Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iibafa ? Ljubljani ml torek, četrtek in sobote. Naročnina za avstro-ogrske kraje za oklo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'60 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-60 K za četrt leta 4 80 K Pvuintvaa K8 ». Reklamacije so poštnine proste. Nefrackirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inseratl: EnOstopna peti-vrstica' (iirina 88 mm) xa enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru. 82. štev. V Ljubljani, v torek, dne 12. julija 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise n list: Urednlifevo •Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na li»t, reklamacije, inaerate i. L d.: UpravnUtVO Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica fi/II. Uspeh obstrukcije ? Zgovoren je postal »Slovenec* kakor stara klepetulja pri vodnjaku, tako zgovoren, da v svoji klepetavosti sam več ne ve, kdaj govori vsaj relativno resnico in kdaj se pozitivno laže. V zadnjih številkah je nagrmadil o socialni demokraciji taka laži, da se prijemljejo kar z roko. Kljukec se sklicuje na .Rdeči Prapor* pa navaja z največjo nesramnostjo beseda, ki jih nikdar ni bilo v našem listu. Čemu bi se ženiral? Saj si misli, da itak večina njegovih bravcev ne čita nič druzega kak r .Slovenca* in zgodbe svetnikov; kako bi taki čitatelji vedeli, da podtika nam, kar si izmisli sam? Nemara se mu zdi, da se jezimo raditega in da nas bo lahko zakopal pri sv. Križu. Pa se moti. Dokler ga veseli laž, naj laže. Kdor se resno zanima za politiko, bo že bral tudi glasilo socialne demokracije. Kdor pa čita samo škofov list, pa itak ne more biti nič druzega kakor političen bacek. Taki ljudje bodo tudi verjeli, da delamo golaš iz katoliških otrok, če jim bo .Slovenec* natve-zil to. Saj je žalostno, da je pri nas res še mnogo takih backov; ampak tu ne pomaga nič druzega kakor potrpežljivost in delo. Če bi »resnicoljubni" katoličan le nam podtikal svoje neumnosti, bi povsem hladnokrvno molčali. Ampak nekaj druzega je tu. »Slovenec" bobna po vsem slovenskem svetu, kakšen uspeh da so klerikalci dosegli s svojo obstrukcijo in to se ne tiče le klerikalcev in ne le nas, ampak vsega slovenskega naroda. Zato je tu treba jasnosti. Uspeh so dosegli 1 Če bi to bilo res, tedaj bi bilo veselo ne le ga dijake in bodoče slovenski profesorje, ne le za našo kulturo, ampak tudi za našo obrt in za naše delavstvo. Zidarji! Klerikalna obstrukcija je dosegla uspehi Urno, pohitite v Ljubljano 1 Tukaj se bo zidalo vseučilišče, se bodo zidali vse* učiliški zavodi! Dela bo, da ne bo dosti rok. Obrtniki, pripravite se! Obrtna šola je zdaj malenkost; dela bo za vseučilišče. Kajti klerikalna obstrukcija je dosegla uspeh ... Mislite, da se rogamo ? — Ne, ne. Pest se nam stika in najrajši bi udarili, da bi treskalo, Če pomislimo, kakšen nesramen švindl se uganja z narodnimi interesi. Če bi bila obstrukcija dosegla uspeh, ne bi moglo to pomeniti nič druzega, kakor da je Slovencem zagotovljeno vseučilišče. Tu ne pomaga noben bog in nobeno izvijanje. Zakaj obstrukcija se je inscenirala radi slovenskega vseučilišča. To so nam slovesno zatrjevali klerikalci, ko so hoteli opravičiti svoje nedosledno početje. To je moral vsakdo misliti in verjeti, ko so Blenerthu naznanili svoje vse-učiliške zahteve. Kako naj bi se tudi drugače razlagala obstrukcija? Ko je šlo za italijansko fakulteto so izjavljali, da je ne pripuste v Trstu. Vlada se je vdala in je predložila načrt, da se ustanovi fakulteta na Dunaju. Čemu je bilo torej treba obstruirati? Negativno so dosegli, kar so hoteli. Zmisel je mogla torej obstrukcija imeti te tedaj, če so hoteli doseči tudi kaj pozitivnega. Torej vseučilišče ali pa vsaj kakšno nadomestilo. A kaj so dosegli? To, da so poslani domov in da za nekaj mesecev sploh ni govora o slovenskem vseučilišču, o reciprociteti z zagrebškim vseučiliščem, o slovenskih docenturah in o podobnih rečeh. Odgodilo se je vprašanje italijanske univerze, ampak odgodilo se je tudi vprašanje slovenske univerze. In kdor ne razume, da tu ni uspeha, ampak da je to grd polom, je zrel za slaboumnico. Toda klerikalci govore c porazu Bienerthove vlade. Upozarjajo, da ta vlada nima več večine. Da, da, to je res. Ampak tega ni povzročila slovensko-klerikalna obstrukcija, temveč prepir Bienertha s Poljaki. Gališki kanali — kaj imajo opraviti s slovenskim vseučiliščem in s slovensko obstrukcijo? Narobe je. Ker je Bienerthova vlada izgubila večino, je bila največja politična napaka, da se je Bienerthu omogočilo skriti to. Če ne bi bilo obstrukcije, če bi zbornica zborovala, bi se bilo moralo pri glasovanju pokazati, da vlada nima večine, tako pokazati, da bi bil Bienerth moral izvaja ti posledic e. Kakšna opozicija pa je to, ki pomaga vladi v najnevarnejšem trenotku? Bienerthova večina se krha, ker so Poljaki nezadovoljni. Za to bi bili morali pomisliti Šušteršič in njegovi. Železo bi se moralo kovati, dokler je vroče. Zdaj je Benerlh odgodil par'ament in kdo more vedeti, če bodo Poljaki v jeseni še v opoziciji? Poljaki so trgovci; če se pobotajo, skrpa Bienerth zopet svojo večino in v jeseni se Slovenci lahko še enkrat obrišejo pod nosom. To je torej ves «uspeh> klerikalne obstrukcije in samo v naši politični nekulturi je mogoče, vsemu narodu se tako nesramno lagati v obraz, kakor se lažejo naši klerikalci. Edo je sodrngf To vprašanje smo že slišali neštetokrat. Kar prevečkrat že. Jaz bi odgovoril nanj takole: Če hočeš veljati za sodruga, pomni naslednje: 1. Spoznavaj in poznaj program stranke; 2. Podpiraj stranko moralno in materialno; 3. Podpiraj in čitaj, pa tudi razširjaj strankino časopisje in strankine ideje ter nje slovstvo; 4. Pripadaj politični in, če le moreš, strokovni in gospodarski organizaciji ter deluj v njih za namene organizacij; 6. Ne neti med organizacijami, njih deli in člani sporov ali nezaupanja, pač pa zbujaj v njih solidarnost in neomajno medsebojno zaupanje; 6. Ne opravljaj in ne obrekuj funkcionarjev kakor tudi sploh ne ljudi in uiti ne smeši dela sodrugov ali strankinih zaupnikov, ki so ga opravili v dobri veri, pač pa jih podpiraj pri delu; ne dopuščaj pa, da bi se kršil program ali organizacijske določbe; 7. Ne hvali sam sebe, ker s tem zbujaš opravičen sum, da imaš drugačne namene, kakor ti jih je organizacija prisodila in jih kažeš; 8. Delaj sam, pa dovoli delati tudi drugim in jih podpiraj v dejanju in s svojim svetom, če je treba; 9. Če opaziš napake, svetuj, toda svetuj tam, kjer je mesto za to; 10. Svari vse tiste in se jih'ogiblji, ki jemljejo ugled organizacijam, ali potrebno in primerno zaupanje njih zaupnikov, ne podpiraj osebnih spletk; 11. Spoznavaj politično in strokovno organizacijo ter se ravnaj po njenih organizacijskih določilih; 12. Deluj po organizacijskem načrtu in podpiraj s tem sistematično delovanje in ne daj se podkupiti z obljubami ter ovirati delovanje organizacij s podtikanji in neprimernimi in nepristojnimi zahtevami. Če storiš, oziroma opuslii vsaj to, si daš odgovor lahko sam — a jaz nimam pravice soditi tebe — naj te sadi stranka. Majerlov. Politični odsevi. * S Poljaki je imela vlada v petek konferenco, katere so se udeležili ministrski predsednik baron Bienerth, finančni in trgovinski minister Bi-linski in Weisskirch n er ter poljski minister D ul emba. Razpravljalo seje o vodnih cestah. Kravja kupčija se torej že pripravlja. Bojimo se, da so se prergodaj veselili tisti, ki so že za gotovo računali, da pojdejo Poljaki v opozicijo in da bodo Slovanom pomagali strmoglaviti Bienertha. Mi smo od začetka opozarjali, da so Poljaki navadni politični kupčevalci. la ravno v tem vprašanju se bo morda še izkazalo, da je bila za B enerlha obstrukcija rešitev, ne pa poraz. * Rekonstrukcija ministrstva je tista beseda, ki dobiva vselej veljavo, kadar ne vedo ne vlada ne stranke, kam in kod. V petek je imelo predsedstvo nemško-nacionalne zveze konferenco z Bienerth o m, o kateri se je izdalo oficielno poročilo. Ta pravi, da so člani deputacije dobili vtisk, da Benerth ne namerava izpremeniti svoj program, da pa hoče pritegniti svoji večini nove skupine, kar se tolmači tako, da hoče rekonstruirati svoje . ministrstvo. Komunike pravi, da bodo meseca septembra sklicani deželai zbori, državni zbor pa še le meseca novembra. Na prvi pogled se vid;, da je to poročilo popolnoma konfuzuo. če Bienerth ne izpremeni programa, vendar ne more pridobiti aovih strank, če pridobi nove stranke, ne more obstati na starem programu. Kvečjemu če misli pridobiti naše klerikalce, katerim bi bil program najbrže zelo postranska misel, če bi le dobili kakšno ministrstvo v svoje roke. Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Stari lu mladi v liberalni stranki so si v laseh. To ni nikakršno presenečenje. Odkar so nekanji toreadorji »Omladine" zavili s poti samostalnosti in opozicije na uglajeno cesto, po kateri se pride z najmanjšim trudom do polnih loncpv, se njihova ambicija ni zadovoljevala z dobro dotiranimi mesti, ampak je hrepenela tudi po uplivnih. Ugoden gospodarski položaj so smatrali za pogoj in podlago narodnemu prvačenju. Kakor se jim ni zdelo ugodno, z mučnim de om, polagoma, v poznejših letih si privarčiti gmotno neodvisnost, ampak se hoteli hipoma priti v tisti krog, kjer je »kaj pod palcem", tako prezirajo tudi v politiki trdo korporalsko in feldvebelsko delo, pa hočejo mahoma postati generali. Ker pa stranka, ki itak nima preveč vojske, ne ve, kam bi s tolikimi generali, je treba prostora in ta se najprej dobi, če se izpodrinejo stari. Boj med »mladino" in »starino" torej ni nič novega. A zadnji čas ga razkrivajo gospodje sami; nosijo ga v javnost. Prijatelj napredka bi bil s tem vsekakor zadovoljen, če bi bilo v stvari sploh kaj napredka in če bi se boj sukal okrog kakšnih načel. Toda samo neozdravljiv utopist more v tem gibanju iskati kaj načelnega. Ves boj je tak, da si morejo v njem nastopajoči mladi pridobiti še manj simpatij kakor stari. Zadnji so nekdaj bili mladi, pa so sčasoma ostareli. N. pr. Tavčar, ki nikakor ne more pojmiti problemov sedanjih dni in smatra ideale sedemdesetih let še vedno za edine in najpoglavitnejše, mož, ki se je močno polenil, je bil vsaj v svoji mladosti mlad in delaven. Sedanji »mladi" so pa že stari, ko so komaj začeli živeti; leni so, preden so začeli delati in sedanjosti ne razumejo, dasi sploh še nimajo nobene preteklosti. Od starih liberalcev nima slovenski narod res ničesar več pričakovati, ker so mu dali že vse, kar so mu mogli dati; kar še imajo, imajo le zase. Od mladih ima pričakovati še manj, ker delajo zdaj le zase, zase in zase in nikdar ne bodo imeli toliko, da bi lahko kaj dajali narodu. Stari so v svojih mladih letih hiteli pred narodom in ga vlekli za seboj; sčasom jih je narod in čas prehitel, pa so zaostali. Mladi zaostajajo že sedaj za narodom in časom. Kaj naj se torej pričakuje od njih? — Poslopja ljubljanska realka je Kranjska hranilnica, ki je lastnica stavbe, odpovedala. V narodnjaškem časopisju je radi tega velik hrup. Posebne plemenitosti šparkasa res ni pokazala s tem korakom in kaditi ji ni treba radi tega. Ampak ravno tako nepotrebna je tudi jeza, kajti oni, ki kriče, so morali že davno ne le pričakovati, temveč natančno vedeti, da se bo to zgodilo. Zakaj zgodilo se je v boju in tu je pač navada, da se strelja — z obeh strani. Po septembrskih dneh se je pričel hud boj proti Kranjski hranilnici. Nič se nam ni zdelo čudno, da so slovenski denarni zavodi izkušali spraviti slovenski denar kolikor mogoče v svojo upravo. Ampak kadar se začenja boj, je treba misliti tudi na posledice in jih nositi, če pridejo. Kje je boj, ki bi se dal primerjati delavskemu? Za kakšne cilje se vodi ta boj in kako neenaka so sredstva. Vendar nimajo delavci navade tarnati in jokati, da se organizirajo tudi podjetniki in da rabijo smodnik, ki ga imajo. Delavci vedo, da ni boja brez žrtev. In izkušnja sama jim je že stokrat pokazala, kako velike žrtve padajo v bo u. Vendar se bojujejo pa ne stokajo. Ali ni torej delavski boj kakor Triglav visok nad bojem narodnjakov? — Belokranjska železnica, ta veliki „vspeh“ Šušteršičeve politike, visi popolnoma v zraku. Ce gre ta železnica le po Beli Krajini do hrvaške meje, ne pomeni prav nič več kakor katerasibodi vicinalna železnica. Kako boleha proga, ki nima zveze vsaj na dve strani, kaže najbolje sedanja dolenjska železnica, po kateri se človeku zdi, da se vozi z dolgim in dolgočasnim tramvajem. Belokranjska železnica bi res postala važna, če bi se izvršil ves načrt tako kakor je bil zasnovan: Da bi šel glavni promet države z Da'macijo čez naše Dolenjsko. Ampak to je do današnjega dneva še piščalka na vrbi. Z Dunaja in iz Budimpešte prihajajo vesti, da se bobo vsa železnišica vprašanja, ki se dotikajo Avstrije in Ogrske, obravnavala šele jeseni obenem z bančnim vprašanjem. In že sedaj se pripoveduje, da bodo Madžari zahtevali izpremembe v načrtih o železnici od Knina do Ogulina ter od glavne proge do hrvaško-kranlske meje in da imajo nove zahteve glede na Oderburško železnico. Kakšne so te zahteve, se še ne javlja; ampak vse kaže, da vodijo Madžari vodo na tisti mlin, ki smo ga pokazali že pred dvemi leti. Železnico od kranjske meje do zagrebško-ogulinske proge bi radi gradili kot vicinalno, baje celo kot ozkotirno. To bi bila politična nezvestoba prvega reda, za belokranjsko železnico pa bi bil naravnost uničujoč udarec. Kajti če ne gre od Kranjske meje enakovredna železnica dalje, je stvar skoraj taka, kakor Če bi se Belokranjska železnica ob meji enostavno končala. To vprašanje je za razvoj prometa in industrije, torej tudi za delavstvo na Kranjskem tako neizmerno važno, da se mora proti vsakemu popuščanju že vnaprej protestirati. Tu naj pazijo poslanci 1 Tržaške vesti. — Čedne polletju draiba se zbira okoli *Eii-noiti», »Slovenskega Naroda* in »Slovenca*. Slovenita ljudstvo je nanjo lahko ponosno. Vlada nima irada Slovencev. Avstrija je Slovencem komaj mačeha. In nredniitva imenovanih treh listov si mislijo, da morajo biti zaradi tega komaj mačehi po* Ui2no pohlevni sluge in policisti. Bil sem v Kopru pretečeno nedeljo. Tam so se sbrali italijanafii. Slavje so imeli. Bilo je podobno onemn, ki se je ravno ta dan vriilo tudi v Ljubljani. Bilo je podobno vsakemu drugemu italijanskemu, slovenskemu ali nemdkemu nacionalističnemu slavju. Ni bile belo-rdečezelenih zastav, ni bilo iredentističnih proti-avstrijskih klicev. Ampak brezplačni (morda pa ne) narodni policisti ao videli ital. nacionalno zastavo in so slilali iredentistične in protiavstrijske klice. Potem so to objavili v svojih listih. Narod verjame; vlada se de!a, kakor da bi verjela in v zahvalo pljune policistom v obraz. Italijanski listi se zgražajo nad takim pečetjem slovenskega narodnjakar-skega žurnalizma. Glas se rasliri med Italijane, ki verjamejo, da je tudi slovensko narodno časopisje zrcalo slovenskega naroda. Kadar pride Slovenec med Italijane, ga poslednji prijazno pozdravijo: policisti — Saj ste slilali o don Kišotu, ki se je bojeval proti mlinom na veter. Imel je eno čednost. Strolke boja je sam prenalal. Avstrijska vlada se pa bojuje proti iredentismu. Mlin na veter. Trolke pa prenaia avstrijsko ljudstvo. Mline pa ustvarjajo slovenski narodni iurnalisti. Policist je lahko vsak. Ampak pri takem cpravilu naj pusti narod pri miru. Kajti ne smelo bi se dovoliti, da bi slovensko ljud* stvn bilo odgovorne za vsak policistovski čin na-fodnjakarskega žurnalizma. — Ii itablUnenta St, Andrea. Tukaj se nahajajo 19 in 20 letni mladeniči, in sicer tudi taki, ki so le potrjeni k vojakom, ki pa sami ne ve;0t če se Še uče, ali so že delavci. Po letih, kar so Že v stroki, Štiri in pet let bi bilo soditi, da so že zreli delavci, toda po mezdi piši in reci 90, devetdeset krajcarji v na dan, se pa popolnoma kaže, da so še vajenci. Vprašamo torej tem potom našo direkcijo: Je li morda *ta mladina zato tukaj, da dela za dva, ne zasluži pa niti za polovico delavca? Da kvati moralno in raaterielno interese svojih sodelavcev? Ce pridejo tuji delavci kovinarji istih let, tedaj dobe po 3 60 K do 4 20 K, naši domači pa se ne sramujejo, če so ponižar i na polovico one mezde. Ne sramujejo sp, če so ponižani od drugih delavcev, kateri se niso učili nobenega rokodelstva (pomagač ) pa dobe pri vstopu v delo mnogi boljšo mezdo od njih, čeravno so njihovih let. Ne sramujejo se kot potrjeni vojaki živeti še vedno na stroške svojih roditeljev. Na sramujejo se delati po enajst ur (vpcštevši en »kvart* od V25. do ‘/.,7. zvečer) «k o n trat*, pa zaslužiti komaj 3 60 K ter kvariti s tem interese svojih sodelavcev, in sicer v vsakem oziru. — Seveda, taki le mož tki s rokovne organizacije še ne poznajo. In kar čitajo, to je »Piccolo*. No, v tem oziru jih pa ni treba biti sram, ker posnemajo s tem le svoje starejše sodelavce, ki smatrajo svoj «Piccolo» kot edino sredstvo za izobrazbo. O strokovni organizaciji niti govorit’. Seveda, pri slovenskih delavcih ni v tem oziru nobene izjeme, deloma so še bolj klaverni, če ravno jih gospodarske razmere silijo, da bi se postavili na noge, in sicer v tem oziru, da se pripravijo na neizogiben boj s kapitalom, ki grozi delavstvu — brez ozira na narodnost — da ga sleče iz kože. Da, pripraviti se je treba, pristopi naj vsak slov. delavec te tovarne strokovni organizaciji kovinarjev, naj narofa in čita »Rdeči Prapor* — edini časopis jugosl. delavcev —. S tem pa bi dali slov. delavci našim italijanskim sodelavcem najbiljši zgled naobrazbe in prepričanja, vplivali bi takorekoč na nje in morali bi nam sladiti tudi oni. To je edina pot, katera nas privede do zboljšanja gospodarskih razmer; le po poti enotnega nastopa in solidarnoiti utegnemo rešiti svojo kožo. — «Kontrat> ali akord. Kako škoduje delavstvu delati na ckontrat* moralno in materialno I Vedno naraščajoča draginja živil i. t. d. ter pomanjkanje sredstev vtled premajhne mezde, silijo delavca, prevzeti celo vrslo dela pod pogojem, da ga izgotovi čim prej, ker si tem prej zasluži pogojeno svoto, t, j. kontrakt. Dobro izvežbani delavec ti z napeto močjo utegne n. pr. zgotoviti v enem tednu pogojeno delo za 34 K. Ravnotisto delo pa bi izdeloval brez kontrSkta, tedaj po navadni dnevni mezdi, nič manj kot celih štirinajst dni. Kaj pa sledi iz tega enostavnega podatka? — V prvi vrsti slpd;, da je delo izgotovljeno v najkrajšem času; tu je za delodajalca sicer jako koristno, toda za delavce v današnjih kapitalistnih zistemih produkcije (kratka koojunktu-a in dolga kriza) pa jako škodljivo. Drugič sled', da je delavec, zgotovivši omenjeno delo v enem tednu, prihranil delodajalcu celo mezdo, katero bi si bil lahko zaslužil poleg njega še drug brezposelni delavec, in tretjič, kar je tudi važno, je posameznik, ki je delal za dva, pomsgal povečati število brezposelnih. Mislim, da je razvidno za vsakega, tudi najbolj naivnega dela v c?, kako da utegnemo škodovati s kontraktom sebi, kakor tudi delavskemu sloju sploh, in kako od druge strani pomagamo polniti žepe našim kapitalistom. Razvidno pa je tudi, da z naraščanjem števila brezposelnih pada vedno svota nase mezde, kajti kapitalist stoji potem na stališču: Ci ne ti, pa drugi tri. Kakšen pa je preflt delodajalca, ako mu delavci delajo na kontrakt ? Z mezdo od 1*80 K na dan? V atabilimentu pri nas zasluži tak «r o-vlna mesti er e* okoli 29 K na teden ^ase. delodajalec pa 100 K. Ca pa ti fantje ponoči dela o? Sistem dela na kontrakt, je tudi eden najglavnejsih vzrokov vedno ponavljajočih se kriz. Zatorej na bi delavci kolikor mogoče poiskali drnga pota sais-boljšanje svojega zaslužka. Gortfke vesti. — Jako lep Bbod je bil v nedeljo v Sovod-njah. Natančnejše poročilo prihodnjič. — Veselica v Povrni se je v nedeljo po* poldne jako dobro obnesla kljub jezi kuratovi, ki je celo zapustil prižnico in prišel zabavljat socialnim demokratom, ki niso vprašali njega za dovoljenje, da smejo imeti godbo. Nismo vedeli, da je gospod nune policajna oblasti Sodrufli na Gor likam 1 Širite „Rdeil Prapor" In agitirajta lanjl »Meči Prapor" ja edino alovantko ilatllol Nabirajte nore na* ročnika In prlape*ke za tlikovnl akladl Nala pa predstojnica materi zlagala, da bo dne 2. julija dobila otroka, češ, takrat bo zaključni izpit. A par dni na to je dobila mati od hčerke sledeče pisemce: •Ljuba matil Naznanjam Vam, da nisem več v Žaram, ampak da imam že primeren prostorček. N č ne smete, skrbeti, ker sem dobro preskrbljena. Tudi smete npati, da Vam večkrat pošljem ljubo pisemce. Jaz hočem le, da postanem srečna in Vam, ljuba riaati, gotovo ne bo žal. Maj sklep je trden kakor skala in tak ostane. Ostanite torej zdrav.', ljuba mati, in bodite prepričani, da je to moj poklic. V otroški ljubezni in hvaležnosti Vaša hči Ema.» Ko je dobila to pismo, se je gospa Eulenhaupt takej odpeljala v Zams in je od predstojnice zal tavala, da ji izroči otroka. Ta pa jo je porogljivo pogledala, rekoč: «Val otrok je dobro spravljen, ampak ne več v samskem kloštru.* Meti je prosila, žugala, vse zaman; sveta babura ni hotela na noben način povedati, kam je spravila otroka. Ko je tažugala s sodnijo, je milostna predstojnica odgovorila : «S tem ne opravite nič proti nam.» Šale, ko je hotela iti po iandarmerijo, je predstojnica priznala, da je otrok v kloštru v Kolternu. Mati je vložila ovadbo pri sodniji in upati je, da se bo tem svetnicam posvetilo, kakor zaslužijo in dokazalo, da tudi v naši žalostni Avstriji le nimajo pravice, krasti otroke staršem. x Mesarski boji se množe po nižjeavitnjskih mestih. Podraževanje mesa je prignalo gospodinje do tega, da so se dogovorile in bojkotirate domače mesarje. V nekaterih krajih so tudi že dosegle uspeh, da so mesarji is dragih mest začeli dobavljati meso sa nižjo ceno. Značilno je, da so melčanaka žene začele ta boj. Vidi se torej, da čutijo draginjo tudi takozvani srednji sloji ia da jih mora že močno boleti, kajti v tistih krog h ni navala, da bi dama posegale po takih skrajnih sredstvih. Ca pa je draginja že tu postala ■esnosna, se bo menda vendar razumelo, da tlači la bolj delavce, ki ne dosegajo plač kakor profesorji ali sodniki. Pri nas pač draginja ne zaostaja; to je pravzaprav edina točka, v kateri smo popolnoma enaki drugim narodom; ampak o takem bojn pri nas vendar ni govora, ker se ne bi njemali t dostojanstvom in ugledom. Pri nas se pravzaprav £e is «narodnih razlogov* ne sme priznati, da ima ljudstvo take skrbi. Navduševati se je treba sa slovensko obstrukcijo, za vselovanske shode, sa narodne parade) kdor bi javno priznal, da ga terori-sira želodec, je iidajalec naroda in trebubar. Le tisti so pravi rodoljubi in nieo trebuharji, ki niso nikdar obfintili, kaj je kruljenje t želodca. In •idealisti* so. z Krščanskosocialni polom na Dunaju je oddaedodne glasnejši. Da je Axmann izstopil iz vseh krščansko-socialnih klubov, smo že poro fiati. V petek je pa krščansko-socialna stranka sama i ficieloo priznala, da smrdi v njenem taboru. Ta dan je imel dunajski ol finski svet sejo. Soca'cem je prihajalo vroče. Enkrat so že zavrnili tak predlog, češ, da je H raba tožen in da se bo pred sodiščem izkazalo, kako in kaj. Toda do sodnijske obravnave ni prišlo, očitanja se pa vendar nadaljujejo. S starim izgovorom se torej sedaj ne bi moglo opraviti n:fi. Zato so krščanski socialci sklenili, da vloži meitni svet sam tak predlog in to se je na petkovi seji res zgodilo. Občinski svet je soglasno sprejel predlog, da se ustanovi preiskovalna komisija in je — kar je posebno nenavadno volil tudi socialne demokrate in liberalce v to komisijo. Prikrite misli imajo krščanski socia'ci pač tudi pri tem. Upajo namreč, da Hraba ne bo komisiji izročil materiala. Vsekakor je pa z izvolitvijo komisije krščansko socialna stranka priznala, da ima v svoji hiši preveč smeti. — y «Deutsches Volksblatt* pa nadaljuje Vergani svoj boj proti vodstvu stranke in meii naravnost na Gessraanna. Poslano.*) Gospodu Milanu Plutu, lastniku, glavnemu in odgovornemu uredniku , Jutra" v Ljubljani. Po Ljubljani raznaia tozdevno g. Milan Plut kot lavtoik, glavni in odgovorni urednik «Jutra* vest*, da me je on cspodil* iz uredništva in da mi prav nič ne dolguje na plači. Te ali slične vesti so tukaj, ali jih je res g. Plut povzročil, to je njegova stvar. Moja pa je, da aegiede na osebo povzročitelja in he z namenom, listu škodovati, tem vestem nasproti o razlogih svojega izstopa podam sledeče pojasnilo: G. Plut me je sprejel kot sotrudnika ter odgovornega urednika za »Jutro* z mesečno plačo 100 K ter povrnitev uredniških stroškov. Prvi mesec me je redao izplačal. Drugi mest c mi je sicer zvišal plačo na 120 K. V?led slabih financielnih razmer pa mi je v dvakratnih obrokih izplačal le polovico na račun mesečne plače. Stroškov pa mi sploh ni povrnil. Ker sem videl, da gre z listom res trda, sem potrpel, dasiravno so drugi, ki so pri listu manj delali, jako dobro živeli iz dohodkov lista. Radi tega bi ne bil še izstopil. Merodajneje pa so bile druge diference med nama; namreč diference glede taktike lista. G. Plut mi je pri sprejemu zatrjeval, da bo list strogo neodvisen. Kmalu pa sem moral uvideti, da ta •stroga neodvisnost* napram gotovim osebam jako šepa. Prihranim za to pot še g. Plutu le v interesu lista dokaze za to mojo sodbo. Omenim le, da je nastala ena prvih glavnh cifarenc med nama v zadevi Plutove izjave napram «Rdečemu Praporju*. Ker bi bila ta izjava blamirala list, je niiem hotel sprejeti. Preidem k zadnj ma razlog> ma ta moj izstop. Ko se vračam v soboto zvečer 18 junija iz tiskarne, me apelirajo v »Zvezdi* raznašalci li ta, zakaj se jim ne izplača tedenski zaslužek. Odgovoril sem jim, da jaz nimam pri upravi ničesar odločevati. Napotil pa sem se v upravništvo, tam te ni bilo nikogar notri. Zvedel pa sem, da je npravništvo to pot izredno začasno zaključilo svoje delo. Na to prideta, dva razn&ialca, ki ata glasno zabavljala, da to nikakor ne pe, da se jim ne plača zasluženi denar, češ, midva morava plačati stanovanje in hrano. Potolažil sem jih, da dobita morda v nedeljo izplačano. Ker pa ata se mi smilila, sem sklenil priskočiti g. Plutu na pomoč z denarjem, ki sem si ga moral sam izposoditi. Slučajno dobim g. Pluta na cesti, povem mu položaj in mu ponndim 20 K pogojno, da ta denar razdeli med ratnašalce, drugi dan pa naj mi znesek vrne, ker ga sam potrebujem. G. Plut je obojo obljubil. Pred tem dogodkom pa se je nekaj drugega pripetilo. Nekoč Bens dobil it verodostojne strani rokopis, s kritiko o g. Svetku kot vodii Mestne hranilnice. Ker sem bil o tej zadevi tudi že preje od drage strani informiran, sem pustil natisniti začetek rokopisa. Munda pred 3. nadaljevanjem pa g. Plut naročil, naj se la članek ustavi, Čel, da se je bati, da nam radi tega članka Mestna hranilnica odpove oglase. Nadaljevanje se je ros ustavilo. Ko pa je bil g. Plut kmalu nato tudi sam informiran o celi zadevi, mi je naročil, naj le zopet nadaljujem. Priobčil aem eno nadaljevanje, drugo pa je bilo v natisu pripravljeno za nedeljsko izdajo. List je bil že gotov, kar g. Pint slučajno sliši, da pride to nadaljevanje na vrsto. In tedaj se je zgodilo, kar bi se ne smelo nikdar zgoditi. G. Plut je v navzočnosti za take zadeve nepoklicanih oseb na tak mčin zavrnil od njega samrga naročeno nadaljevanje, da je moral vsakdo Mvioftib is njegovih besed sklepati« kdo je prav- zaprav avtor tega članka. Proti temu nastopu glavnega urednika sem jaz protestiral. G. Plut mi je na to rekel, da se vrši tozadevna koeferenca; uro in kraj je sam določit G. Pluta sem sicer videl, ko sem mu 2 uri pozneje posodil že omenjenih 20 K, a ni ga bilo h konferenci niti ga ni bilo na videk drugi dan, t. j. v nedeljo. Ali je z mojimi 20 K plačal, jraznašalce ali ne, tega ne vem. Vem le, da ko sem prišel kot poročevalec od ognja na Ilovici okoli 2. zj. v neko kavarno, sem dobil tam njega in njegovega namestnika g. Jelena. Oba pa sta bila take Židane volje, da sem se kmalu poslt v 1 od mize. Pri odhodu sera bil nemalo začuden, ko sem videl, da je ?. Pint plačal precej debelo ceho z nekim bankovcem In v tem hipu mi je prišel na misel prizor svoj zaslužek terjajočih raznašalcev, moja skrb, da se ta blamaža zakrija, tisto mojo posojilo, ki mi ga v nedeljo ni vrnil in bridka zavest, da sem moral jaz tisto nedeljo v skrbi in delu za list pristradat*, dočim so se gg. kolegi baje že vet dan tako imenitno zabavili. To vse in moj še neizplačani honorar mi je prišlo tisti trenotek na misel in ta misel se mi je naravnost zastudila. Sklenil sem tem razmeram storiti konec. In tega ja g. Plut ša tisti večer sam pospešil in sicer z že omenjeno zadevo Svetkova. Za tor- kovo številko je poslal meterju g. Jeločniku izjavo, z naročilom, da mora »absolutoo* priti še v torkovo štev. v list Meni o tej izjavi ni ničesar omenil. Ker pa je bila ta izjava taka, da bi bila blamirala list, avtorja in mene, jo nisem pustil natisniti. Napram g. meterju sem sam prevrel odgovornost nase, g. Plutu pa sem takoj pisal pismo sledefie vsebine: »Blagorodni gotpod*, priloženo notico z opombe nazaj, da je lahko priobčite, kadar ne bo več mojega Imena na lista. Oficielno to že lahko danes ukrenete. Vsekakor pa vzemite me) fzitop Z 1- julijem na znanje. Mislim, da ozir vašega postopanja drugega komentarja ni potreba. Spoštovanjem Franjo Pirc. Na to še le je g Plut v naslednji številki podal izjavo, da prevzame on tudi odgovorno uredništvo. Tej izjavi pa se sem jaz pridružil se svojo izjavo se glasečo: Izjavljam, da sploh izstopim iz uredništva »Jutra* kar blsgo-vole na znan jo vzeti posebno gg. dopisnik', ki so se dosedaj osebno obračali name.* Te moje izjave pa g. Plut ni hotel sprejeti v list. Ia to je bil edini njegov odgovor ca nrejo odpoved. Hitel pa je gg. Ribnikarju in dr. Žerjavu povodati, da ms je . Komu bo zdaj javnost verjela, je to pač njena stvar. Vem, da so to zadeve, ki sicer ne spadajo v javnost. Toda če pa za vse tr, kar sem jaz pretrpel pri «Jutru>, žanjem kot edino zahvalo to, da se mi skuša utajiti krvavo zaslužena plača in povihu še moji stre fiki in da se glede mojega izstopa raznašajo take neresnične vesti po mestn, mislim da mi mora vsa javnost oprostiti, da sem ji povedal resnico. Franjo Pirc _________________________________________ časnikar. • Za dopise v tej rubriki ne odgovarja uredništvo. Zadnje vesti. Politični poloial. O u n a j, 11. julija. Iz krogov, ki imajo zveze s Poljaki, se sliši, da se je razmerje med poljskim kolom in baronom Bienerthom zboljšalo. Sploh se ,upa", da se bo nesoglasje popolnoma odstranilo in da bodo Poljaki v jeseni zopet podpirali vlado. Na vsak način se je prvotna razburjenost Poljakov polegla. li krščansko socialnega taffora Dunaj, U. julija. Pred zadnja sejo dunaj. občinskega sveta, na kateri se je sklenilo izvolti preiskovalno komisijo, je trgovinski mnister dr. Weisakircbner izvedel, da ga misli dr. Gessmann indirektno napasti zaradi Axmannove afere. Na to je Weisskirchaer izročil županu drju. Neumayrju spomenico, v kateri razlaga, d# je že v prejšnjih časih vedno nasprotoval zaraolčavanja Aimannovih afer. Dr. Neumayer mu je obljubil, da se bo njegova spomenica prečitala na seji občinskega sveta, ker je Weifikirchner dejal, da bi bil sicer prisiljen, izročiti spomenico dunajskim časopisom. Vendar pa je Oessmann stvar tako sukal, da se spomenica ni pitala. Weisskirchner je tudi užaljen, ker je Gefimann dejal, da zadevajo vsa očitanja, ki lete nanj, tudi Weisskirchnerja. V časopisju sicer GfBmann trdi, da hi rekel tega, nekateri občinski svetovalci pa potrjujejo, da so natančno slišali te besede. Kolut la volilna reforme. Budimpešta 11. julija. Košut razglaša, da ima popolnoma do-gotovljen načrt volilne, pravice, ki ga pa objavi šele tedaj, ko bo znan načrl vlade. Iz zmerjanja, s katerim spremlja Košut svojo objavo, se lahko razvidi, da ne misli na splošno in enako volilno pravico. Kemiki militarizem Hamburg, 11. julija. Nemška vlada je sklenila utrditi vso obalo severnega morja od Holandije do Jutlanda. Na vseh nemških otokih severnega morja se imajo zgraditi nove utrdbe. Roilla la JspoMko. London, 11. julija. Angleško časopisje zatrjuje, da obsega rusko-japon-ska pogodba-z dne 4. julija tudi tajno točko glede na Korejo. Rusija soglaša s tem, da anektira Japonska Korejo, zato pa ima dobiti neke koristi v severni Mandžuriji. Uimrtltev irnavtskega vodje. Carigrad, 11. julija. Vodja Arnavtov Rakovčali Musa, ki je poveljeval v bojih pri Stlmliji in Onaljevem, je bil v Prizrenu usmrčen. Solun, 11. junija. Turške čete izkušajo razkropiti arnavtske čete v okrajih Dibre in Ljuma. V Dibre je odšlo šest bataljonov. Vodje vstašev Dželah Edin, Kati 1 Fumili, Lumali Abdi in Sulejman Rustan so vjeti. Trije drugi vodje, ki se niso hoteli udati, so ustreljeni. Krečansko vprašanje. Kane j a, 11. julija. Seje narodne skupščine so se udeležili samo krščanski poslanci, ki so pa z veliko večino sklenili, da se pripuste tudi mohamedanski poslanci na seje. Na to se je skupščina zopet odgodila. 0 Delavski kolek za Kranjsko, Štajersko in Korokko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-ševalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu J os. Petejanu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dehodke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-šiljatvab, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri srefiolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišfie, ne da bi poleg imena kandidativ vega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v toda se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se še posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj* sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Gena kolku e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen izvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troš-kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z narofibo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku 1__________________________________ ? | ? # KO 9 O ? • 119 • Gostilna ,Pri panju1 == Vegova nlioa št. 10 = ae priporoča za mnogobrojen obisk lastnik Ceonardo Galante ima najboljše pijače; dobiva se izboren «pelinkovac», goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26—16 Častiti gospod Gabrijel Plceoll lekarnar 1 v Ljubljani. Vašo tinkturo za 2elodec sem Ze vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati Se 14 stekleničic Vade tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle paasstalk In prenlranl medvsdfl Itvso v Korltnloah, poit« Knslak pri It« Petru na fcr«»n« po izredno znižanih cenah. Na željo polzknšnje zastonj Dostavlja se tudi v hišo, Brzojavili naslov: Bončar, Ljubljana. — In ter urban telefon 129. lastnik reklamnega in plakaterakega podjetja, snaženje stanovanj in okenj Ljubljana Šelenburgova ulica O 52—7 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. Valjčni mlin u Domžalah I. Bončar, Ljubljana Pisarna In shladlSče - Vegoua ulica? 6, priporoča najboljše.kakovosti pšenično moko in otrobe svojega na novo moderno preurejenega valjčnega mlina. 3 Cjubljana priporoča svojo bogato . zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“. Uozna kolesa. rrrr Ceniki zastonj in franko. m 20 Cenjenim gospodinjam priporočamo najtopleje pravi :Franokov: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov ▼ Zagrebu. Kialj. hrv.-slav.-dal. dežel.-vla.il, iku 81. Jul. 1900; »t. 3767. Kavarna ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča. Cementne cevi v vseh dimenzijah barvaste ptofte/ itd. Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski i. t. d. v Ljubljani Delniška dražba združenih pivovarfl palec in Laški trg T»I«f«n 108. v Cjtibljanl prlparača aval* mm == Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI 5t—17 K vozijo sedaj le po domaftl avstrijski progi 62—29 Avstro- Ameri kana Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro > najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveti kruh, posteljo, kopelj i. L d.r, Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 11 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo .drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Sueteti, XSjnbyana) Koiodvo»ka uiioa ee. TUkft 1?, Pii Uaprat ▼ Kranj«. 50 °0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moo, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete Sladin Isfe JMi hffll ■ Svojim čltateljem priporočamo, da se I ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v > našem listn. Večkrat odlikovane vinske kleti Domenico Malusa v Kanfanaru Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno. 52-44 rodbinskimi, namiznimi in desertnimi vini