila hranilne vloge s 5 % obrestovati, da bi domači in sosedje radi gotovo tam vlagali. Iz drugih krajev. Iz Celovca nam pišejo: Iz naše omrtvele Koroške dobi vaš cenj. list le redkokrat kak dopis. Saj pa tudi ni čuda! O tukajšnjih iz večine prav žalostnih narodnih razmerah pač nikdo ne ?poroča rad; velike narodne slovesnosti pa se pri nas ne vršijo tako pogosto, kakor na zelenem Štajerskem. Kakor že nekaj let sem, priredili so tudi letos slovenski celovški bogoslovci 15. t. m. slavnostno akademijo, pri kateri se ni sošel samo cvet koroške slovenske inteligence, ampak so jo posetili, kar je za koroško posebno pomenljivo, v prav lepem številu tudi zastopniki kmetskega ljudstva. Letos je vspelo to slavlje izredno dobro. Ze pogled na skromno, a okusno opremljeno avlo, kjer se je slavnost vrSila, napravil je na vsakega gosta ugoden utis. V iskrenih besedah je pozdravil predsednik, g. Fran Cukala, došle goste. Dobro izvežbani pevski zbor po vodstvom g. Jak. Rozmana je proizvajal posamezne točke s pravim 6utom in pričal o veliki marljivosti. Posebno zanimanje vzbudilo je tudi tamburanje. Slavnostni govor 6. g. Rotterja je izvabil gostom mnogo zasluženega priznanja. Jednako je žel tudi govor g. Smodeja veliko pohvalo. Sklepni govor bil }e slovo. Gosp. predsednik se je zahvalil cenj. gostom za mnogobrojni poset in zaorili so po tihetn bogoslovnem svetiSču »živijo«-klici sv. Očetu in cesarju Fran Josipu. Na antilskih otokih, kjer je na Martiniku izbruhnil vulkan in uničil 40.000 ljudi, še podzemeljske moči vedno ne mirujejo. Mon Pele ne ugasne, ampak zraeraj na novo bruha ogenj iz sebe. Ljudstvo po otokih je prestraSeno in zbegano. Neurje. Iz Vidma v Italiji poročajo o silni toči, ki je baje 10 cm debelo pokrila tla. V Pontebi je strela poruSila neko hiSo. Pri Gemoni je vihar trem hiSam odnesel strehe. Podrl se je zid v neki hiSi, ki je zasul tri osebe. Vihar je prevrnil tudi neki poStni voz. Ali bo svet znorel? Dr. W. B. Fletcher, ki je strokovniak v dušnih boleznih, trdi, da ljudje postajajo vedno bolj pristopni norosti in da na ta način bodo čez 200 let ali v Sestem rodu na svetu sami norci. Dr. J. L. Corning, ki je pred nekaj leti obrnil na-se pozornost po svojern spisu, kjer dokazuje norost, ki se danes toliko širi in je pripisati modernemu živlienju Ijudij, se ne vjema s prvo trditvijo. On priznava, da Stevilo norcov sicer raste, posebno po večjih mestih, toda sedanja veda zna popolneje zdraviti to bolezen, kot poprej in zato baje se ni bati,  da bi norost kot bolezen preplavila celi sveU ,,Dijaški dom" v Celju. [III. Izkaz.] Zfi rDijaški dom" v Ce\ju so nadalje poslali prispevke: Č6. gg.: Koreši6 Štefan, urednik nKat. Lista" v Zagrebn, 6 K, dr. Pazman Josip, c. kr. V3eu6il prof., 5 K, dr. Dinko PrimuS, nadbiskupov tajnik, 3 K, Stjepan Bidanid, bilježnik nadb. duh. stola, 2 K, Barle Janko, arhivar nadbisk. pisarne, 3 K, dr. Lončari6 Josip, nadbisk. ceremoniar, 2 K, dr. Franjo barun Salis-Seewis, prefekt, 2 K, dr. Horvat Karlo, protesor, 2 K, Zadravee Alojz, aktuar nadbisk. pisarne, 5 K, vsi t Zagrebu; gg.: dr. Hočevar Janko, odvet. kandidat na Dunajn, 40 K, Bratkovi6, c. kr. notar v Gornjemgradu, 10 K, Dekleva Sounig v Gorici, 10 K, Kržič Anton, kr. proffsor v p. na Lumovcu, 10 K; slavno omizje BNarodni dom" v Brežicah dne 4. msja 1902, nabral g. dr. Strašek, 7 K 64 v.; g. Draksler Jakob, c. kr. •krajni tajnik v Kamniku, 5 K; 66. gg.: Bizjak Vinko, nmirov. župnik v Loparji, 10 K, Kajdič Tomaž, stolni kanonik t Ljubljani, 5 K, p. Emeran Šlander, oskrbnik v Radgoni, 10 K, Dekorti Josip, župnik na Ljubnem, 10 K, Šelih Ivan, župnik pri Sv. Kunigundi na Poh., 10 K; g. Agrež Josip, zaseb. uradnik v Brežicah, 10 K; 66. gg.: Kunce Janez, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, 10 K, Mraz Tomaž, nadžup. v Selnici ob Dravi, 200 K, dr. Kova6ič Franc, prof. bogoslov. v Mariboru, 20 K; gg.: Umek Anton v Brežicah 10 K, Kauči6 Jak., c. kr. zemljeknjižni vodja v Ljubljani, 10 K, Tomšifc Fran, nadinžener v Ledei na Češkem, 50 K; gg. Rajh, ml. Pušenjak, Mursa na Cvenu, 4 K; g. dr. Grossmann in soproga Matilda v Ljutomeru 50 K; g. Bratkovi6 Kaziinir, c. kr. notar v Gornjemgradu, 5 K; 6. g. Gregorec Pankracij, župnik na Ven6eslu pri Slov. Bistrici, 10 K; gg.: dr. Lebar Jož., zdravnik v Križevcih, 10 K, Kocbek Martin, c. kr. notar v Konjicah, 20 K, Šepic Ivan, veleposest. v KoDJicah, 200 K, Turnšek Anton, posestnik v Nazarji, 20 K; 66. gg.: Ži6kar Josip, dekan in drž. poslanec v Vidmu, 20 K, Kosar Jakob, kaplan v Slivnici pri Mariborn, 10 K, Pecar Albin, kaplan v Imenom, 10 K, Bulovec Mihael, uršulinski spiritual v Ljubljani, 10 K, Vreže Janez, c. kr. profesor v Mariboru, 10 K; gg.: Jošt Franc, revizor ^Zveze slov. posojilnic" v Celju, 10 K, Golograpc Ferdinand, stavbeni mojster v Celju, 200 K; 6. gosp. Knavs Josip, kurat v Topolovem v Istri, 10 K; gg. profesorji v Zagrebu: Marn 5 K, Pe2i6 1 K, Šplhar 1 K, Benigar 2 K, dr. Bu6ar 2 K, dr. Bosanac 1 K, dr. Šenoa 1 K, dr. Bazala 1 K, dr. Janibrekovič 2 K, dr. Pacher 1 K, Novotni 1 K, Korlevi6 1 K, dr. Bohni6ek 1 K; g. Matjašič Franc v Gradcu 2 K; g. dr. Fran Rausch, odvetnik v Kozjem, 10 K; slav. posojilnica v Makolah 200 K; »lav. ob6ina Vurberg pri Ptuju 3 K; gosp. Aleksander pl. Wachten s soprogo Alice Wachtcn v Celju 200 K; gg. Koštomaj Anton, krčmar v Gaberji, 4 K 20 v, V. Bežek, c. kr. profesor v Gorici, 5 K; 6. g. Šijanec Al., župnik v Negovi, 3 K; g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Šoštanju, 10 K; slav. posojilnica v Vojniku 20 K; g. Lasbaher Anton v Seliščih 5 K; 6. g. Mihael Korošec, vpokoj. župnik v Ljubljani, 10 K; gospodje: H. Schreiner, «. kr. ravnatelj na u6iteljiš6u v Mariborn, 20 K, dr. Alojz Bren6i6, odvetnik v Celju, 20 K, Oton Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 50 K, dr. Fran Simonič na Dunaju 20 K; 6. g. Ivan Kozinc, župnik v Slirnici, 50 K; slav. tamburaško društvo nZvon6ek" v Št. Juriju ob Taboru po gd6ni Jnliki Južna o priliki prvega izleta na Vransko, nabrano svoto 32 K; gg.: J. Tlaker, kovač na Teharjib, 1 K, Štefau KožeJj, tovarnar na Lube6ni, 1 K, Peklar Franc, župan na Doln, 10 K; 6. gosp. Janko Munda, provizor v Št. Joštu na Kozjaku, 2 S; 6. g. Ivan Jodl, župnik pri Sv. Knngoti, 4 K; slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 120 K; slav. ob6ina Cven pri Ijutomeru 50 K; g » Moll, trgovec v Trbovljah, 5 K, Andrej Senekovil, c kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani, 10 K; slavni ob6inski odbor v Kr6etini pri Ptuju 20 K; 66. gg.: Ivan Gorišek, vikar v Celju, 50 K, Jože Kardinar, c. kr. gimn. prof., 40 K, dr. Hohnjec, duhovnik v Celju, 10 K; slav. slovenjebistriško u6iteljsko drnštvo pri svojem zborovanju, dne 1. maja 1902, nabrano svoto 22 K; g. Rudolf Schweitzer, cand. meh. na Dunaju pri slavljenju desetletnice kluba slov. tehnikov, nabrano svoto 7 K 20 v, g. dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni pristav v Mariborn, 10 K; slavno u6iteljsko društvo v Ljutomeru pri zborovanju, dne 1. tnaja 1902, 13 K 40 v; g. dr. FraDJo Rosina, odvetnik in dežel. poslanec v Mariboru, 50 K; 6. gosp. Podboj Ivan, župnik na Planini pri Rakeku, 4 K; g. dr. Jos. Spešic, zdravnik v Središ6u, 20 K ; slav. posojilnica v Slov. Bistrici 100 K; 66. gg.: Cinglak Jak., kaplan v Vojniku, 20 K, Bnrcar Božidar, žapnik v RnSah, 20 K; slav. posojilnica v Gornji Radgoui 100 K. Skupaj: 2440 K 44 v.