175ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 131–138
ZAPISI
Marko Mugerli
Slovenski {tudentje na baselski univerzi v 16. stoletju
Na za~etku 16. stoletja je bila za na{e in tuje {tudente zelo priljubljena dunajska univerza.
Imela je ve~ kot 1000 {tudentov letno, kar jo uvr{~a med najve~je izobra‘evalne ustanove
tistega ~asa. S pojavom reformacije in s {iritvijo augsbur{ke veroizpovedi je bilo jasno, da se
bo njena popularnost nekoliko zmanj{ala. In res, od 20. let 16. stoletja je opazen trend upa-
danja njenega {tevila {tudentov.
Velik del krivde za upadanje {tevila {tudentov dunajske univerze nosijo nem{ke univerze
v Jeni, Heidelbergu, Strasburgu in Tübingenu. V teh primerih gre za univerze v luteranskih
krajih. Da so bili med njihovimi {tudenti tudi na{i rojaki, ni ni~ presenetljivega, saj so med
reformacijskimi smermi pri nas prevladovali luterani. Bolj presenetljiva bi bila ugotovitev,
da bi na{li na{e {tudente na univerzi v obmo~ju druge reformacijske smeri. V mislih imam
baselsko univerzo1, torej izobra‘evalno institucijo na podro~ju {vicarske reformacijske smeri.
[vicarski reformaciji so poseben zna~aj poleg njenih verskih voditeljev dajali {vicarski
humanisti, ki so si ravno Basel izbrali za eno od svojih najpomembnej{ih sredi{~. V mestu, ki
je slovelo zlasti po svojih obrtnikih, trgovcih in bankirjih, je bilo ve~ tudi priznanih tiskarn.
Najbolj znana med njimi je bila tiskarna Johanna Frobena, kateremu so ‘e sodobniki nadeli
naziv »kralj tiskarjev«. Tu so izdajali {tevilna humanisti~na dela, med katerimi je treba v prvi
vrsti omeniti dela Erazma Rotterdamskega, ki je v mestu tudi nekaj ~asa ‘ivel in imel svojo
{olo. Njegovih svetovno znanih spisov ni potrebno posebej poudarjati, ne smemo pa pozabiti
na njegovo odklonilno stali{~e do Luthra, saj je s tem pomembno vplival na odnos {vicarskih
humanistov do omenjenega reformatorja.2
V Baslu je ‘ivel in deloval tudi Heinrich Loriti-Glareanus (1488–1563), znamenit {vicar-
ski humanist in geograf. Njegova knjiga »Geographia«, prvi~ objavljena 1523, je bila u~benik
na {tevilnih evropskih univerzah.3 Glarean je bil znan tudi po svojih prevodih anti~nih avtorjev,
{e posebej Homerjeve Iliade. Kruh si je slu‘il {e s predavanjem na baselski univerzi.
Na njej je pou~eval tudi Sebastijan Münster (1489–1552), in sicer teologijo, Stari testa-
ment in hebrej{~ino. V {olskem letu 1547/48 je opravljal funkcijo rektorja. Poleg ‘e omenjenega
se je zanimal {e za geografijo. Zaslovel je z delom »Cosmographia«, ki je do‘ivela kar 46
izdaj.4
Tukaj je deloval {e en svetovno znani humanist Theophrastus von Hohenheim, bolj znan
kot Paracelsus (1493–1541). Bil je eden med najpomembnej{imi prirodoslovci 16. stoletja,
1 Univerzo v Baslu je pape‘ Pij II. ustanovil z bulo, izdano v Mantovi dne 12. november 1459. 4. aprila 1460 je
bila univerza slovesno odprta.
2 Mijo Mirkovi}, Matija Vla~i} Ilirik, Pula, Rijeka 1980, str. 353.
3 Walter Rüegg, Geschichte der Universität in Europa, von der Reformation zur Französischen Revolution (1500–
1800), Band. II, München 1996, str. 35.
4 Prav tam.
176 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
zdravnik in kemik. Ob prevzemu u~nega mesta v Baslu je javno za‘gal dela Avicennasa in
Galena, ki so tedanjim zdravnikom pomenila skoraj toliko kot teologom Sveto pismo. Para-
celsus je bil doma s Koro{ke. Svoji domovini je posvetil zgodovinsko delo »Chronica und
Ursprung des landts Kärnten«.5
Mo~na prisotnost humanistov je gotovo vplivala na bodo~ega reformatorja Ulricha Zwing-
lija, ki se je leta 1502 vpisal na baselsko univerzo. Po {tudiju je postal voja{ki duhovnik in je
dvakrat spremljal svoje rojake v Italijo ter prisostvoval njihovim bojem. Leta 1518 je postal
pridigar v züri{ki stolnici. Podobno kot Luther se je tudi Zwingli posvetil {tudiju svetega
pisma. Bil je mnenja, da se v njem razodeva Bo‘ja volja, zato je treba preveriti vse cerkvene
obi~aje in ugotoviti, ~e jih sveto pismo predpisuje. ^e jih ne zapoveduje, jih je treba odpravi-
ti. Zwingli, ki je u‘ival podporo mestnih oblasti, je v Zürichu odpravil ~a{~enje svetnikov in
relikvij. Nastopil je zoper cerkveno hierarhijo, duhovni{tvo, romanja in ma{o. Pod vpra{aj je
postavil redovne zaobljube, praznike in postne dneve. Iz cerkva so odstranili podobe, slike in
sve~e. Prepovedal je cerkveno petje in orgle. Po novem je bilo bogoslu‘je sestavljeno iz
molitev, branja svetega pisma, pridige in obhajanja evharistije {tirikrat letno. Krst je postal le
znamenje zaveze, evharistija zgolj spomin Kristusovega trpljenja.6
Reformacijske ideje so se {irile v ostale {vicarske kraje, med drugim tudi v Basel. Njihovi
privr‘enci so leta 1529 nasilno prevzeli oblast. V mestu so odpravili ma{o in uni~ili podobe
svetnikov.7
Novoverci so iskali zaveznike tudi pri Luthrovih privr‘encih. @eleli so dose~i spravo med
obema stranema. Tako je oktobra 1529 v Marburgu pri{lo do verskih pogovorov med Luthrom
in Zwinglijem. Vendar pogovori niso pripeljali do zedinjenja. Skupnega jezika nista mogla
najti ob vpra{anju Kristusove navzo~nosti v evharistiji. Luther se je izrekel za fizi~no, realno
navzo~nost. Zwingli je opiraje se zlasti na Janezov evangelij, zagovarjal pojmovanje evhari-
stije kot duhovne hrane. Kmalu potem je pri{lo do nastanka cvinglijanske oziroma baselske
ter augsbur{ke veroizpovedi, ki sta dokon~no lo~ili oba reformacijska tabora. Tako so cvingli-
janci imeli dva sovra‘nika, na eni strani luterance na drugi pa katoli~ane. S slednjimi so se
leta 1531 spopadli pri Kapplu in bitko izgubili. Med padlimi je bil tudi Zwingli.8 Vodilno
vlogo med njegovimi privr‘enci je prevzel Henrik Bullinger, ki je posku{al z novim {vicar-
skim reformatorjem Jeanom Kalvinom dose~i kompromis. Kalvin je bil mnenja, da ~lovek
ne more prostovoljno izbirati med dobrim in zlom, on sploh ni~ ne izbira, on je ‘e odre{en ali
preklet. Kdor ni preklet, se za to sre~o ne more sklicevati na svoja lastna dejanja, ampak zgolj
na Zveli~arjeve zasluge. Glede vpra{anja evharistije je Kalvin zagovarjal stali{~e, da Kristu-
sovo telo in kri v posve~enem kruhu nista navzo~a, vendar je evharistija kljub temu milostni
dar Boga.9
Jean Kalvin in Henrik Bullinger sta leta 1549 sklenila Consensus Tigurinus, ki glede
evharistije in predestinacije sprejema omiljene kalvinisti~ne formulacije, in sta tako ustvarila
temelje za zedinjenje {vicarske reformirane Cerkve, ki se je zgodilo leta 1562 z nastankom
skupne veroizpovedi cvinglijancev in {vicarskih kalvinistov, tako imenovane »Confessio
helvetica posterior«.10
5 Prav tam, str. 425.
6 Zgodovina Cerkve 3, Reformacija, protireformacija in katoli{ka prenova (1500–1715), Dru‘ina, Ljubljana
1994, str. 72.
7 Prav tam, str. 82.
8 Prav tam, str. 87.
9 2000 let kr{~anstva, Ljubljana 1991, str. 845.
10 Zgodovina Cerkve 3, Reformacija, protireformacija in katoli{ka prenova (1500–1715), Dru‘ina, Ljubljana
1994, str. 195.
177ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Za ta ~as, torej od za~etka pa do 60. let 16. stoletja, so izpri~ani stiki nekaterih na{ih
rojakov z baselsko univerzo, {vicarskimi humanisti in reformatorji.
Baltazar Praunsperger, doma iz Savinjske doline, je na za~etku stoletja {tudiral na
tamkaj{nji univerzi. Bil je avtor {tevilnih glasbenih knjig. Razen tega o njem ne vemo prakti~no
ni~esar. Vpra{anja, ali je imel stike s {vicarskimi humanisti, in ~e jih je imel, ali je to vplivalo
na druge njegove rojake, ostajajo odprta.
Ve~ vemo o Lenartu Budini, ustanovitelju stanovske {ole v Ljubljani. V 20. letih je delo-
val v Baslu in njegovi okolici. Od leta 1522 je bil vodja neke {ole v Rheinfeldenu v {vicar-
skem kantonu Aargauu. [e leto pred tem je slu‘boval kot korektor v tiskarni Johanna Frobe-
na v Baslu. Stiki s Frobenovim podjetjem so dokazljivi {e leta 1537, ko je bil ‘e v Ljubljani.
Obstajajo tudi domneve, da je osebno poznal humanista Glareana oziroma da je bil celo
njegov u~enec. Oba sta se leta 1529 zaradi nemirov v Baslu in zaprtja univerze umaknila v
Freiburg. Tu je Lenart dosegel bakalavreat, Glarean pa je dobil slu‘bo profesorja. V zgodovino-
pisju se omenja tudi Budinova izredna glasbena nadarjenost, kar bi lahko kazalo na njegovo
{olanje pri Glareanu, ki je bil izvrsten glasbeni teoretik in pisec raznih del s tega podro~ja.
Dodatno pozornost vzbuja njegov prozni latinski prevod prvih {estih spevov Iliade, ki se je
ohranil prav v Ljubljani. Mogo~e ga je Lenart prinesel s seboj ob vrnitvi v domovino.11
S tem v zvezi lahko omenim {e eno osebo, ki je sicer prihajala izven slovenskega etni~nega
ozemlja, vendar je imela stike s slovenskimi protestanti. Gre za Matija Vla~i}a-Ilirika (1520–
1575), ki je prihajal iz Labina v Istri. V mladosti se je {olal v Benetkah, kjer je bil njegov u~itelj
Giambattista Cipeli, prijatelj in u~enec Erazma Rotterdamskega. Verjetno je bil prav Giambat-
tista vzrok, da je Vla~i} leta 1539 izbral prav Basel za prvi kraj svojega {tudija. Tu se je gibal v
krogu Erazmovih u~encev, ki so bili protestanti, cvinglijanske smeri. Omeniti je treba univerzi-
tetnega profesorja Oporina, ki je poleg pou~evanja gr{~ine vodil tudi svojo privatno tiskarno ter
skrbel za izdajanje protestantskih knjig. Objavil je {tevilna Vla~i}eva dela. Ne smemo pozabiti
omeniti tudi doktorja Simona Gryneuma, baselskega profesorja in enega od sestavljavcev ba-
selske veroizpovedi. Vla~i} je bil v ~asu svojega {tudija nastanjen prav v njegovi hi{i. Z njim je
ohranjal stike {e potem, ko je leta 1540 od{el v Tübingen. Prekinili so se naslednje leto, ko je
njegovega u~itelja in mecena pobrala kuga, ki je tedaj razsajala v Baslu.12
S {vicarskimi humanisti sta imela stike tudi Peter Bonomo in njegov u~enec Primo‘ Tru-
bar. Jo‘e Rajhman v Pismih Primo‘a Trubarja omenja pet njegovih pisem, naslovljenih na
Henrika Bullingerja, po smrti Ulrika Zwinglija, duhovnega vodjo {vicarske reformacije.13 V
njih je razvidna neka pozitivna naravnanost do omenjene smeri, vendar se v vpra{anju evha-
ristije Trubar postavlja na Luthrovo stran. Pri tem je dosti zgovorno pismo z dne 13. marca
1557. V njem pravi, da mu je Bullinger poslal knji‘ico z njegovo versko razpravo, nad katero
ni imel pripomb. Njemu in vsem drugim predstavnikom »helvetske« cerkve se opravi~uje
zaradi la‘nih govoric, ~e{, da je javno na pri‘nici vse cvinglijance preklel in jih zmerjal za
krivoverce. V nadaljevanju je govora o sporu med luteranci in cvinglijanci zaradi zakramen-
ta-obhajanje ve~erje.14 Pri svojih pridigah je govoril o substanci zakramenta. Zaradi tega
11 Primo‘ Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana 1979, str. 114–128.
12 Mijo Mirkovi}, Matija Vla~i}-Ilirik, Pula, Rijeka 1980, str. 26–88.
13 Prvo pismo je bilo napisano 13. septembra 1555, ostala pa 13. marca 1557, 10. julija 1557, 20. decembra 1557
in 1. februarja 1559. Jo‘e Rajhman, Pisma Primo‘a Trubarja, Ljubljana 1986, str. 24–37.
14 Marbur{ki pogovori med luteranci in cvinglijanci v oktobru leta 1529 niso privedli do zedinjenja. Medtem ko
so lahko 14 ~lenov skupno dolo~ili, so se duhovi ob 15. ~lenu, ob vpra{anju Kristusove navzo~nosti v evharistiji,
lo~ili. Luther se je, sklicujo~ se na posvetitvene besede, ki jih je s kredo napisal predse na mizo, izrekel za fizi~no,
realno navzo~nost; Zwingli je opiraje se zlasti na Janezov evangelij, zagovarjal pojmovanje evharistije kot duhovne
hrane. Zgodovina Cerkve 3, str. 84.
178 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
nauka je pri{lo do razdora in needinosti v kr{~anski cerkvi ter do po~asnej{ega {irjenja evan-
gelija. Pravi, da tako visoke disputacije o resni~ni, telesni, bistveni in duhovni navzo~nosti
Kristusovega telesa ne koristijo preprostim ljudem. Postavi se na Lutrovo trditev, da se pri
ve~erji kristjanom resni~no deli Kristusovo telo in njegova kri in da niso samo znamenja.15
Konec 60. let ni mo~ najti Trubarjevih pisem naslovljenih na {vicarskega reformatorja. Iz
tega se je v na{em zgodovinopisju sklepalo, da Trubar verjetno ni ‘elel poglabljati stikov s
[vicarji, ker bi s tem lahko pripeljal do razkola med slovenskimi reformatorji.16
Od vseh obstoje~ih pisem vzbuja pozornost predvsem prvo pismo z dne 13. september
1555, v katerem Trubar pravi, da se je iz Bullingerjevih del veliko nau~il in da je iz njih ‘e 17
let pridigal v slovenski de‘eli. Nadaljuje, da je bil zaradi tega dostikrat preganjan in so ga
naposled hoteli celo spraviti v je~o, kljub temu pa nanj ni jezen, ampak mu je vdan.17 Zanimi-
vo je, da je potemtakem Trubar za~el po njegovem zgledu pridigati ‘e leta 1538, torej v ~asu
ko je bil {e katoli{ki duhovnik. V ~asu od leta 1533 do 1540 je bil v Ljubljani stolni pridigar.
Za to obdobje je zna~ilno, da je ‘e zagovarjal zmerna reformacijska na~ela (proti romanjem
in zidanju novih cerkva). Mogo~e je ob stikih s tedaj malo{tevilnimi protestanti pri{el do del
Henrika Bullingerja. Skoraj bolj verjetna bi bila domneva, da so imeli pri tem prste vmes
~lani humanisti~nega kro‘ka tr‘a{kega {kofa Petra Bonoma, med katere pri{tevamo tudi Pri-
mo‘a Trubarja. V kro‘ku so poleg tozadevnih del prebirali {e reformacijske spise. V letu, ki
ga omenja v pismu Henriku Bullingerju, se Trubar ni nahajal v Trstu. Mogo~e mu je njegovo
delo dostavil kateri izmed ~lanov kro‘ka. Zgledi, ki jih je po njem prevzel Trubar v svojih
pridigah, so bili po vsej verjetnosti vzrok za njegov odhod iz Ljubljane leta 1540.18
Protestantska dela naj bi vzbudila zanimanje tudi koprskega {kofa Petra Pavla Vergerija,
ki je moral zaradi obto‘b krivoverstva leta 1549 pobegniti v Basel19 in kasneje v Tübingen.20
Vidimo, da so obstajali kontakti z Baslom in tamkaj delujo~imi humanisti in reformatorji.
Zato lahko upravi~eno domnevamo, da bi se med baselskimi {tudenti na{el kak{en na{ rojak.
Peter Pavel Vergerij, Primo‘ Trubar, Peter Bonomo, Lenart Budina in Matija Vla~i} Ilirika so
bile osebe, ki so imele velik vpliv na na{o reformacijo in bi lahko prispevale pri odlo~itvi
posameznih {tudentov, da gredo na {tudij v [vico.
To so bili vzroki, da sem svoj pogled usmeril na baselsko univerzo. Iz tega kraja sem prejel
sezname vpisanih {tudentov, ki jih je v obliki dveh knjig napisal Hans Georg Wackernagel.
Prva knjiga zajema ~as od 1460 do nemirnega leta 1529. Takrat je bila univerza zaprta zaradi
vstaje Zwinglijevih privr‘encev. Drugi del prina{a imena {tudentov od leta 1530 do 1601.
Prva knjiga ni prinesla pri~akovanega rezultata. Med vpisanimi nisem na{el skoraj nobe-
nega slovenskega {tudenta. Pozornost so mi vzbudila le tri imena. Prvo izmed njih je ime
{tudenta »Gabriel Krantz de Stein«, vpisano ‘e leta 1461.21 Ob imenu ni nobene navedbe
de‘ele, iz katere je {tudent prihajal. Ozna~ba kraja, bi lahko pomenila imena krajev Kamnik
ali Kamen na Koro{kem. Njegov priimek, ki se prebere »Kranc«, je bil lasten {tevilnim pre-
bivalcem Kranjske in bi lahko kazal na njegovo doma~o de‘elo. Drugo ime »Michael Resch
15 Jo‘e Rajhman, Pisma Primo‘a Trubarja, Ljubljana 1986, str. 27–29.
16 Prav tam, str. 8, 9.
17 Prav tam, str. 24.
18 Trubar se je potem, ko si je pridobil naklonjenost novega ljubljanskega {kofa Franca Kacijanerja, vrnil v
Ljubljano in leta 1542 prevzel kanonikat.
19 Peter Pavel Vergerij je objavil v Baslu {tevilna dela, na primer: »Francisci Spierae Civitatulani horrendus
casus« (1549) in 12 drugih del reformacijske vsebine. Hans Georg Wackernagel, Die Matrikel der Universität Basel,
II. Band 1532/33–1600/01, Basel 1956, str. 63.
20 Mijo Mirkovi}, Matija Vla~i}-Ilirik, Pula, Rijeka 1980, str. 124.
21 Hans Georg Wackernagel, Die Matrikel der Universität Basel, I. Band 1460–1529, Basel 1951, str. 2.
179ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
de Stein in Slavonia Gurcens. dyoc.«22 ozna~uje {tudenta, vpisanega leta 1513. Gre za osebo,
ki je prihajala s podro~ja kr{ke {kofije. ^ez {est let se omenja {e Kamni~an »Conradus Hen-
seler Litopolitanus.«23
Podobna slika se je kazala tudi ob pregledu prvih strani druge knjige. Do srede 16. sto-
letja sem na{el vpisane le Vergerija (vpis 1. januarja 1550) in Ilirika (vpis 1. maja 1539).
Nekaj sem jih na{el {e v 50 letih. Po 60. letih 16. stoletja nisem pri~akoval bolj{ih obetov, saj
od tega ~asa niso izpri~ani kontakti slovenskih protestantov s {vicarskimi. Presene~enje je
bilo veliko, ko sem prav od tega ~asa do {olskega leta 1600/01 na{el okoli 40 {tudentov, ki naj
bi prihajali s slovenskega etni~nega ozemlja. Pomembni se zdita ugotovitvi, da je ve~ina
vpisana v zadnji tretjini stoletja in da so mnogi izmed njih pred tem {tudirali na nem{kih
univerzah, zlasti v Tübingenu. Mogo~e je pri tem imel vlogo Trubar in morda le ni popolno-
ma prekinil stikov s {vicarsko reformacijo. Na ta vpra{anja bodo morda dale odgovor bodo~e
raziskave.
V 16. stoletju je bila za {tudente z dana{njega slovenskega etni~nega ozemlja popularna
univerza v Baslu. Ker do sedaj niso bila objavljena imena teh {tudentov, sem sklenil, da jih
navedem:
22 Prav tam, str. 316.
23 Prav tam, str. 342.
24 Valvasor v Slavi na{teva kranjske plemi{ke rodbine. Med njimi ne omenja rodbine Kaitschach. Morda je
pri{lo do napake pri pisanju in je mogo~e mi{ljena rodbina Katschitsch.
180 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
181ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)