/
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah.
Velja sta vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozematvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays, BC 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 14. — ŠTEV. 14.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 18, 1922. — SREDA, 18. JANUARJA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.


PREMOGARJIINNJIHOVE PLAČE
VREMOGARJI, ZAPOSLENI P RI TRDEM PREMOGU, RAZMIŠLJAJO O PLAČILNI LESTVICI — KONVENCIJA V SHA-MOKIN BO NAJBRŽ ZAHTEVA LA 20-ODSTOTNO POVIŠANJE PLAČ. — DO ŠTRAJKA NAJBRŽE NE BO PRIŠLO.
Bhamokin, Pa , 17. januarja. — I>anes s<' j«1 sestala tukaj konven-
<	ija. ki zastopa vse organizirano piemoparje, zaposlen«- v premogovnikih trdega premoga. Sklicala j«* bila v namenu, da razpravlja o no\em plačilnem dogovoru z delodajalci. Dosedaj veljavni kontrakt. ki je bil sklenjen septembra meseca 1920, ho ugasnil dne 31. mana tekočega leta in s-.licanj«' konvencije jo bilo jx»sle-dica običaja unije, soglasno s katerim naj :■»•> člani formalno «to-gtivc»re glede plače in delavnih po-{"»Kv, preilno bi se tozadevne pogoje. predložilo delodajalcem.
Akcijo sedenje konvencije mora odobriti mednarodna konven-
<	.j,'t v Indiana po lisu, ki se bo vr-siia prihodnjega »neseea, nakar bodo premogerske družbe ofiei-jelno obveščene o zahtevali unije.
Soglasno z uradniki unije bo irahtevala konvencija povišanje plače za pr:bi'žno dvajset odstotkov. Zahtevala bo nadalje, naj se n j pravi plačilne lestvice enako-t. ornim po celem antraeitnem polju in da naj se skrči delavne ure mož, ki so zaposleni po več kot esem ur na dan.
Staviio se bo tudi nadaljno zahtevo za ustanovljen je takozva-nega "check-off" sistema, za katerega se je unija v an t rac i t ni h poljih borila že leta in leta.
Čeprav ni prišlo še nikako ofi-c.jelno ugotovilo od strani antracit nih operatorjev, kot takih, se
ZDRAVNIKI NE SOGLAŠAJO GLEDE ZDRAVILNE VREDNOSTI ŽGANJA.
New Orleans, La.. 11. januarja. V odgovor na vprasa'no polo, katero je preti kratkim razposlal organ ameriške zdravniške zveze, je 199 zdravnikov v tem mestu in državi, ki «-o izjavili, da ima žganje zdravilne lastnosti, dočim je bilo 178 zdravnikov proti uporabi žganja.
fllede vina in piva je bilo še vir zdravnikov proti njih upo-rcl-i. O zdravnikov jc izjavilo, da je povzročila prohiblelja nepotrebna trpljenja ali celo smrt.
vendar glasi, da bo<lo kompanije naprosile svoje ljudi, naj sprej-riejo skrčenje plače.
Fnijski voditelji pa nasprotuje-.-o vsakemu znižanju plačilnih lestvic tako v antracitnih kot bi-tuminoznih ; »oljih. Tudi kontrak-tl v rovih mehkega premoga, tikajoči se plač, bodo ugasnili dne 31. r.iarc^.
Za enkrat ni še mogoče ugoto-viti, če bo prišlo do prekinjenja obratovanja v slučaju, da bi ne bilo mogoče doseči dogovora, — je izjavil John L. Leuij v družbi drugih linijskih voditeljev. Politika mednarodne unije v premogovnikih trdega premoga je bila d« sedaj pust i* i ljudi na delo. do-l.'er so pogajanja uspešno napredovala ter se dalo zagotovila, da n»* bodo ljudje, ki bodo ostali na d« lu. trpeli nobenega skrčenja plač.
Pričakovati je, da bo zadev? konečno poverjena mednarodnemu komiteju, da jo reši kot se mu bo zdelo najbolj primerno.
PREMOGARJI PROTI SKRČE NJU PLAČ.
. Cumberland, Md.. 17. jan. — Na velikem zborovanju premoge rje v v Fntstburg, v bližini tukajšnjega mesta, so glasovali premogarji tekom preteklega večera proti skrčenju plač za odstotkov, katero skrčenje so predlagali krajevni premogarski baroni, dokler bi se nj sestal narodni s\et United Mine "Workers v In-dianrpolisu. dne 14. februarja. Se-str.nek, katerega se je vdeležilc nekako tiso J premogarjev, so nagovorili zastopniki T'nited Mine Workers.
MOČAN POTRES.
Washington, D. C., 17. jan. —
Nii tukajšni univerzi ie zaznamoval potresni aparat, velik in mo-raii potres, ki se je pripetil v oddaljenosti 2500 milj. Njegovo žarišče mora biti nekje v Tihem
Denarna izplačila v] jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
izvršujejo po nizki ceni. zanesljivo In hitro. TlaraJ — bile n&že cen« aledefe: Jugoslavija:
Raxpoiilja n ndnje pošte in izpla*a> "Kr. poštni iekovvni nrad" In "Jadruuka banka** r LJubljani.
300 kron......$ 1.25 1,000 kron......$ 4.00
400 kron...... $ 1.65 5,000 krcn...... $19.50
500 kron......% 2.05 'lO.OOO kron......$38.00
Glasom naredbe ministrstva ca pošto In brzojav r Jugoslaviji Jo sedaj aisgsfe tam nakazovati zneske potem pošto edinole v dinarjih; ta vsake Štiri lam bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem bi krsoo ostane torej neizpremenjena.
Italija in zasedeno ozemlje:
Razpošilja mm zaAUe pošto	In izplačuje "Jadranska banka" ▼
Trsta.
50 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 5.10	1000 lir . ... $46.00
300 lir.....$14.70
Kemika Avstrija: Razpošilja aa sadnjo pošto in fczpfetuje "Adrlatische Bank na Dunaja.
Radi velikanskih razi* v tečaja izplatnjeme tedaj t Avstriji tamo amerikansho dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. računamo po $L za rešja naksrlla po t eento od dolarja.
^T'l^t^^arty^^yJwtiii N^mlt^MMni^
rtotl ta ma,"'ki "tt ftt !^"m' boda	^
Dmm^mm Ji ptgatf^aaJhoU pa DwaHi Umer (Mr, m pa
TMJkMK Mim STATS Bin, 8S Oerttandt gt^Wew Jortt
i
14SAFETY FIRST!" Ker so v Chicagu umori in ropi ra dnevnem redu, jo policijsko ravnateljstvo naročilo več malih ' trdnjavic", ki jih re more prodreti krogla in v katerih je prosior za enega stražnika. Te trd-njavice vozijo v patrolnih vezeh i«a kraje, kjer se je izvršil zločin. Policistu, ki je v nji, ne more nihče do živega, dočim on lahko vidi in streiia na vse štiri strani.
SLADKOBNI TRS POMAGA MUNŠAJNARJEM
Sadilci sladkornega trsa so dobili povsem nepričakovano pomoč Cis prič o preobilne produkcije trsa.
>s ABSEURŽ ANE STISKA REVŠČINA.
l*ampa, Florida, 17. januarja. Nizka tržna cena za sladkorni si-rup in prevelike produkcija slad-k ornega trsa i ji sor^pima, — vse to jo imelo za posletlieo povsem nepričakovane stv;.ii, namree o-življenje munšajnske industrije v številnih delili Floride, soglasno z A L. Allenom. zveznim proliibl-eijfkim ravnateljem za to državo.
—	V preteklem letu so bili pridelki naiih farm slabi, z izjemo sladkornega trsa. ki je izvanredno dobro usjK'1, — jo rekel Mr. Allen. — Pred enim letom, v tem Mesecu, je stal sirup iz sladkor-r e^a trsa $1.50 palono. Letos, ko je bil pridelek dvakrat tako ve-l'k. so mi ljudje v zapadli i Floridi povedali, da se jim je ponujalo za jralono sirupa le po 3."» ali 40 centov.
—	Številni li ljudj se nalin-jali vsled tega na razprtju ter so vsled te<ra prodali svoj simp butlegarskemu sosedu ali ga pa porabili sami za izdelovanje mun-Šajna.
—	Le tri galone sirupa je treba, da se napravi en kvart lfcocne pijače, ržna cena sirupa "je $1.05 do $1.20. dorim lahko vsakdo proda kvart munšajna za pet do šest dolarjev.
Kdor namc-ava v kratkem vrniti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morjn, mv priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C ARMANI A",
ki odpluje kot izletni parnik 11 februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih Vsi potniki tretjega razreda bo do nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
8UI« Bank.
ŽALOSTEN KONEC LENEGA PEPETA
^er g a je že:ia zmerjala radi delo-nu-žnosti, je ustrelil njo, svojo hčerko in sebe.
Ženeva, Svriea, 17 januarja. — KazprŠeni po celi Evropi žive sedaj člani nekdaj tžko ponosne 1 absburske »Tmžine dtloma v zelo skromnih okoliščinah in nekateri med njimi celo v dejanski bedi.
Prej.šni cesar Karo) in cesarica Xita. ki sta " gostazaveznikov na Madeiri. se preživljata s tem. da prodajati polagoma svoj družinski nakit.
Nadvojvoda Evgen in Ferdinand sta dobila od švicarske vlade dovoljenje, da smMa ostati v Lucernu, kajti dognalo se je po uvedeni preiskavi, nista imela ji obenega opravka s ponesrečenim pučem Karola.
Nadvojvodi ^raks in Friderik j živita pri nad vej vodin ji Jožefi na j Bavarskem. Albrelit živi pri svoji | materi v Budimpešti. Leopold ' Salvator živi v neki vili v bližini i Barcelone. Jožef Ferdinand in ITenrik ela se nastanila v nekem ccsarskem lovskem gradiču na i Falsburškem in IMarl.ia Anuncija-ta živi v Lichtensteinu.
Nekateri med njimi so skušali povečati svodohodke z delom, a uspeh je bil v vsakem slučaju i prejo kot zadovoljiv. Literaturo v obliki spominov se je ponudilo Številnim založnikom, a slednji so bili vse preje kot navdušeni ter zavrnili stavljene ponudbe.
PRIŽENIL SE JE V SALON IN NOSITI MORA POSLEDICE.
POLOŽAJ NA IRSKEM SE JASNI
Hartford, Conn., 17. januarja. Neki Nathan Gorham iz New Laven, ki se je pred kratkim priženil v salon, je bil pred sodnikom Thomasom obsojen na dvesto dolarjev globe, ker so našli v do-tienem salonu žgano pijačo.
Gorham se je pred kratkim poročil z udovo, ki je podedovala F:ilon po svojem prvem možu. Ona je odšla ven. na lovu na goste in (.n je medtem poskusil "jonati" salon. Slučajno so prišli noter prohibicijski uradniki ter našli za baro pravo pijačo. Posledica tega je bila, da je moral Gorham odriniti svojih, dvesto dolarjev.
Little Perry, X. J„ 17. jan. — ''Najbolj i elovtk na ^eelem s\ttu" je ustrelil m ubil svojo ženo. sinrtno-nevarno ranil svojo fievetanajst iet staro l-eerko Mary ter izvršil neto samomor, ker pa je žena zm.erjala ra«!i njegove lenobe. Bil je :o neki Peter Pope?, siiir 51 b*t, pr«'jšn.i dninar, ki se je tako dobro redil ob pridnosti svoje žen«- in otrok, da je tehtal I fintvno ž.- e.dih tristo funtov. Mrs. IVpe ji- bila suha ženska, ki i' tehtala komaj 11."* funtov.
Pepe j.» v zadnjih dveh letih le malo ali nič delal. Bil je preveč len ali pa predebel, tla bi šel po stopnjicah navzgor in vsled t epu se je vtaboril v neki sobi v pritličju majhne hiše na Liberty Street. Tam je sedel in postopal l ot da je plačan od ure. Ko so prišli njegovi otroci v sobotah z večer domov s svojimi plačami, Je zahteval od njih tribut, ves denar, katerega so zaslužili. Dvojica zapušča štri otroke, 18-letnega MJke-a, 16-letno Augelino, 12-leino Rožo in S-letno Ano.
Mr. Roza Pepe je bila udana svoji družini ter je delala od jutra do veeera zanjo. Zjutraj je slcla otroke ;.li v šolo ali pa na delo ter šli nato sama prodajat zelenjavo, katero je kupila od far-merjev. Ka lar je prišla domov, je zahteval mož od nje ves sku-roek. To je dovedlo do neprestanih prepirov med možem in ženo m	so se otrobi potegnili za
mater, jih je debeluhar ozmerjal in nabil.
Sosedje ki so opazovali ženo, kako je skrbela za otroke tekom štirinajst ali petnajstih let, ko je živela družina v tem majhnem mestu, ki šteje kakih 2000 prebivalcev, so pogosto dajali izraza svojim simpatijam. Ona pa jih je tudi pogosto vprašala za svet, kaj riai stori s svojim možem.
Tekom preteklega julija je dala svojega moža aretirati, ker jo je zapustil tei* je ni podpiral. Zaprt je bil deset dni. a bil zopet izpuščen vsled prizadevanj njegove žene, katero je prosil na kolenih, naj se zavzamo zanj, nakar bo pričel popolnoma novo življenje ter se lotil dela.
Ko je bil prost, je odšel domov Tfr pokazal znamenja aktivnosti prvikrat po številnih tednih. Napravil je ženi dva črna očesa ter jo pretepal in proklinjal, ker ga je ponižala pred ljudmi. Prišlo je še do tiadaljnih nastopov, a diužina je molčala iz ponosa.
Policija je prepričana, da je hotel Pepe umoriti celo svojo družino in izvršiti nato samomor. £e bi štirje otroci, ki so srečno uši', ne pobegnili iz hiše, ko so čuli strele, bi jih brez d\oma ubil vse, kajti nanovo je nabasal svoj revolver ter imel še štirinajst patron v svojem žepu. Pepe je od-nal več strelov na svoje otroke, ko so pobegnili iz hiše tn eden teh strelov je bil namenjen osemnajst-lelnemu Miku.
Cela tragedija se je pričela z radaljnim prepirom pri zajutre-ku ob sedmih zjutraj. Angelina se je že preje napotila na delo in Pepe, njegova žena in hčeri Mary so sedeli za mizo. Ynel se je prepir, katerega so čuli otroci v prvem nadstropju. Vedeli so, da je oče večkrat pretil materi, da jo bo ubil, a niso vrjeli, da bi kaj takega v resnici storil.
Naenkrat pa je Pepe vstal, prijel ženo ter jo hotel vreči skozi okno. Medtem pa se je spomnil, kaj hoče v resnici storiti ter jo potegnil nazaj ter zavlekel v ku-
LRSKI MINISTRI SE POSVETU JEJO S ČLANI KABINETA V LONDONU GLEDE FORMALNE GA POVERJENJA POLNOMO-ČI V ROKE NOVEGA REŽIMA. — KAJ PRAVI LIST KI JE VEDNO NASPROTOVAL IRSKI SAMOSTOJNOSTI?
London, Anglija, 17. januarja. Danes se je tukaj razmišljalo o podrobnostih prenosa avtoritete v južni Irski in sicer iz rok kro-rune vlade v roke provizorične administracije, ki je bila v soboto uveljavljena \ Dublinu.
Eaniou J. Duggau in Kevin O'iliggins, d( legata irske provl-zorične vlade, sta dospela danes semkaj, da se posvetujeta s člani angleškega kabineta glede na«"i-i a. kako bi se poverilo novemu režimu vladne polnomoči.
Uvodni koraki pri ustanovlje-nju nove provizoriČne vlade proste irske države so bili storjen T. včeraj v Dublinu, ko je bila izdana proklamacija, l.i je javljala. da je provizorični; vlada prevzela svoje dolžnosti na temelju pogodbe, ki je bila sklenjena z j Anglijo. Vojni urad je izjavil, da ' se bo takoj pričelo umikati an-, gleške sile iz južne Irske in da se bo spravljalo vojaštvo iz dežele ta ko hitro kot bodo dovoljevale razmere.
Morning Post, to je list, ki je bil vedno velik nasprotnik irske s-imovlade in ki se je držal principa unijonizma,' je objavil dane-s naslednje sporočilo, katero je poslal njegov dublinski poročevalec :	—
—	Provizorična vlada bo napravila veliko napako, če ne bo faodrla Dubliua Castla do tal. Tega mesta se drži slabo ime in njegov duh je dosti močan, da uniči prosto irsko državo kot je uničil zvezo z Anglijo.
—	Gotovo se ne bo nikdo, ki je
BERLINSKA POLICIJA V BOJU PROTI ZLOČINCEM.
Berlin, Nemčija, 17. januarja. Vlomilci, ki so bili aktivni v cen-tralnem delu Berlina vsako noč skozi dolgo časa, so raztegnili se-čaj svoje operacije tudi na dru-ge mestne dele in ru\ predmestja ter se več kot enkrat spoprijeli s policijo p i avcatih bitkah. Odnašali so lastnino vsake vrste, vra ta hiš, okna iz praznih stanovanj t?r klopi in stole iz parkov. Veliko ljudi jc obvestilo poliejo, da jiiu je zmanjkalo kokoši, prašičev, gosi rac in drugih domačih živali.
Povečanje števila zločinov pripisuje policija izvanredno mrzlemu vremenu ter pomanjkanju kuriva in živil.
OKUMOVEOA POGREBA SE JE VDELEŽILO VELIKO LJUDI.
Tokio, Japonsko, 17. januarja. Danes so pokopali markija Oku-mo, ki je umrl tukaj prejšni teden. Pogreba se je vdeležilo na stotisoče ljudi
hinjo, kjer jo je dvakrat ustrelil v obraz. Mary je priskočila ter se pričela boriti z očetom. Medtem je prišel navzdol sin Mike, ki je odnesel mater na verando. Medtem se je oče oprostil hčerke ter jo vrgel v neki kot kuhinje. Odšel je ven na verando, sunil mr-ivo ženo z verande ter pomeril na fina. Krogla je le oplazila suknjo dečka, ter se zarila \ mrtvo truplo matere.
Nato se je Pepe vrnil v kuhinjo, kjer je ustrelil hčerko skozi sence. Skozi okno je oddal nato par strelov na Rozo in Ano, ki sta bežali v hišo soseda E rti m an-lia. Nato je nanovo nabasal revolver ter se ustrelil. Bil je mrtev, ko je sosed v družbi drugiK istopiL Mary je umrla tri ure pozneje v bolnici.
vijel v to t.vezo, jok^J, če se bo ta grad zrušrl v prah. Njegov duh nestrpne birokracije, tip politika kot ga je vseboval ta grad in vrsta administracije, ki se je kotila v njem, — vse to je v večji meri pripomoglo k uničenju te zve/,e kot pa vsi ag'tatorji in iz-(Tajale i.
— Ko se bo pričel exodus ali izhod, bo prostorni dublinski grad bruhal iz sebe visoko plača-re uradnike, ki niso v letih opravili niii enega kos^i poštenega dela.
TROCKI O PADCU ERIANDO-VEGA KABINETA.
Moskva, Kusija, 17. januarja. Pred veliko ljudsko množico je iutel Leon Ti očki govor, v katerem je rekel:
lirier.dov kabinet je padel. To pomen ja bodisi, da bo Francija zn.»\a skušala zavojevatl sovjet-fno Rusijo, bodisi hoče preprečiti Angliji, da bi pomagala pri pre-osnovi Rusije.
NAŠIM NAROČNIKOM
"GLAS NARODA" je stopil v svoje trideseto leto. To je velik uspeh za slovenski lint v Ameriki, kjer je vse tako silno nestalno Ir odvisno od razmer.
Doba tridesetih let je najboljše jamstvo, da je list dober, splošno priljubljen in splošno razširjen.
Za vse svoje dosežene uspehe se ima v prvi vrsti zahvaliti zvestim naročnikom in izpolnjevanju f?<"sla, ki si tra je rastavil takoj ob pričetkur Vse za korist slovanskega delavskega naroda v Ameriki.
"GLAS NAHODA* ne pripada nobeni stranki.
On hvali vse, kar ima ta ali ena stranka dobrega na sebi in graja vse, kar ima slabega.
Ti nazori so mu omogočili obstoj do današnjega dne. In ker bodo tudi zanaprej njegova vodilna sila, mu je obstoj zasiguran d<. smrti slovenskega naroda v Združenih državah.
Kar se tiče izbranega etiva, se ne more z "GLAS NARODA'* primerjati noben jugoslovanski list v (Združenih državah. To mora javdo potrditi vsak njegov pristaš in temu dejstvu vsak njegov nasprotrik v srou pritrjuje.
Da se bo mogel list obdržati na višini kot je sedaj in da se bo še višje povspel. je naloga vsakega naročnika, da v polni meri zadosti svojim dolžnostim.
Naročnina za list stane:
Za celo leto velja list za
Ameriko in Canado	$6.00
Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$1.50
Za New York za celo leto	$7.00
Za pol leta	$3.50
Za inozemstvo za celo leto	$7.0u
Za pol leta	$3.50
Kdor pošlje celoletno naročnl-ro, ima to prednost, da dobi v dar dve zanimivi knjigi "Vdova Leruž" in "Peter Zgaga".
Sicer staneta knjigi $1.50.
Vsem, ki so obnovili celoletno naročnino, smo začeli včeraj pošiljati knjige.
Ker je zaloga teh dveh knjig precej omejena, obnovite cclolet-no naročnino takoj, da ju boste dobili.
Vsak naj stori prejkomogoče svojo dolžnost, da bomo tudi mi zamogli zadostiti svojim.
I	Uprava "Glas Naroda",
T
GLXS mfitoWL 18. JAN. im
"GLAS NARODA "
• L.OVENIAM OA1UY mwrnut mn4 PuMiM fey aftfWM PUBLISHING C0MEAK1
ta wrHrttiaal
fMAHh UiuiH, »r—1—|	bOUll BENE D IK. TfMM
i'UCi of IuUimh Of th* Corporation and AddroMM of Above Otflclora: ■ Cortiandt *vmt, —rwiflh o* Manhattan. Now York Ctty. N. Y.
-Ufa Naroda" txteaja vaaki dan imwnil nodal] In praznikov.
Ca sata «s»i voli«,	sta- M Amanita Za	Na* York i« eolo lata
In Canad*	MjM sa pol lota	tU*
Cd pel lata	IUOZ«	tnaaomatvo za ooio <«M	I74C
Ca tatrt lota	liil sa pol lota__tU*
* L A • NAKOPA
{Voic «r tno Poopio> ■MM 4*mr> Odjr Exoapl Sundays and •otiaav«.
•ubacKptl«* raarty MJI	_
Adaoi ilaamcnta on A^tcmint.__
brae podplat a f fcaaytt m no prfobCu^ejo. Donar naj aa blacovoM po «ja.« po Monor Ordar. Prt ipnawiW kraja naroCnlkov proatBM. 4a aa aaa tudi praJinSe bhtMH* *»■"««' da hitreje s*Jderao nadlovalta._
Q L A 8 NARODA M Cortland* IMradt, Borouph of Manhattan, Now Yorfc. N. V.
TV.*phor>«: Cortlandt 2876 ____
DVELETNICA.
—™ - s
Združene države uživajo že dve leti vse blagoslove prohibicijske postave. In ee bi hodil človek po deželi od osebe do osebe ter izpraševal in preiskaval, ee ima proliibieija res velik upliv na splošno dobrobit, bi prišel do kaj čudnih zaključkov.
Še eelo tega ni mogoče dognati, koliko ljudi je za prohibieijo in koliko jilt je proti nji. (Vsi salonerji so za probibieijn, ker jim je vir krasnih dohodkov.)
Eno je pa skoraj gotovo. < c bi prišlo danes do splošnega glasovanja, ali naj proliibieija ostane ali ne, bi narod z isto večino in istim navdušenjem pokopal prohibirijsko postavo kot jr pokopal svoj čas Ligo narodov.
Pa še nekaj drugega je treba povdariti. Amerika ima prohibicijsko postavo, niti na misel ji pa ne pride, da bi imela prohibieijo.
To vedo vsi in tudi predsednik Harding ve, kajti pred par dnevi je izrekel naslednje besede:
i4< 1e ne moremo v Združenih državah izvesti naših postav, smo dospeli v položaj, ki ogroža stanovitnost naše vlade."	.	* *
Zakonodajei so vsilili deželi postavo. Za njeno izvajanje, ki pa v pravem pomenu besede ni izvajanje, mora vlada vzdrževati eelo armado uradnikov, ki stanejo miljone in miljone dolarjev na leto.
Nikdar še ni bila sprejeta postava, ki bi tako globoko zarezala v pradavne življenske običaje prebivalcev ter odvzela stotisočerim delavcem kruh in zaslužek.
Druge države so bile v tem oziru bolj previdne. Polagoma poostrujejo postave proti pijači ter so popolnoma uspešne v tem.
Xa Norveškem je naprimer pozvala vlada dva tisoč najslavnejših zdravnikov, kemikov in drugih znanstvenikov, da določijo, katera pijača je zdravju škodlji-a in katera ne. Določili so. da pijača, ki ima dvanajst procentov alkohola, ne more človeku škodovati, ako je zmeni o uživa.
V Ameriki so pa metoJistovski popi "kljub protestom zdravnikov določili, da je vse, kar ima več kot pol procenta, proti postavno.
V štiriindvajsetih mesecih se je izkazalo, da je sicer mogoče zatreti javno izdelovanje opojnih pijač, ni pa mogoče zatreti tajnega izdelovanja.
Ta postava slabi moralo ameriškega naroda, ker so na dne vnem reelu ropi. umori, tihotapstva, sleparije itd.
Nazadnje je pa vseeno dobro, ela je napravil narod vse te izkušnje.	- ^ l ^
Oe se narod ni dosedaj prepričal, se mora prepričati kmalo, da je-, dovoljenje zavživanja piva in vina edino sredstvo proti korv.ptnim razmeram, ki prevladujejo po eel i deželi.
Črti. Posebno pa mora ostati intakten splendor namišljenega prestiža Italije v srednji Evropi.
Stališče Jugoslavije v tem czirn je to-le: Ni tajiti, da imajo države, nastale na nekdanjem avstro-ogrskem ozemlju nekake skupne interese gospodarskega značaja. Nikakor pa ne gre, da LI si prisva-Tftituf* Italija, izrabljajoč ta polo/a.i in svojo pozicijo v \ ^iki antanti, neke vrste hegemor i jo nad nasledstvinimi državami. o kaže ona s tem, da povzema ponovno irnvatho za ureditev perečih zadev in poziva nasledstvene države, ki naj pa potekajo po njenih željah in nteneijah.
Ako naj gre za pogajanja intei pares, potem bi s«; taki sestan-: i ne smeli vršiti le na italijnskih tleh, marveč tudi na jugoslovanskem, češkem, poljskim, romiuskem ozemlju in kot sklicatelj naj bi ne nastopala vedro Italija, marveč premenema zdaj ta, prihodnjič kaka druira udeleženih držav. Dolžnost te pa bi bila, zbirati ma-terijal ter voditi konferenco. Opisario ravnanje Italije pa se zdi skoraj kot vazalstvo za nasledstvene države, ki naj se ga te z energično Mivercnsko jresto otresejo.
Kaj imajo Italijani sploh is.ki.ti v srednji 3L\ropi.?! Ti« drzno je. da si sploh upajo i a v., o in ofieijo;-.no poudarjat* svoje interese tam. Ako so enkrat uspel: londonsko pogodbo glede vzhodne Adrije. naj si ne domišljajo da bodo mogk uveljaviti tudi tozadevni pakt med njo in Francijo, kateri jim pripnščt srednjo Evropo kot interesno sfero. Nasledstvene države, zlasti mala antanta, h kateri je prištevati tndi Poljsko — približuje se ji celo republika Avstiija — bodo znale že same uredit- skupne zadeve brez konkurence v Italiji, ki so jim itak koiikortolik«» usiljene Vzemimo zadnjo beneško konferenco radi Bur.ške. Češkoslovaška lepablika, ki sploh lahko prevzame vodilno vlogo v mali antanti. oz. njen zunanji minister dr. Boneš je ,mel pripravljen ves dogovor rad; Bur geni an med Avstrijo in Madžarsko. Pa prid-- Italijan in zvabi ti dve državi pred nosom osuplih čeških državnikov v Benetke.
Se z nečem drugim utemeljujejo Italijani svoje rempirano poganstvo v srednji Evropi in na .Balkanu. Pravijo, da oni morajo delati in skrbeti za mir m red. O saneta simplicity! K;e je pač več-irereda in zmedi kot v Italiji! Ta r:aj najprej pometa pred svojim pragom, očisti držalo fašistovskili tolp in poskrbi za osebno in lastninsko varnost svojih državljane^. ki so pred fašisti " vogelfrei7', potem naj šele gelda malo del j. toda ne v srednjo Evropo, marveč t je v goreče Libije puščave, v Tripnlis, Oirenrjko, in če hoče tudi v Abesinijo.
Na drugi strani je res. da ima Italija interes na tem, da bi vladal v srednji Evrop' kaos, ker I2 tako more v kalnem ribariti. Zato fpletlcari proti JugosIa\iji, in ji ne pusti priti do oddiha, miru in reda.
Prisvaja si nad rami. kakor tuli vobče nad malo ar.tanto neke vrste kuratelo. Ta k ura t ela je za i.as škodljiva ir. se je moramo čim najpreje otresti.	(F. O. v ' Slov. Narodu."')
Peter Zgaga
Tisto, kar ima Trunk v "trun-ku" ima marsikdo že zdavnaj v petah.
* * *
Pravijo, da nismo .Jugoslovani podjetni. Pa še kako smo podjetni ! Naš najpod jetnejsi del so pa Cs~nogorci.
Tako pride nekoč Črnogorec v Pel grad dela iskat. Po kratkem povpraševanju ga res dobi: hišni gospodar mu je dal drset dinarjev, da mu prekoplje vrt.
Popoldne gre gospodar gledat, kako delo napreduje. Vrt preko-puje star Srb, v senci pa sedi Čr-nogerc in puši cigareto.
—	Kaj delaš, Črnogorce? — ga vpraša gospodar.
—	Nič. Ti si meni dal deset dinarjev, jaz sem jih dal pa Srbu le pet. Pet sem jih torej zaslužil in . „ .
—	No. in ' — vpraša gospodar.
—	No, sada nadziram . . .
*	a *
Ljudje božji, sedaj, ko vam nanjka in zmanjkuje na vseh koncih in krajih, ima dežela mir.
Ko bo pa začelo kapitalistom le malo manjkati, lioste šli lahko zopet na vojno,
*	e *
Hays bo odstopil kot generalni; pjštar.
Že v starem kraju so svarili študente. II pošti pa nikar ne hodi. tam ni nič.
*	* *
Prijatelj, pogrutaj jugoslovansko edinstvo, pa b<~.š pogruntal
sveto Trojico!
* * *
Sušteršičeva tožba: Cesar daleč, bog visoko . . . Zgrevanec po svetu lazim. Sveti Bože, daj mi roko, *
tla do carja se priplazim . . . * * *
Kaj govori Jugoslavija o vojni. ko niti D'Annunzia ni mogla pregnati z Reke, ne z diplomacijo in ne z orožjem.
Tedaj je bilo železo vroče in bi bilo mogoče s par težkimi udarci izpremeniti njegovo obliko.
Sedaj je mrzlo in skaljeno. * » *
Polomljenega srca naznanja jc \sl Jazbeci in Culukafri, da se j* po 25-letni slepariji, blaekmaila liji iii denuneiranju končno ven darle zadušil v svojem lastneun smradu
"NARODNI LIST"
vnlgo "Trovilo".
Pokojnikove zasluge so vseob segajoče, najtemeljitejše mod njimi so pa naslednje: Jazbeci so iz gubili pri njegovi banki sedemsto petdeset tisoč dolarjev; izgu bili so vse na elelnicali pokojne brooklvnske Icoxe; izgubili so oni ki so se na ]>okojnika naročili ir plačali za 2o let; vsi, ki so jx>ši ljali lepe dolarje za razne konte ste itd., itd. Za njim žaluje tuel več upnikov, nepopisna je pa ža lost Stepka in Feiixa. katerim: je bil pokojnik molzna krava.
oPgrebne eerimonije je izvrši znani Francesco Zotti. Ministrira le so sodni jske oblast i. Križ je no sil zaslepljeni ded jugoslovanske ga naroda in ga bo nosil tudi 1 bodoče. Libero so peli razni lirva Ski duhovni.
Pokojno "Trovilo" naj ostan* v dobrem spominu vsem lahko vernim Jazbecem.
Žalujoči Jazbeci.
HugttHlntmrtsim
Ustanovljena L 1898
iKatnL S^bturta
Inlcoroorirara 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Jugoslavija irredenta«
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplaCanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 B. 2nd Ave., W. Duluth, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIC, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J POREXTA, Box 170, Black Diamond, Waah. FRANK ZORICH, G£17 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 1519 Meadow Ave., Roctdale, Jollct, ia PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Col<x ANTON CELARG 700 Market Street, Waukegan, 111. - Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". 1-:-
Vse stvari tikajofe se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jeduota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicamL
Iz Slovenije.
Proč z laš kim jerobstvom.
Spominjamo se, - kakim p< nipom j«* protrbr-ila antanta koncem leta 1916 nan lo. <la b<>ri za < -vobodit**v narodov izpod avstrij-&kefr«i jarma. 7. nepopisnim v.*s«-!jem smo sprejeli to blago vest. s Se ver jo radostjo jj.i or.ih znai.-li. svobodo oznan jujoeih "Wilsonovih 14 toek.
Toda na parišl i mirovni ko.-ifc-enci ^e je vse sprevrglo v laž. razblinilo v nič. Na C li» samoodločbe narodov se je za'^-^ako državo.
vsak narod drapa«".» up«>rabljji!o. pač tako, kakor je zahtevala polit i'na košara nntante odnosuo i%osamemili njenih ziveznih držav.
Taki samojroltiu^fi. taki satrniski rarlojri porenj^sra svetetra načela se ima tudi .lu^oslavija zal;vrJjevati. da so nam n^ilili za par tueatov Nemcev v d*a > ski <iolirji, na Koroškem plebiscit, za 600.000 Jugoslovanov 11 a Pr:i"orslcfm in \ Dalmaciji p*i jra odrekli. Tako se je zpodilo, da se j • Venezdil Italijan v n;ušo obmorske kraje, ki so pljuča naše države.
S tem pa nam Italijani niso lc ugrabili dobršen tlel viaše najboljše zemlje in stoti ;oče najza\ednejšej*a naroda, temveč, stopivši 11a vzhodno Adrijo, «-o dobili tudi p^idlajro 7.11 nadaljno jrospodar-
in politično oks; ; nzijo na Balkanu in v srednjo I^vropo. Da Italijani ta položaj tudi pridno i/rahljajo, kažejo njih večne intrijre v hrvatskem Primorj... v (^rni pr^ri in v Albaniji ter njihove pogoste konference, na katere kličejo rjisledstvene države. Komaj je ena konferenca zaključen:? 'rimskn«, že straši druira (portoroška, beneška). pa zopet ookrrja rimska.
Na teh nastopajo prešerni llrl'gani kot predsedr.iki vseh sekti j, kot Ijndomili. dobri, (kdo se ne smejal?) protestor ji in zaščitniki po r.jih mufitin zaostale, zanemarjena srednje Evroj>e in pcveda zlasti "barbarskepa" Balkana.
Na teh sestankih se razpravljajo najraznovrstnejtr. pospodai*, »ka, železniška in prometna vprašanja, toda vedno na način in v toliki meri, da ne trpe laski interesi in se ne prekrižajo italijanski na-
m
O učiteljih, ki hi se naj vrnili v!
Julijsko pokrajino.	'
''Piccolo" prinaša vest o pozivu političnega društva "Edinosti" na profesorje in učitelje, ki naj bi se vrnili iz Jugoslavije v •Julijsko Benečijo. '*Piccolo" pravi. da njemu ni nič znanega, da bi bila italjanska vlada komu obljubila, da bi se vsi ti profesorji m učitelji zo/pet sprejeli v službo in da bi mogli mirno tamkaj deloval i. ter izvaja, da jc vsem onim učiteljem in profesorjem, ki so !>dšli v Jugoslavijo, marsikaj očitati, tako gotovo neomajnega duha protiitaljanstva. ki se slabo sklada z delikatno dolžnostjo uči-teljev v Italiji. "Piccolo" želi. da bi bila povrnitev teh učiteljev in profesorjev res praktično neizvedljiva. ako bi se ti jugoslovanski učitelji hoteli vrniti, da nadaljujejo v Primorju svojo proTi-italjansko propagando, namesto da bi učili abecedo. "Slov. Narod" dostavlja k tema: Prav je, da vemo, kako sodijo rtaljanski ultra nacijonalisti glede nameravane povrnitve jugoslovanskih u-čiteljev, ali dostavljamo, da "Piccolo" in dragi slični listi pač niso merodajni pri presojanju tako važnih šolskih zadev. Ako se bo vsa stvar mogla izvesti, se bo izvedla tako. da prizadeti ne bodo irpeli nikake škode. Sicer pa je treba tu zelo previdnega 111 preudarnega postopanja.
Fašist s poneverjenimi 100,000 lirami.
Mario Bragatto je bil funkcijo-nar na komisarijatu 11a Voloskem. Z.*lo g<rrcč fašist je bil Bragatto in vnf*to je hrulii Hr\'ate, kjer je mogel. Živel je prav razkošno in Kmalu se je pokazalo, da je zapravil 100.000 lir službeno poverjenega mu denarja. Bil je desna roka komisarja Pavona v gonji proti ju gosi o vanskemu preb i valstvu.
Obravnava proti upornim rudarjem v Istri.
V	Pnlju sv ie končala sodna obravnava proti radarjem v Karpa-nu. ki so svojedoibno v rudnikih ob reki Baši proglasili neko vrsto srvjetske republike. Pozneje je prišlo do 1 jutih bojev med temi rudarji in karabinjerji. Na teme-' lju pravoroka porotnikov so bili vsi obtoženci (50 rudarjev) od obtožbe oproščeni. K;>darji so bili takoj izpuščeni iz zapora.
Smodnik na ognjišču.
V	Grgarju nad Gorico se je zgodila pri kmetu Antonu Trnov-eu strašna nesreča. Mraz je, zato pa je bila okoli velikega ognjtšča večja družba ljudi. Ko je ogenj pričel u»a5ati, je gospodar prišel z vrečo, v kateri je imel spravljen


Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
FRANKfSAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Bčmke
• w n n n n n n r
smodnik in, kot je doslej večkrat storil, nasul nekoliko smodnika1 na ognjišče, da bi bolje gorelo. Ali to pot je bila neprevidnost strašno kaznovana. Vnela se je namreč vreča, v kateri je bilo še okoli 2 kg smodnika. Nastal je strašen ogenj, ki je zajel vse okoli oimja sedeče. Začele so jim goreti obleke, lasje, pn telesu pa so dobivali strašne opekline. To se je zgodilo silno naglo. Napol blazni .sn nato bežali iz hiše in zunaj kli-eali na pomoč. Potem so pripeljali vse težko opečene k usmiljenim bratom v Gorico. Čudno, da je še toliko smodnika med ljudstvom. Saj se je uradno že zdavnaj poročalo, kako da je dežela očiščena '•azilih razstrelilnih snovi.
Proslava Gregorčičeve smrti in laški fašisti.
Trzašl ta '"Edinost ' prinaša poročilo iz Kobarida o proslavi 15-letniee Gregorčičeve smrti. Ed^n izmed priwtnih poroča listu, kako so se zbirali ljudje na Gregorčičevem grobu pri Sv. Lovrencu in kako so se zvečer spominjali velikega pesnika ra prijateljskem sestanku. Ob 2'A. uri so se razšli. Toda že opolnoči so zapalili italjan-ski nosilci kulture hišo Ma.šere, kjer se je vršil sestanek. D asi so gasilci takoj prispeli na lice mesta. je vendar hiša ztrorela, ker je , bila polita z bencinom.
Proslava Oberdanka.
j Dne 20. decembra 1SS2 je bil ; obešen v Trstu Viljem Oberdank. i Torej je poteklo let. V Trstu isoproslavili ta spomin s tem, da s<> prenesli iz muzeja v Vidmu v •Trst razne stvari in spomine na i Oberdanka. tako njegove slike, i fotografije, med fotografijami je Judi ona ovaduha Baldassija in cesarja. Prana Josipa, nadalje se j nahaja v ostalim Oberdankov klo-jbuk, čevlji, paliea, srajca, spodnje -hlače, robec, kravata, maršete in razna pisma. V Trstu prodajajo [posebno spominske raz«rledniee na Oberdanka z njegovo sliko.
Goriški arhiv v Ljubljani?
Tržaška 41 Era Nuova" prinaša poročilo o bogatem arhivu mesta Gorice, ki so ga odnesli Avstrijci ter se baje sedaj nahaja v ljubljanskem muzeju. Arhiv obsega važne listine, med njimi 619 per-gamentov "Era Nuova" se jezi nad Jugoslavijo, ki baje noče pe slušati niti laške vlade, niti saint-I germainske pogodbe, in sklepa s i]»ozivom na rimsko vlado, naj me-■ roda ju i faktorji takoj zahtevajo, 'da vrne Ljubljana arhiv pravemu I lastniku.
Občinski volilni red za Slovenijo
je zakonodajni odbor konečno sprejel. Boj je bil hud. Končno pa je poslanec DrotVnik le dosegel, la ženska volilna pravica odpade in da ima aktivno volilno pravico samo tisti, ki biva že eno leto v občini, pasivno pa oni, ki biva že dve leti.
Sladkorna industrija v Sloveniji.
Preizkušnja sladkorne pese glede njene sladkorne vsebine, ki jo je izvršil državen kmetijski ke-aiijski zavod v Ljubljani, je po-i kazala, da je imela 1. 1921 slad-uor. • -i pesa, in sicer pridelana: v brežiškem okraju in -ajena v tež-ki zemlji 17.30, v peščeni zemlji ! saj (-na pa 19.10 odstotkov, v vi-; domski občini 19.54, v krški o]>-I čin« 16.10, v novomeški okolici pa ,od 17.85 do 18.23 odstotkov slad-j korja. Sladkorna pesa je vsebovala torej 1. 1921 približno en do jen in pol odstotka sladkorja več j kakor leto poprej. Ti prvi poizku-,si s sladkorno peso dokazujejo, : da sta zemlja in klima (podnebje !• dolenjskih poljan, zlasti Po-' -avja, kakor ustvarjeni za sladkorno peso. Ker ni mogoče dobiti : pri današn.jih razmerah v Sloveniji.za kulturo sladkorne pese za-> dustno velike površine zemlje — j Kmetje namreč zlasti spričo seda-j ^je draginje poljskih pridelkov i ne bodo radi pričeli ž njim neznano kulturo sladkorne pese — jt I mogoče ustanoviti sladkorno to-. varno !e v zvezi s Hrvati, in sicer itako. da bi za skupno sladkorno jrvoniico pridelovali peso slovenski iu hrva-tski kmetovalci. Ker (dela izvedba agrarne reforme na j Hrvatskem razne preglavice, in i sicer vsled sedanjega manj racio-{iielnega obdelovanja zemlje, ko se pridela mnogo manj kakor prej, , bi se dal doseči sporazum med ' lameravano tvornieo in med zakupniki agrarne reforme. Zakupniki agrarne reforme, ki zemlje sami ne morejo obdelovati, naj bi | dobili ali odškodnino za odstoj 'zemlje v korist sladkorne indu-Istrije. in sicer toliko žita. kolikor i bi ga utegnili na odstopljenem i zemljišču sami pridelati proti pla ičilu četrtine ali petine knrzne j'-rednosti dotičnega žita, ali pa naj bi se prepustila upravi name-
Jravane sladkorne tvomiee vsaj j pravica prostega dogovora /. i kupili ki agrarne i e forme glede !odško<lnine za zemljo, ki bi jo za-Ikupniki j>repustili upravi tvorni-;Ce: Ustanovitev sladkorne tvorni-j^e je največjega narodnogospodarskega pomena.
Emetski minister Slovenec Pucelj
■ |je dosegel, da se zviša cena slad-. korni pesi od 12 na 20 Din za 100 >.kilogramov. Tako pridejo kmeto-..valci vsaj približno >lo onega de-. narja. ki jim gre. Ker pa imajo . i sladkorne tvornice "velik dobiček, [zato je dosegel Pucelj. tla se vsl^l .[zvišanja cene sladkorni pesi ne j'sme zvišati cena sladkorju. Mini-.jster Pucelj je preskrbel dalje kre-,'dit 150.04J0 Din, s katerimi se po-11vrne prekmurskim kmetskim de-ilavcem carina, ki so jo plačali za .'žito. prejeto kot plačilo za svoje , j delo na Madžarskem. :!
. j	Razna imenovanja.
A Inž. Drago Svigelj je imenovan i za suplenta v 9. rizr. na src(lni i -igospodarski šoli v ^Iariboru. "I Za sadjarskega inštruktorja v Mil. razr. na vinarski in sadjarski >oli v Mariboru je imenovan Fran Aplenc. Potovalni učitelj E. Mar-"išič je na lastno ]>rošnj<» razrešen službovanja.
Ivan Pavčič je imenovan za rudarskega asistenta v 11. razr. pri ' državni cinkarni v Celju.
j Na državnem ženskem učiteljici -t
. jšču v ^Mariboru je poverjen z v<h.1-Sivom ravnateljskih poslov do na-J daljne naredbe prof. Fr. V oglar. J Za uradnega okrajnega živino-y zdravnika v Šmarju pri Jelšah je . imenovan živinozdravnik Fr. <io-Jljar. njegov delokrog spadata sodna okraja Šmarje in Rogatec.
, i
l----
! ADVERTISEMENTS.
ZAKAJ TRPETI?
1 Revmatične, nevral^ične iu bolečine v
[^mišicah hitro odpravljt-ne s ^»riniernD
-	uporabo
::^PAIN-EXPELLERJA^
-	TvoraiSka inamha reg. v p»t. ur. Z<ir. dr.
(» Glejte, doh'.te pristn«»|ca — sla.vnepa. že
, več kot 50 k t.
d.
.Zahtevajte SIDIIO tvomišk« Znamko.
B. Kfcrvtcn:
Zaroka ▼ St. Domiogu.
Za Glas Naroda prevel A. Šabec.
ELX3L	S^TaS.
Zakaj se bojimo mrtvecev?
Znanost nut uči, da je naš popolnoma neupravičen strah pred zamrlimi posledica praznoverja prvotnega človeka, ki je veroval v demone, zle duhove in vsakovrstne pošasti.
(Konec.)
Družba je obstojala iz gospoda Stromlija in njegove Žene. njunih petih otrok, od katerih dva sta Lda krepka mladeniča sedemnajstih in devetnajstih let, troje služabnikov in dve služkinji. Sprehod je prihajal počasi naravnost proti drev»*sut na katerem je stala deklica. Ko je prišel sprevod do drevesa, je Antonij.i stopila na-prej in zaklicala: — Stojte! — I>eček jo je takoj spoznal ter jo p reds t a vil glavarju družine.
—	(j os pod, — je dejala deklica, — zamorec II >an<ro j« nenadoma juisf^l s celo svojo tolpo. Brez velike nevarnosti n • morete priti sedaj v hišo in vaš nečak, ki je dobi! tam pribežališče, jo izgubljen, č# ne zgrabiti takoj z•» orožje in j:.i ri»- sledite ler |n»ma?ate, da <ra rešimo, pred no ga zamorec umori.
—	Moj Bog! — je zaklicala družba prestrašeno. Nato je deklica odvedla vse moške na stran, da ne bi slišal deček Nanky nje-i.ega navodila. Povedala jim je. vsa v solzah vsed sramu in obžalovanja. o vsem, kar se je primerilo v hiši iz/a čam častnikovega j rihoda, kaj je nuredila, do srnrtl prestrašena, v trenutku, ko je z3-čula, da se je vrnil zamorec s svojo četo in k;.ko je sedaj pripravljena zastaviti svoje življenje za njegovo rešitev.
—	Moje orožje! — je za klical gospod Stromlv. Nato se je obrnil k svojima sinovoma ter svojim trem služabnikom in dejal: Nečak Gustav nam je že več ko enkrat rešil življenje. Sedaj je na nas. da ira rešimo smrti! — Nato je dal dečku Nankvju. katerega je smatral od tega trenutka naprej kot za nekakega talca, iz previdnosti zvezati roke, ženske in otroke je poslal pod varstvom enega samega, trinajstletnega oboroženega dečka nazaj v gozel. nato pa je stopil k deklici ter jo vprašal po številu zamorcev in po razdelitvi po .ameznih dvorov. — Ko je deklici obljubil, da bo po možnosti čuval, da se ne prigodi nezgoda njeni materi, in zamorcu, K" je pogumno postavil četici na čelo, nakar so se napotili, vodeni od Antonije, proti plantaži.
Antonija je pokazala, kakorhi-tro se je priplazila mala Četica skozi zadnja vrata na dvorišče, sobo, kjer je spala Babeka«-iia. Dočim je gospod Stronili neslišno stopil na dvorišče s svojo četico ter se polasfl pušk zamorcev, ki so stale naslonjene na steni, se je deklica splazila v hlev, kjer je spal Nankyjev polubrat, ] etletni Lefy. Nanky in l,efy. — 1'oangova sinova, sta bila zadnjemu zelo mila in draga, posebno mlajši, čegar mati je pred kratkim umrla. Antonija je Jako pametno sklepala, da bo prizadeval zamorec družbi velike težave tudi v slučaju, če rešijo ujetega oficirja, zato je bil popolnoma pravi, len njen sklep, da so v posesti tega fanta, ki naj bi bil kot nekako poroštvo, mnogo bolj varni. Posrečilo se ji je. dvigniti pol spečega in pol bdeče^a dečka ter ga odnesti v glavno poslopje. Med tem pa je piišel tudi Stromli kolikor mogoče tiho in oprezno do vrat sobe, kjer sta spala zamorec in Babekana. Toda mesto, da bi presenetili speča, kakor so mislili, so ju Ugledali stoječa sredi sobe, sicer pa oba le napol ob lečena. Stronili je dvignil svojo puško ter jima zaklical, naj se vdasta, ali pa bost.i ustreljena! Iloango pa, mesto vsakega odgovora, je potegnil raz steno pištolo ter jo izstrelil v množico. Četica ne je vrgla na ta znak besna nanj in na drugi strel, s katerim je ranil Iloango nekega služabnika, ga je vsekal Stromli Je v sin sabljo po roki, nakar so vrgli oba r.a tla ter ju povezali. Med tem pa ho planili drugi zMiiorei, kakih dvajset ali več po številu, prebujeni vsled strelov, iz hleva, kjer so spali, ter okušali priti v notranjščino, kjer so slišali kričati staro Babekano. Stromli je razpostavil svoje ljudi k oknom ter jim ukazal, streljati na drhal. — Toda zamorci £0 drli naprej, ne-glede na svoja dva mrtveca, ki sta padla zadeta od krogel. Nevarnost je postala res velika, ker zamorci so privlekli debel kol, da bi z njim vdrli vrata. Tedaj pa je stopila v Hoangovo sobo Antonija, držcl v naročju malega JToangovega dečka. Stromli, kateremu je prijel ta pojav kakor Malašč, je potegnil deklici dečka
iz rok, obrnil se ž njim proti zamorcu ter potegnil svoj velik nož. Zagrozil je, da bo dečka na mestu zabodel, če ne ukaže zamorcem, naj opuste svojo namero. Hoan-•10. ki je izprevidel, da je sedaj r-j ego v o lastno življenje na kocki, je nekaj časa pomišljal. potem pa zamorcem ukazal, naj puste vrata ter naj se vrnejo nazaj na svoja ležišča. Nato je poslai Hoango še v sobi se naliajajočega zamorca ra dvorišče / istim naročilom, nakar so s»* ostali zamorci odstranili ter odšli zopet v hlev. dasi niso razumeli ničesar o celem položaji. Nato je dal Stromli pred očmi Hoanga z vezat i malemu dečku roke ter Iloangu povedal, da hoče t« šiti ujetega oficirja ter da ni življenje nikogar v nevarnosti, če se ne bo postavilo na njihovo pot nobenih zaprek. Babekana, kateri je hotela podati Antonija, prevladana po hipnem čustvu, roki« v slovo, je sunila deklico-od sebe ter jo imenovala ničvredno iz-dajalko. Nato je deklica odgovorita : — Jaz vas nisem izdala [ Jaz sem belka 111 z mladeničem, ki je ■ u v sobi. zaročena; jaz pripadam plemenu onih. proti katerim vodite voj^o ter bom za to. da sem -e postavila na njihovo stran, odgovarjala le Bogu in nikomur Irugemu !
Nato se je obrnil gospod Strom-i k zamorcu ter mu dejal, da bo lobil oba svoja dečka v nekaj dneh v Sainte Luce, kjer so prve francoske predstrnže. zatem je prijel plakajočo deklico za roko ter odšel ž njo v sobo, kjer je ležal zvezan oficir.
Med tem sta že tudi oba Strom-1'jeva sinova potolkla oba stražnika. ki sta stala pred sobo oreir-in. Eden od stražnikov je ležal mrtev na tleli, drugi se je zavlekel i-a konec hodnika, krvaveč iz težke rane na prsih. Oba mladeniča -lo stopila tudi prva v sobo oficir->a. kjer sta *ra med poljubovan-i»-m osvobodila vezi ter ga pozvala. naj gre brž ž njima v predsobo. kj*r jih gotovo že čaka oee> pripravljajoč vse potrebno za od- j iiod. Ofieir. v postelji napol vzrav an. jima je prijazni podal roko. ,ieer pa je bil raztresen 111 otožen. Tedaj je stopila v sobo Antonija ob strani gospoda Stromli-■a. držeč v naročju malega dečka.
Ko jo je častnik ugledal, je i rebledel: med tem. ko je vstajal,, •e je prijel z«: posteljni rob. kakor da se ima zgruditi. Nato je ^Trjral častnik enemu mladeničev pištolo iz	in predno je kdo
•nogel slutiti, kaj hoče z orožjem. yy jf sprožil proti deklici, grozno škrtajoe z zobmi. Krogla ji je orodrla sredino prsi. š tihim vz-' klikom bolečine	je opotekla
par korakov naprej, dala otroka ^tromliju. nato pa se zgrudila k r.ogam oficirja na tin. Ta je vrgel pištolo od sebe. sunil ležečo deklico z nogo. zabrusil ji v obraz nsovko vlačuga. nato pa se je vrgel nazaj na posteljo.
_ Nesrečni človek! — mu je
zaklical Stromli in rba njegova sinova. Mladeniča sta dvignila leklico ter poklicala nekega starega služabnika, ki se je umel vkoliko 11a zdravilstvo. Toda deklica. ki je krčevito stiskala z roko rano, era je potisnila od sebe
•n zaklicala: — Povejte mu--!
ie zajecljala grgrajoče, kazaje. nanj: — Povejte mu — —!
— Kaj mu hočemo povedati? — ie vprašal naglo gospod Stromli, ko je videl, da ji hoče smrt ugrabiti grlas. Medtem sta tudi oba T.iadeniča vstala ter zaklicala morilcu, če ve da je usmrtil njih vseh rešiteljico, da 2a deklica Iju-Si ter da je mislila tej ljubezni žrtvovati vse. dom in mater ter ->diti ž njim v Port au Prince. — Kričali so mu v ušesa ter ga iz-nraševali, če jih sliši. Mladenič pa se ni genil ter je ležal na postelji. top in brezčuten za vse, — kar se je godilo okoli njega. — Nato pa se je'dvignil in ona jeza, ki je prej bestela v njemu, »e je umaknila globoki žalosti in usmiljenju. Nato je dejal g. Stromli
glasom, ki ga je bilo komaj raz-'očiti med ihtenjem: Zakaj si to storil, nesrečnež! Častnik je odvrnil, otirajoč si mrzel pot s čela, da ga je deklica ponoči v spanju zvezala ter ga izročila zamorcu Hoangu. — Oh! — je zaklica-'a s slabim glasom deklica ter iztegnila roko proti njemu: — Tebe, ljubi, sem zvezala, ker---
Naprej ni mogla govoriti in tudi z roko ga ne doseči; mahoma je
oslabela ter se zgradila nazaj v
naročje gospoda Stromlija. —
— Zakaj ? — je vprašal častnik ki je prebledel ter pokleknil k
dt klici.
Ker je bilo brezuspešno čakanje na odgovor deklice, je povzel besedo gospod Stromli in dejal: —j Ker po Hoangoveni prihodu ni bilo drugega sredstva za tvojo re- j sitev; ker je hotela boj. ki bi sc» brezdvonmo vnel. preprečiti, ker je hotela dobiti časa. da bi prispeli mi. ki smo bili vsled njenega poziva že na potu. da z orožjem v roki izsilimo tvojo osvoboditev.
Častnik si je z rekama zakril obraz. Ob. j-* zaihtei in mislil, da se bo zemlja pod njim pogreznila. - - ali je res. kar mi Iti pripovedujete? Nato j-» je objH ter jo žalostno pogledal v obraz. — Moj Bog, je zaklieala umirajoča deklica. — zakaj mi nisi zaupal To so bile njene zadnje besede, nakar je z žalostnim smehljajem izdihnila svojo dušo. Častnik si j<-piičel puliti Jase. — Da, sladka moja Ijctbiea. zakaj li nisem zaupal! Gospod Stromli je najrlo odstranil ruto. ki je pokrivala de-1 kličje prsi ter ukazal služabniku, naj poskusi izvleči kroglo; ves trud je bil znman : njena duša je. rdplula v večnost. . . Med tem j» stopil častnik k oknu. in dočim se je gospod Stromli posvetoval s svojima sinovoma, kaj j? ukreniti s truplom, si je nastavil ofieir drupro pištolo, ki je bila še nabita, na čelo ter si pognal krogla skozi glavo. Vsled tega novega strašnega čina je bilo vse trdo od strahu in groze. Vsi so hiteli sedaj nesrečnemu častniku na pomoč. toda krogla je nesrečnežu p ipolnoma zdrobila lobanjo in e?el možjran je brizgnil na steno, kjer se je prilepil. Gospod Stromli je bil prvi ki se je spet zavedel. Ker se je naredil že popoles. dan in ker ?o služabniki naznanili. da so se zamorci spet pričeli potikati po dvorišču, ni preostalo ničesar drugega, kot pripraviti se k odhodu. Obe trupli so jX)ložili r.a široko desko in nato, ko so iz-nova nabili svoje puške, se je Žale »st ni sprevod pričel pomikati proti gozdu. Gospod Stromli. noseč deeka v naročju, je šel naprej njemu sta sledila dva močna služabnika, ki sta nosila na svojih ramah trupli mrtvecev, oba sinova pa sta šla z nabitimi puškami počasi za žalostnim sprevodom. Zamorci, ki so videli, da je četica zelo majhna, so prišli z dvorišča. oboroženi z vilami in drugim orodjem, pripravljeni, da napadejo belce, toda Hoango, ki so ga že prej belci razvezali. je stopil pred hišo ter ukazal zamorcem, naj mirujejo.
—	V Sainte Luce! — je zakli-cal gospod Stromli, ki je bil že med vrati, zamorcu.
—	V Sainte Luce! — je odgovoril zamorec, nakar je sprevod, ne da bi mu kdo delal zapreke, prispel na odprto polje ter kmalu i.ato dosegel gozd. V gozdu so ieed plakanjcm cele družbe izkopali obema mrtvecema skupen groj. Nato. ko so jima prstane, ki sta jih nosila, zamenjali, so ju med gorečo molitvijo položili v grob ter ga zasuli. Ker nista mogla biti idružena v življenju, naj ju združi smrt. . .
Gospod Stromli je dospel pet dni pozneje s svojo družino srečno v Sainte Luce, kjer je pri ta-mošnji posadki pustil oba zamorska dečka, kakor je bil obljubil. V Port au Pi ince je prišel malo pred oblegan jehi jnesta ter se je tudi 011 hrabro boril 11a mestnem zidovju za stvar belcev. Ko se je mesto po obupni borbi vdalo generalu Dessaiinesu. se je rešil s svojci in s francosko posadko na angleško brodovje, ki je pripeljalo begunce v Evropo. Naselil se ■je spet v svoji domovini in še leta 1S07 je bilo opaziti med cvetličnimi grmi v njegovem vrtu lep spomenik. katerega je dal postaviti v spomin svojemu nečaku in njegovi zaročenki Antoniji.
Teletonska stavka na Dunaju.
Pred kratkim se je ustavil celokupen telefonski promet, ker je tri- do štiristo mehanikov, ki so neobhodno potrebni za vzdržava nje tehničnih naprav, pričelo s stavko, ker se jim ni povišala mezda. Vse dunajsko časopisje se je vsled tega ostro ^brnilo proti finančnemu ministrstvu, zakaj ne plača mehanikov tako kakor druge kvalificirane delavce. Pogaja nja z mehaniki je -vlada- zavrnila dokler bi ti ne vzpostavili dela nakar so se stavkujoči mehanik zopet podali na delo.
Znanstveniki 30 preiskaval: strah človeka pred mrtvimi ter prišli do zaključka, da je ta sirah dedščina iz prazgodovinskih časov. ko je primitivni človek še veroval, da postanejo mrtvi zli duhovi
Zakaj bi se dejanski bali mrtvih Kakšno škodo nam morejo storiti? Kaj je resnični pomen tega čustva, ki j«- splošno in prav posebno močno pri surovih in primitivnih narodih?
Človek brez misli bi mogoče rekel, da se bojimo mrtvih, ker mislimo pri tem na strahote smrti, na trpljenja, ki so zvezana ž njo in na usodo, ki mora doleteti nas vse. Če pu premislimo, bomo videli, da ni nobenega vzroka, bati se mrtvih, pač pa da imamo dosti vzroka ozirati se nanje s pomilovanjem in nežnostjo.
Nato pa bi zopet lahko kdo rekel, da ima strah pred mrtvimi evoj vzrok v tem. ker prične truplo razpadati, a to ne pojasnjuje otroka strahu. Brezživljensko stanje živali vzbuja le malo ali nič strahu. Celo delikatna ženska se bo z veseljem ozirala na stegno mrtvega prašiča ali janea.
Mogoče najbolj značilni dokaz našega strahu pred mrtvimi je v bolezni, ki je znana pod imenom "pogrebniška mrzlica". Nekako dve leti, potem, ko se je lotil te obrti, je mladi pogrebnik izpostavljen tej bolezni. To je v glavnem duševno stanje, ki se kaže v ner-vozrosti, halucinacijah in deliriju. potem ko je bil pogrebnik v stiku z mrtvecem.
Tekom dobe -dveh let je mladi pogrebnik vedno izpostavljen napadom te bolezni ter je nevarno pustiti ga samega >: mrličem.
Neki star pogrebnik je pripovedoval, da je bil nekoč prisiljen peljati mrliča skozi samoten gozd. On je vodil konja, a njegov mladi pomočnik je sedel zadaj na vozu z mrličem poleg seb? v odprti krsti.
Tekom vožnje se ,ie pogrebnik ozrl nazaj ter videl svojega pomočnika ležati na licus skoro mrivega od strahu. Vprašal ga je. kaj re je zgodilo, in po par minutah jc- rekel pomočnik:
Mrlič! Sedel je pokonci ter se ozrl vame. Čutil sem njegov dih na svojem obrazu. Strašno!
Stari pogrebnik je takoj spoznal, da ima pred seboj slučaj znane pogrebniške bolezni. Mrlič se seveda ni nikdar premaknil. Vse je bilo le halucinacija, porojena v možganih mladega pomočnika. Stari mož mu je povedal, da je vse to le domišljija ter ga skušal po miriti. Za to bolezen ni nobenega zdravila, razen daljša praksa v tem poslu.
Je nekaj vzroka, zakaj se nam gabi mrtvo truplo, a nobenega vzroka ni. zakaj bi zrli na m rtv« truplo s strahom. Celo možje, ki so vajeni najbolj grdih prizorov klanja živali In najgršega dela, — kažejo strah pred mrliči.
Čudno, a resnično je, da so osebe, ki so nam bile najbližje in najdražje, po njih smrti za nas vir terorja. Marsikdo med nami se spominja stare matc-re, ki je bila najbolj nežno in drago bitje, do tier je bilo življenje v njej, a je postala vir strahu, kakorhitro je bila mrtva.
Najbolj čudna manifestacija strahu pred mrtvimi se pojavi v zvezi s pokopališči. Dosti je ljudi, ki imajo občutek strahu in nemi ra, kadar gredo mimo pokopališča in ta strah in nemir se še poveča ponoči.
pokopa van jem v sključenem položaju. Umirajočega mo7a odnese v ograjen prostor izven koče in tam ga povežeta dve ženski, ki sta njegovi krvni sorednidi. tako da prideta obe roki in obe koleni k njegovim čeljustim.
Vezanje mrtvih alt umirajočih v sključen položaj predstavlja e-»:0 izmed številnih metod, kako prepjrečiti mrtvemu človeku stra-šenje preživelih. Mogot*e pa je tudi. da simbolizira skrčeni položaj 1 pozici jo roparske živali, ki je pri-! pravljena skočiti na svoj plen. —-kar bi na sličen način pričalo o veri človeka \ zlobnost I11 maščevalnost mrtvih.
V pozni neolitski dobi se kaže obzir do mrtvih v nojrrebnili ee-remonijah. ki so postajale vedno | bolj komplicirane i.^ pozneje, ko : se je uvedlo krščanske ceremonije. je stopila nežna ljubav na mesto strahu pred demoni. Kljub temu pa se je primitivni strah pred demonskimi si-amr in navadami mrtvih tako globoko vkore-ninil v dušo človeka, 'da obstoja "ie danes, čeprav je dobil nežnejšo obliko na podlagi verskega prepričanja.
Dokazano je. da smatral pri-vltivni človek mrtve za škodoželjne in maščevalne demone, ki se 'rhko vrnejo vsak trenutek ter škodujejo človeku na ta ali um način. Sedaj pa j,1 treba le se pojasniti, zakaj je prišel človek ia tako fantastično misel.
Profesor Gregory nam nudi v tem oziru precej presenetljivo po-jr.snilo. da se je zgodilo to raelite-'lA. ker so (• 71 i primitivni ljudje veliko tesnejše zvezani medseboj-1 o v plemenskih skupinah kot pa i o moderni ljudje in da rc je vsled tega smatralo mrtve, ki so stali izven skupine, že raditega za sovražnike in demone.
Opazovanja profesorja Seott Eiliota spravljajo strah pred mrtvimi v stik s skupinskim duhom. Profesor je našel na temelju svojih opazovanj ter proučavanj načina pokopavanja v prazgodovinski dobi. da se je strah pred mrtvimi prvikrat pojavil pozno v neolitski dobi. Wels nam pripovedu-, da je bilo v tisti ttohi, ko se je pojavil plemenski duh in ko ie pričel človek žrtvovati svoje r-sebne nagone in impulze skupinskemu ali plemenskemu duhu. — Ali je bil strah pred mrtvim človekom posledica tega, ker je vrgla smrt dot i enega izven skupine?
Dokazalo r.e je, da no Številna r;uša instinktivna dejanja obenem z načinom mišljenja podedovana 17. skupinske oblike Človeškega življenja. Profesor McDaugall — nam pojasnjuje prevladovanje primitivinh elružb s skupinskim duhom. OkolšČine zaarže divjaka strogo v mejah njegove skupine. Or misli o vsakem posamezniku čet o članu gotove skupine. Oel-govomost z i zločin pade na skupino zločinca. Totemi, omamenti. tajne družbe, ceremonije, pravila j za sprejem, ^se to potrjuje In definira zvezo s to ali ono skupino. Če izpremeni smrt mrtvega človeka v izven skupine stoječega » tem, da ga odreže od vsake soudeležbe od življenja doti čine skupine, se obrneta proti temu tudi strah in sovražnost, katero razširijo primitivne skupine povsem naravno na one, ki stoje izven njih skupine.
V spoznavanju, da bo njegova teorija, zakaj se bojimo mrtvih, vzbudila presenečenje in začudenje, pojasnjuje profesor Gregory svoje zaključke na naslednji način:
Primitivni strah pred mrtvimi ima mogoče več kot en izvor, — vendar pa je vredno predlagati, v pozneje odobren je ali zavrnitev, da je bil eden izmed motivov iz-\TŽenje iz skupine potom usodnega dogodka smrti. Najbolj trpki sovražniki ločujejo one, ki so bili nekoč prijatelji. Oni. %i je bil tekom svojega življenja tovariš v skupini, postane mogoče predmet strahu in sovraStva. ko je mrtev ter vsled tega izobčen iz dotiene skupine.
Ko se je primitivni človek naučil smatrati mrtve za zfe duhove se je pojavila tudi vera v strahove. Strahovi so dušč mrtvih ter je značilno,', da pripisuje legenda skoraj vedno zle posledice pr-i kazovanju strahov. Tradicija glede strahov je očividno važen faktor v kompliciranem strahu prea mrtvimi.
Ruske finance.
Mala:
I
Večina nas domneva, da smo prosti vseh starodavnih prazno-verij, a koliko jih je med nami, ki morejo pošteno reči, da lahko stoje na starem pokopališču v — temni noči brez strahu ? Težko je določiti, koliko ljudi ima ravno ta občutek pred mrtvimi, a lahko se reče, da je to čustvo skoraj splošno.
Literatura nam kaže, da so bila pokopališča vir strahu od začetka civilizacije. Šekspir pravi:
"This nov,- the wery witching hour of the night,
When churehj*ards yawn and hell itself breathes out
Contagion to this world. — Ko je napisal pesnik te besede, je stavil v te lepe besede le to. kar so verjeli vsi ljudje njegovega časa in tudi oni pred njimi in za njimi.
Če pomislimo natančno, je zelo presenetljivo, da imajo tako mnogi ljudje sti-ah pred pokopališči. Če smo verni, moramo verjeti, da je šla večina onih, ki leže na pokopališču, v nebesa. Zakaj naj bi pričakovali od njih kaj drugega kot dobro voljo in prijaznost. Zakaj pravi torej Šekspir, da zijajo pokopališča in da bruha peklo samo nalezljivost"? Pokopališča bi morala biti več ali manj posvečena mesta. Jasno je, da se namiguje tukaj na splošno razširjeno vero med navadnim narodom v časih Šekspirja, da so vsi mrtvi zli duhovi. Res je. da govori narod tudi o dobrem delovanju duhov, a med narodom se je do danes ohranilo starodavno praznoverje, da je delovanje mrtvih zlokobno, da so zli duhovi.
Praznoverni značaj našega stra liu pred mrtvimi je razviden iz dejstva, da cbsega ta strah tudi nežive predmete. Še do današnjih dni se je ohranil strah pred obleko ali pohištvom, katerega se je posluževal zamrli, posebno če se nahaja pohištvo na istem mestu kot ob življenju zamrlega. — To je očividno praz^ /erje, podedovano iz primiti j' dobe človeka, ko so bili ljudje dejanski u ver jeni, da je pustil zamrli pro-kletstvo na svojih stvareh.
Vsa navedena dejstva in Ste-v ina druga šO dovedla preiskoval ce do sklepa, da smo še vedno \ večji ali manjši meri pod vpi£ vom praznoverja, da so mrtvi zli duhovi, pred katerimi so živeči v nevarnosti.
Profesor Gregory, 'dobroznan angleški psiholog, je bil eden iz med onih, ki so proučevali nai strah pred itirtvimi. On zasledu
.je to čustvo nazaj v prazgodovin ske čase.
On omenja grobova dveh mater iz neolitske dobe ali elobe, ko' se je rabilo že izboljšano kamenito orodje in orožje. Ti dve materi sta bili pokopani z novorojenima otrokoma v naročju. Vsaka mati drži svojega otroka na desni roki ter drži svojo levico zganjeno preko prsi, kot da brani otroka pred onimi, ki ga hočejo iztrgati iz njenih rok.
Večina ljudi bi is tega sklepala, da je bila nežnost, ki je do vedla neolitske> ljudi do tega, da so pokopali mater in otroka sku paj, a profesor pravi, da ne more biti govoro o tem ter navaja dokaz navade, ki. obstoja še da lies med nekaterimi primitivnimi narodi.
Soglasno z admiralom Peary za eiuše Eskimi }>ogosto dojenčka, če rmrje mati, predno ga je odsta vila ter ga pokopljejo z materjo vred.
Profesor Gregory je prišel do zaključka, da je moti-/ tqji moeler-nih pogrebov, prav kot je bil oni v neolitski dobi, strah, — nam reč strah, da bo mati prišla te* zahtevala zase svojega otroka
Med Indijanci v Chaco v Para guaju je našel Rev. Gruff še bolj brezsrčno na\ado. da se je nam reč pokopalo ctroka živega z ma terjo.
Dolgo časa se je domnevalo, da je prišel ritualen pogreb prvikrat na površje v neolitski dobi. Številna trupla se je našlo Iz te dobe, pokopana m« način, ki priča o veri, da so stopili sotičnf ljudje v novo življenje, kajti dalo se jim je v grob orodja in druge potrebščine,, torej stvari, ki bi jim bile lahko koristne na drugem svetu.
Vsled tega se domneva, da se je pojavila vera v nesmrtnost in s tem tudi strah pred mrtvimi, k! se vračajo ter nam delajo škodo, v neolitski dobi ali v dobi izpopolnjenega kamenitega orožja in o-rodja. Pred tem časom so pustili ljudje svoje mrtve kot jih puščajo živali ter riso mislili več glede njih ter se jih vsled tega tudi niso bali.
Številni neolitski moški so pokopani v sključenem položaju, kot da so bili zvezani. Profesor AVundt spravlja ta pokopavanja v sključenem položaju v strik z demonskimi silami, katere se je pripisovalo mrtvim. Postopanje modernih Basuto zamor'eev z umirajočimi moškimi predstavljia — 'mrk komentar tem primitivnim
''Frankfurter Zeitung*' je prinesla o ruskem finančnem lazvoju zanimiv članek, ki ga podajamo tukaj v izvlečku:
''Sredi meseca novembra je začela nova ruska državna banka s svojim poslovanjem. Vodita jo dva priznana ruska finančnika, g. Kuttler in <r. Schlesinger. Po ka-jterih potih bosta mogla priti vsaj do prvih, ponižnih uspehov, bo mogla pokazati šele praksa.
Delokrog državne banke je financiranje posameznih državnih in privatnih podjetij. Bistvena iz-premeimba v ruskem finančnem gospodarstvu leži v tem. da so odslej državna uprava ne bo več neposredno ha vila s financiranjem komuniziranih in nacijonulizira-njem podjetij, temveč bo prepustila to delo od nje ustanovljeni 'državni banki. Vlada m lasti kon-! t rolo pravice in zahteva oil novelira 111 sntutn, da se drži pravca: I	...
rentabilitete 'posameznih podjetij.
Samo plodonosna pod jetja naj s<-' pod pro z denarno pomočjo. Rentabilna državna, pa tudi majhna 'privatna podjetja in v "arendo" j (najem) dane nacijiuializirajie to-• varne bodo deležne bančne pomo-iči. V posebni meri boelo favorizi-Irane zadruge.
Denarna pomoč s strani banke bo izvanredno elraga. Danes se še ne more presoditi, ali odgovarja cena posojilu tri odstotke obresti mesečno ruskim finančnim razmeram. Na leto znaša ta obrestna mera :>6 odstotkov, z vračunanimi obrestnimi obresti pa 4-i oelstot-kov. I'reel vojno se je smatrala v iftisiji 12odstotna obrestna mera za oderuštvo.
Ruskim finančnikom da mnogo premišljevati njihov valutni problem. Dam's ni mojioee ugotoviti, koliko sovjetskih rubljev se nahaja v prometu. Računajo jih na ~>0 triljonov! Pri tem pa stroj za tiskanje bankovcev še vedno ne more napraviti toliko denarja, kolikor ga vlada potrebuje. Vlada ima izdatke, ki jih niti oel elaleč ne more kriti s svojimi dohodki. Davki — najvažnejši državni prihod v kapitalističnih državah — iznašajo v Rusiji malenkostne srote ničvrednega rublja.
Po čudnih eksperimentih so prišli tudi bi>ljševiki končno elo spo-znanja, da. se prometno sredstvo (denar) ne d:i eliminirati iz narodnega gospodarstva. Zaradi tega morajo operirati z obstoječim papirnatim rubljem, ki ga hočejo stabilizirati. Rusija In-di po isti poti k sanaciji (ozdravljenju) kakor vse države z malovreelno valuto. Ruska vlada želi stabiliteto rednosti današnjega rublja, lista viti hoče nadaljnje padanje in s tem v zvezi novo draginjo, novo lakoto in nove nemire.
Za u stal j en je valutne vrednosti pa je treba, kakor povsod p" vsem svetu, tako tudi v sovjetski Rusiji urediti državni proračun in ustaviti stroj za tiskanje bankovcev. Rusija to šele poizkuša. Kdaj da se ji posreči, danes ni mogoče prerokovati."
ADVERTISEMENTS.
mšM
Aretiran madžarski špijon.
Zagrebški policiji je uspelo izslediti epasnega madžarskega vohuna Franca Reicha, pri katerem so našH krompromitujoče listine.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Podpisana naznanjam tem potom vsem znaneem in sorodnikom, da je moj ljubljeni soprog
ANTON FUNTEK po dolgi in mučni bolezni umrl dne 2. januarja 1922. Pokopali smo ga dno 5. januarja na katoliškem pokopališču v Kemmerer, Wvo.
Ob tej priliki se srčno zahvaljujem vsem, kate*ri so mi t tej težki uri pomagali na eden ali drugi način. Posebno se zahvaljujem društvom, katerih član je bil pokojnik, ki so darovala krasne vence in se polnoštevilno vdele-žila mrtvaškega sprevoda.
Pokojnik je bil doma iz Luč v Savinjski dolini, kjer zapušča. 2 brata in 2 sestri, v tej deželi pa enega brata.
Bodi mu lahka ameriška žemljica !
Žalujoči ostali: Marija Fxmtek. soproga. Anton Funtek, sin. Marija Funtek, hči.
Sublet, Wvo., T. jan.
(16-18—1)
sr* rojaki. naročajte se
na "Glas naroda" največji slovenski dnevnik v sds. državah.

wm
BES«	3CT. 5582
\
Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI SOMAN.
Spisal Emile Gaborisu.
Z* "Ola* Naroda'' pre vel O. P.
14
(Nadaljevanje.) Šesto poglavje.
Nobenega opravka ni bilo ieč niti za sodnika, niti za okrajnega pravdnika ali župan«. Zdravnik bi se bil lahko brez dv'oraa posluiil bolj uljudnih besed, n ljudje so bili vajeni njegove brutalnosti. Presenetljivo je, kako rade se trpi v Franciji ljudi, pod pretvezo, da so taki kot s > in da jiii je treba vzeti take kot so. Trije gospodje so vsled tega zapustili m-oo, potem ko so se poslovili od grofice in poleni ko so obljubili, da bodo obvestili grofa o vsem, kar se bo razkrilo.
Požar j>a je medtem ponehal kajti zmanjkalo mu je materijala. Par ur je zadostovalo, da je bi'o uničeno vse, kar Be je doseglo po številnih letih trdega dela in neprestanih prizadevanj. To očarljivo in od mnogih zavidauc posesti ni predstavljalo sxdaj ničesar drugega kot par očrntiih zidov kupov črnega in sivega pepela, še vedno tlečih tramov, ir. katerih se je počasi dvigal proii nebu gost dim. Vse, kar je bile mogoče rešiti, se je odneslo proč ter spravilo med ra a valine stare«:?. gradu. Tam se je nagromadilo pohištvo in druge predmete, ko.i vrh kosa. Ti.m so stali tudi vozovi in poljedelski stroji, prazne posode in vreče z ovsom in ržjo. Tam se je zbralo tudi živino, kafero se je z veliko muko spravilo iz hlevov, — konje, vole, nekaj o.ac. par molznih krav iu tako dalje. Le malo ljudi je odllo s pozoiisča požj-ra. Z večjo utiemo kot kedaj preje so člani požarne hrambe v družbi, kmetov polivali preostanke hiše 7 vodo. Ognja se ni odo treba več bati. Skušeli pa so rešiti trupla nesrečnih tovarišev, via bi jih ogenj popolnoma ne uničil.
—	Kakšen strašen bič je požar, — je rekel gospod Senešal.
Niti Galpin, niti iupan nista odgovorila. Oba sia bila potrta
vspričo žalostnega prizora, ki Si jima je nudil, kljub \temu velikemu razburjenju, ki ju je preje navdajalo.
Ognjegasci so spoznali župana ter ga pozdravili s kriki. Sel je hitro proti njim. Vsled tega sta bila sodnik in okrajni pravdnik prvikrat sama izza čas;, ko je bil dan alarm. Stala sta tesno drug poleg drugega ter za trenutek molčala, kajti vsakdo je skušal citati v očeh svojega tovariša skrivnostne misli slednjega. Kcnečno pa je vprašal gospod Dobižon:
—	No?
Gospod Galpin je stresel.
—	To je strašna aesroca, — je lekel.
—	Kaj je vaše mnenje?
—	Kako bi mogtl vedeti to" Izgubil sem glavo. Cela stvar izgleda kot strašna mora.
—	Ali morete v resnici misliti da je gospod de Boaskoran kriv?
—	Jaz ne veruiem ničesar. Moja pamet mi pravi, da je nedolžen. Jaz čutim, da je nedolžen, a kljub temu vidim, strašne dokaze, katere n. je dvignilo proti njemu.
Okrajni pravdnik se je razvi.e'.
—	Zakaj ste torej, — je rtkel, — proti nasvetom slehrnega uatrajali pri tem, da zaslišite Kokolčja, tega nesrečnega idiota?
Sodnik pa je odvrnil:
—	Ali mi hočete očitati, gosptnl. ker sem sledil impulzom svoje vesti t
—	Jaz vam ničesar ne očitani.
—	Strašen zločin je bil izvršen. Moja dolžnost mi je narekovala, da storim vse, knr je v moli človeka, da najdem krivca.
—	Da in mož, ki je obtožen zločina, je vaš prijatelj in šele včeraj ste govorili o njegovem prijateljstvu kot o najboljši priliki, da pridete naprej na svetu.
—	Gospod?
—	Vi ste presenečeni, ker sem tako dobro informiran? Ali vam ni rnar.o, da ne uide nobena stvar postopaški radovednosti vasi! Vem, da je vaše naj\e--je upanje postati član družine de Boaskoran »n da ste računali nanj. da vam pomaga pri ^aših naporih, da dobite roko ene njegovih nečak^ij.
—	Tega ne zanikam.
—	Na nesrečo vas je premamil ugled, katerega bi si lahko pridobili potom velikega in slavnega procesa. Pu>t*li ste vnemar vsako prednost. Pozabili ste na vse svoje načrte. Kriv ali nedolžen, — družina gospoda de Uoaskoran vam ne bo nikdar odpustila vašega vmeševnnja. C'e je l.iiv. vas bono dolžili, tla ste ga izročili pravici. Ce pa je nedolžen, - am bodo še tem bolj zamerili, ker ste si drznili osumiti ga.
Gospod Galpin je povesil svojo glavo, da prikrije svojo zadre^-go in s\oj notranji nemir. Nato pa je vprašal:
—	In kaj bi storili vi na m-ijem mestu?
—	Jaz bi prepustil eelo zadevo drugim, čeprav je že nekoliko pozno.
—	t'e bi storil to, bi riskiral svojo karijero.
—	Celo to bi bile boljše ket da se spustite v a£ero, v kateri ne morete biti tako miren in nepr-stranski kot mora biti pravi sodnik.
Sodnik je postal medtem že nestrpen. Vzkliknil je:
—	Gospod, ali »mislite, da sem jaz človek, katerega je mogoče odvrniti od dolžnosti z ozirom na prijateljstvo ali osebne interese?
—	Jaz nisem rekel ničesar sličnega.
—	Ali niste videli ravno sedaj, kako sem vodil zaslišanje? Ali ste me videli presenečenega, ko je Kokole prvikrat omenil ime "gospoda de Boaskoran? Če bi bil obdolžil kakega drugega, bi mogoče, pustil stvar počivati tam. Ravno raditega, ker je Boaskoran moj prijatelj in ker sem od njega veliko pričakoval sem ustrajal pri nadaljnem zaslišanju ter ustrajazu še sedaj
Okrajni pravdrik je skomigni! z rameni.
—	To je natančro to, kar mislim, — je rekeL — Ker je gospod de Boaskoran vaš prijatelj, se bojite, da vas bodo obdolžili slabot-nosti. Vi boste trd neusmiljen in ctlo krivičen napram njemu. Ker ste dosti pričakovali od njega, sa boste na vsah način skušali spoznati krivim. In vi nazivi jate samega sebe nepristranskim?
Gospod Galpin je postal strog in nedostopen kot ponavadi ter rekel slovesno:
—	Jaz sem si sv est samega, sobe.
—	Bodite prev-dni.
—	Moj sklep je storjen.
Med tem časom se jima je gospod Senešal zopet pridružil. Vrnil se je v spremstvu kapitana Parraito.
—	No, gospoda, — je vprašal. — Kaj ste sklenili t
—	Mi gremo k Boaskoranu, — je odvrnil sodnik. t— Kaj T Takoj I
—	Da. Jaz hočem najti gospoda de Boaskoran še v postelji. To si želim taku resno, da bom šel brez svojega pisarja.
Kapitan Paranto se je priklonil ter rekel:
Vas pisar je tukaj, gospod. Kavnokar je povpraševal po vas. — Nato pa je za klica l lako glasno kot je le mogel:
—	Mešinet,1 Mešmet!
Majhen, sivolas človek veselega razpoloženja je prihitel k skupini ter pričel takoj na dolgo ir. si i oko pripovedovati, kako mu je neki sosed povedal, kaj se je pripetilo in kako je sodnik zapustil mesto, nakar se je napotil on sam peš ter prišel sem tako hitro kot je pač mogel.
—	Ali pojdete sedaj v Boaskoran? — je vprašal župan.
—	Ne vem še. iiešinet mora poiskati kak voz. Mali uradnik je hotel odhiteti. ko ga je-zadržal gospod Senešal
ter rekel:	^
—	Ne hodite. S4£vijam na razpolago svojega konja in voz. Katerikoli teh kmetov vas lahko pelje. Kapitan in jaz bova dobila kak kmečki voz ter se vrnila v Sovtei. Morava biti tam Čimpreje mogoče. Cul sem vznemirjiv novice. Mogoče bo prišlo do nemirov in izgredov. Kmečke ženske, ki so prišle na trg, so prinesle s seboj najbolj razburljive novice ter pretiravale nesrečo zadnje noči. Razširila se je vest, da je bilo ubitih deset ali dvanajst ljudi in da je bil požigalee, de Boaskoran že aretiran. Množica se je napotila k vdovi ubogea Gilbo-ja. Nato pa so se vršile demonstracije pred hišami več glavnih prebivalcev Sovter
(Dalje prihodnjič.)
ATHrmwuBHaww
Zastopniki ^Glas Naredi"
kateri so pooMsBTsnl irirtfffn** fenol
oino aa dnerolk "Glaa Naroda". Vsak sastopnlk lada potrdilo aa avota, katero Je prejel In jib rojakosa pstpc ročamo.
Naročnina aa "Glaa Naroda" Je? Za celo leto «6.00; as pol lata fLOO;
rLOO.
FrMdm, OaLI
Jacob LofMa Oamr,(Mst
Frank ftkraM«. riili Cofts.:
Peter Golit, John Gam, Frani Janeah In A. Koctaevar.
WUsMs:
Loots OoateC*. tennct, Cola.:
Mata. Ker»<*lj. Tiiil—pilln tail
Alois Rodman. Clinton, M.:
Laznbeii Bolakar. Aarsra, HL
J. Verbii. OS Naroča A*mm* CbltMg*, DL:
Joseph BostH, Joasjk BHsk ft Joseph BwH. JaHet SB.
Frank BisMefe, Frank UbU In Jodn ZalatsL tfsseantnh, DL:
Frank AngnaClm. La Salle, DL
liatlja Ceaa North Chleaff*, DLS
Anton Kobal in Math. Ogzia. Sooth Chicago, DL;
Frank Oena Springfield, HL:
Matija BarhorHL Wankepn, HL:
Frank PetkovBafc Franklin, Kana. In oksllea:
Frank Leskovla. Osntenae, Hon— i Sok Fina. I Bktg% Kanaaa: Mike Pencil. KitsmflUr. Mi.:
Frank VodoplveA Chishobn, H*m ' Frank Oorfle.
Calumet, Mttk:
M. F. Kobe la Par* Malto CftMh, Mtaa:
Looia Goril Gilbert, Mina.: L. VsaaL rtfhhinc, HtaUt Ivan Povio. Vlrfinia, Mina.:
Frank Hroratloh.
Bj, Mha:
Frank GovAa la Jnasp* J. Mi
St. ladi, Ma.:
Mike QxabrlaB. Bart Helena, Meat.;
Frank Hrella. Great Falls, Meateaai
Math. Urih. Klein, Mataii
Gregor Zoben G■ wania, N. It Karl SternUa. little Falta, N. X.I
Frank Mada. Barberten, OMa:
A. Okoliah, F. Faja la A3bb Poljanec. CalHnwaei, OhSa:
Math. Blapaik. Cleveland, OUa:
la Jakob li'alfc Lenin. Obte:
Loda Balast, J. Mi t» B
NUm. Obfta:
Frank KooarML
Yeaagetawa. OUa:
Anton KlkeiJ. Oregaa O^, Ongaal M. Juda.
AflBhpfcl^it RK •
tMMilH|V| K Bi a
Frank Jakfta
IT l B" lilie Hriba* ITiiagbiM. Fa.:
Aatna Tpaiatt Darilna. Fa.:
John Dnhfi
fl1 "ifla PaJk M TM Miiiia— CSarlige, Pa.:
Aatea Jerftaa tm Mba Kaa» Hoe. Mia, rai
Kzrart. Fa.:
AnM CUT. Tm>t
Mat. Kada ftnil. Fa.:	li
Jerry Ofcoca. f—iHrl, Fa.:
(nttav lb:
hftediwa. lb:
John Polne: Laaeraa, Fa.: ^
Frank HabK^b FtaaP ^aimfl
Pllliaik Fa.!
U. JakoMch, ft JahbM. ftaa Arch teJL MmW.
Knjige! - Knjige!
kretanje parnikov
Kedaj približno odplujejo iz B'ew Yorka.
POUČNE KNJIG3. Angleško-slovenski slovar —
Dr. Kern .... $5.00 Slovensko angleški uovar .... Lt« Slovesako-angleška sšovnlca .... 1.50
JiewSki abcedslk ............... *S5
Nemško angi*&k2 tohnei _______ .C*
O lepem vedenju ................50
Slovenake-oemškl tioTar —
(JanežiC Bartoi)	iN
AngfoMIna hrea ufttetja ........ M
Cirilica. Navodilo sa Stenja td pisanje erbSČIne v drilict .... ttekletou. Spisal Antoc. B Jeglič JO Goopodinstvo — PurgaJ. Praktična knjiga a uafie gospe51-
nje.(T^-do vezana.) ..........
Praktifal računa? ............ M
Knjiga a lepem veienjn Crbanaa,
(Trdo vezano) ...........1.00
MladenUea, An t. 3. Jeglff
X« BT696l[f »aoooaaaoaaaaaaaaa
XX« f T€Z6k • 4 • m m m • ••••••••••••
NaaveK » kSe in Aoa. KorUtna
knjiga za vsako hfBo ........LN
Pravila as olika. Dr. J. Dostojen i5 Varčna kch&riea, aa slabe in dobre čase ......................LN
RAZNE POVESTI IN ROMANL
Ldova Leruž, detektivski roman 1.00 4ea. Jnriič, 4. xv.: Cvet In sad.
HČI mestnega sodnika itd. .. «38 Je*. Jnr&č, 5. sv: Sosedov <dxL Sin
kmetskegn cesarja Itd. ........ X
Joe. Jurčič, €. sv.: Dakter Zober, roman. — Togosser, tragedija
Dve sliki — Ksarer Mefto...... M
Hode breadna. Ni vse zlato, kar se
se sveti Itd. .................. M
Patria, povest ls Irske JnnaBce dobe ............................ JO
®od svobodnim colneem, agodovln-
ska povest, L zv. ............ UES
ad svobodnim solimai, zgodovinska povest, 2. zv.............L2S
Povesti siovenskemn tjadsčva e
poduk in zabavo, Kalan...... JU
Bomarica, povest .............. JO
Ststo a Šesto, povest is Abracer JO SUke M povesti, Ksarer Mefiko J6 Student naj be^ — Naš vsaki«*
krak ........................ JI
Veselo povesti: Za mofcm. — V pustiv Je Sla. — Pravda ased
tkf&tOCUp a«oaooaa*»«oSaoooooaa JH
/ojnteftr aH pagmwtva aa krat,
povest .•.*•..•.....••...•••«• JI eter Zgaga .................. JO
Knjige dražbe Sv. Meterja
Duhovni bo| (SM str.) ...... JO
Mesija (L sv.) ....................Ji
Mesija <2. sv.) .............. JO
ZSgodorlnu slov. naroda. (S. zv.) JO Zgodovin* slov. naroda (0. sv.) JI Mladim srcem (2. ar.)
Opisal K. MeSko JI fsjlga aa lahknmlnafre HoM.
Spisal L Cankar ..............US
»et teduuv v zrakoplova........S.0«>
iBfrik® ftt-	••••••••••
JDDSKA KNJIŽICA — POVESIL
L zv. Tnamrajs Mkk. Foveat da
tekttca Sherlock Holmes .... JO 2. zv. Darovana. Zgodovlaska po-povest jM dobe omukih apoa-
totov. ....................... JI
— Med Plazovi tirolska povest. M 4 sv. Male fivljeaje, povest .... M a ar.: Taiaja IbmSb vojska,
egodovtnsba povest .......... .TB
0. sv. Gozdarjev Mb — FlnOgar,
JMssseeassesaesssssssssss JMi
7.	zv.: Prihajat. Zanimiva povest ......................... JI
0. zv.: Brencelj: Kako seat se Jaz likal, 1. zvezek	L00
10.	sv.: Breneelj: Kake Mm se Jas likal, 2. zvezek	LOO
11.	zv.: BrenceU: Kaka tem se jas likal. 3. zvezek	1M
14 sv.: .Brencelj: ljubljanske silks. (Poiohe ljubljanskega me-
) oaao*eaa****«***«*a**»o»o
3S. »v.: P. Coloma: Juan Mlserla.
Povcstt ls Španskega življenja .71 16. zv. Ne v Amerike. Po resnffnih dogodbak. .................... .11
^PILMANOYE POYESTL
2 sv.: Marsa, krfianskl deček ls Libanona .................... JI
8.	zv.: Marijina stroka, povest la
I kavkafiklh gora..........-.... JI
4. sv.: Praški Jodek, povest, JL
Ck sv. :Trl indijske povesti...... J«
9.	sv.: Kraljičin asialr Sgodovln-ska povest iz Japoaakega .... JI
10.	zv. :ZveUl sin, povest is vlade Akbarja Tolikega ............ JI
11.	sv.: Bdeča in bela vrtnica, po-
•a»0**080•••voeaonaoooeooa JU
12.	rr.: Ksrejska Vrata. Črtica ls misijonov v Koreji............ J|
13.	zv.: BsJ fta srnga, povest la Amam ....................... JT
14.	sv.: Prisega bseansbega varjs, povest la sgodovlne kanadske ...................... JI
15.	zv.: Aagtij sutajev — BrasO-skn povest .................. JI
16.	zv.: Zlat okopi, povest ...... JI
17.	sv.: Prvič ari bdljand aU vožnja v Nikaragno .......... Ju
18.	zv.: Preganjanje aal-sljonarjev ................... JI
0. sv.: MSaaa auiuajh, povest M
SPISI JA MLADINO.
Bob ca mSadi ssb, pesr?lce ...... JI
Dedek Je pravil, pravljica...... M
r40LITVSNTKL
Skrbi ca «aše:
v usnja vezena .............."UI
v ptetno Vtisaao .........«>. Ji
Kajsld gisssrl:
v platno vezano.............. JI
v kost vezano ............... LW
v nsnjo vezano ..............1M
ZEMXJEV3DL
Uraicadk driav ................ JI
Zemljevid SleTcalJa .......... JO
EsrijevU Evrope .............. JI
Telika striMka ampa ........... 2M
te^ovifi: Kov York, minoia, Colorado^ Kensaji Matans, Mlnaa šota, Wyoming la Alaska 1
vsrJkd po JI
PennSlyvanla ................. JO
West Ylrglnlja .............. M
RAZGLEDNICE: Zabavne, rasliSne, dacat	JI
Newysrčke, rezUSne, ducat; JO Panaraan Mesta New Isrt,
25 slik JI Paasraam mesta Celje, 21 palcev dolge ................ Bt
ORDUNA	fl	Jsn.	— Hamburg	ARABIC	4	marca	— Qr.oa
•AXON 1A	tl	Jan.	— Hamburc	ZEELAND	4	marca — Cherbourg	
ARABIC	>1	Jan.	— Genoa	uA LORRAINE	4	marcs	— Havre
KROONLAND	>1	Jan. — Cherbourg		PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen
NOORDAid	>1	Jan.	— Boulogne	SAXONIA	7	marca	— Bremen
PRES. WILSON	at	Ian.	— Trst	ARABIC	8	marca	— Genoa.
_A LOR RAIN K	ss	Jsn.	— Hivi	LA SAVOIE	11	mares	— H-wrs
CARON 1A	28	Jan,	— Reka	FINLAND	11	marca	— Cherbour
ZEELAND	28	Jan. — Cherbourg		RYNOAM	11	marca	— Boulogne
LA TOURAINK	4	febr.	— Havre	OLYMPIC	11	marca — Cherbourg	
AMERICA	4	febr.	— Bremen	AMERICA	11	marca	— Qtemen
ORBITA	17	febr	— Hamburg	PAP.18	15	rrarca	— Havre
RYNDAM	4	febr.	— Boulogne	HANOVER	15	marca	— Bremen
AQUITANIA	7	febr.	<— Cherbourg	OROPESA	17	marca	— Hamburg
FINLAND	11	febr.	— Cherbourg	FINLAND	18	m Arcs	- Cherbours
LA SAVOIE	11	feb.	— Havre	POTOMAC	18	marca	— Bremen
CARMANIA	11	febr.	— Raka	AQUITANIA	21	marca — Cherbourg	
POTOMAC	11	febr.	— Bremen	FRANCE	23	marcs	— Havre
FRANCE ,	16	ftbr.	— Havre	N. AMSTERDAM	25	rosrca	— Boulogne
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa	HOMERIC	25	m«rra -	— Cherbourg
OLYMPIC	18	febr.	— Cherbourg	YORK	29	m=rca	— Biemcn
N. AMSTERDAM	18	febr.	— Boulogne	ORBITA	31	marca	— Hamburg
PARIS	21	febr.	— Havre	OLYMPIC	1	aprila — Cherbourg	
ARGENTINA	21	febr.	— Trat	KROONLAND	1	aprila -	— Cherbourg
AQUfTANIA	23	febr.	— Cherbourg	LA LORRAINE	1	aprila	— Hav.a
MONGOLIA	23	febr.	— Hamburg	MAURETANIA	2	aprila -	— Cherbourg
KROONLAND	25	febr.	— Boulogne	PARIS	5	•■prila	— Havro
HUDSON	25	febr.	— Bremen	SEYDLITZ	12	aprila	— Sremen
M INN EK AH DA	2«	febr.	— Hamburi	FRANCE	1i	aprila	— Havre
NOORDAM	25	febr.	— Cherbourg	ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
SEYDLITZ	1	marca — Bremen		MAURETANIA	25	aprila -	— Cherbourg
HOMERIC	1	marca	— Cherbourg	OROPESA	28	aprila	— Hamburg
ORDUNA	3	marca — Hamburg					
ADVERTISEMENTS.
JUGOSLAVIJ A
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugo slavljl. Dobra In zadtitna hrana. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vss u-dobnostl modernega parnlka.
NEW YORK v PLYMOUTH, CHERBOURG In ANTVERPEN
KROONLANO .......... 21. Jan.
ZEELAND ............ 28. Jan.
FINLAND .............. 11. febr.
Vstavi v Halifaxu sem in tja. V VIGO, HAMBURG IN GDANSK SAMLAMD (samo 3. razred) .....19. Jan
^ American Lins
PLYMOUTH, CHERBOURG, BRUN8-BUTTEL IN HAMBURG
VSŽ3 VOD.N'i3 PROGE DO POLJSKE.
M1NNEKAHDA..........26. Jan.
NEW YORK V HAMBURG. HAVERFORD .......... 9. febr.
Na poti tja se vstavi v Queenstown.
t*white Star
V CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC ...................... 18. febr
MAJESTIC (največji na svetu) 20. maja IZ NEW YORKA V MADEIRO, GIBRALTAR, Al_ŽIR, GENOVO, NAPOLJ, ATENE, ALEKSANDRI JO ZA EGIPT IN NIL.
•ARABIC ................ 21. januarja
LAPLAND .................. 4. februarja
ADRIATIC ................ 18. februarja
•Največji pPTiik ▼ redni' alulbi s Juino-
tvropskiml prtaactKL INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMTAN2
120 p&ralkov — 1.200.00« ton. No. 1 BROADWAY, NEW YORK CITY sh prt lokalnih aaantih.
GOSULICH ČRTA
Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON 24. jannarja 1922.
Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 In 95. davka.
Potom listkov Izdanih sa m knt
Je v Jusoslavlji tn »rwlL Razkoine usodnosti prv«sa. Ara-
seza tn tre tj cz* Sazreda. Potniki tretrazreda. doMvalo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department
2 West Street	New York
S&NTAL
CfkPSUUS
MIDY
LaMta m ttimt — hitro pootii pri
VNETJU MEHURJA
F Vsaka pitala MlD ■osa ima IF v^
Varajte te ponaredi
Z ZADNJO POSlLJATVTJO SMO DOBILI NASLED
NJE KNJIGE:	^
Strie Tonova Kote..........................JM
Sv. Notbnrca ....................35
Pravljice sa Mladino, 8. KoSutnlk JM
Elizabeto ...........................M
Gozdovnik, (2 zvezka) ..........LM
Cvetina Botograjska ............	.6®
Dostojno vedenje ..............■	JS%
AmmmIME*
NaiažflsM Je frilaiHl tov, MM v gotovini, MM; order M peto
Žb sayngS^taO^ taS V^^
DELO! DELO! DELO!
Potrebuje se
150 DRVARJEV za Charcoal Iron Company
v Newberry, Mich. Plača od korta $1.30. Za nsu daljna pojasnila se obrnite na:
MATH. KERNC, Camp 8,	Newberry, Mich.
(17-1S—1)
Dospelo je novo : suho grozdje.
IfuSketei sek> sladke debele Jv- I gode, boksa 00 fantov .. P-— ;; Ciper groodie eaJveCJe in naj- .. tfadkejSo jagoda, bokss 00 fan- ^ r ...............
►	Malo črno grfiko grosdje, aelo [
l sladko, boksa 00 fantov 9T— ^
►	PoSUlte t S. ca račun vaafca boksa
» ki naročita In poslali bomo tako). ., l BALkM IMPORTING CO. y
h ftl-U Chsrrv Nwr York, N. Y. , ......................
Sl.O VENSKA BANKA
Zakrajšek & Češarek
70 — »th AVE.. NEW YORK. N.Y
(med 16. In It. cesto)
poillja denar v Jugoslavijo. Italijo Hi; — prodala vozna listka za va« vainejte črte; — Izvriujo notartka posle, klsovzvezl a starim kraje«.
_ Can« vedno med najnižjimi. —
Telefon Watklna TBI*

Največji, najwttrejil pamlkl na svetu. Izborna pestrega p>tnlkam.
V	vsism mostu sil oililnl Je lokal.
nI aaanu
V	Jugoslavijo, Bolgat ako, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke:
CARMANIA
11. februarja
Karta $105 — Davek $5
Železnica do Belprada $5. Po Za-&rea $J.75, BukareSta 111.50, Budi npešte $3:25. Sofije $8.45. Preko Cherbourg: AQUITAN1A .......... 7. feb.
NAZNANILO.
Vsem mojim odjemalcem in drugim naznanjam, *Ja sem dol>il spomladanske in letne vzorce za obleke, katere bom delal po zelo primerno nizkih cenah. Se priporočam. — -JOSIP MERŠE, krojač, Box 24S, Meadovvlands, Pa.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK _
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Kalar Is an}-taraJU akrrsoMkl ndravnlk Bpaaja-Ust v Flttabsza^a. kl tana S4-letaa prakso v
nI ias<
■nstrapUaaJs krvi adravl a
----z— W sa la hmmul fr. ytsL
■rllefc. Co teat« aaonoi)« all mjisi
J?	»	JT?adaaja las.
•oUans ▼ kbjlaa. pridite in Isolate bosi kri Na Čakajte, k« ts ko-
Taa ssoSka bolasnl sdravlm po s-trajflcal a«toM. Kab^r hitzv exults v»m fvaortnJs attravM na «nka) «a. taatvač prldlts tn iu tu s^ bew »pot »ovxso. Hyrosoio U1 vodno kOe ondisths
V	M. nrab In sSeav feraa oaacaetfa. Botesnl izahFTja. M j»vsroe^*o »«■
»•čina v kritu tn hrbte te rteata tn« pnManja vr>3s, ondravtei s me
Urnsg—. r i ganja. bolnitaa a-bakttnn slnMii, ftrrllt te drnaa kalna ti......t. kl nastanijo valad naa-
■ta krvL osdnrla v kratka* las« h nI potrtfeso I aim Nakatsrl *nsl adr^vnlki rakCJo tal. da vas tasnsaja Jan saam
V	1» a>wn kraja, snto ~a* i^h, Mravte. kar vsa rssnsen aforanab. prsdna ura; ob dalnvntklh od t. do a. 'Ob nadaljak od t do S.	-
Pravljice H. Majar..........................M
Godievsld Eateldssa ......................J»
Beneška Vedeževnlka..................J!
Materina irtev ................................JM
Cvetke .......................	»35
Požigalee ....................	.45
Svetna noi ....................	JS5
JS% Clganova asveta..................35
Sloveoic Publishing Go 82 GortianA St., New York
Anton Him M Creek, At:
Frank flditfM. ffsst Bkw>w, Pa.: Joaepk Jnna.
«Uk Tailsj, fkf Tnrlf Piaili
WHIeek, Pa.:
I. PstsranO.
G. J. Po renta.
Csketaa, W. Ta.:	_
Frank Kodan.
ftiaii. W. Vai	_
Primoi ModVs. Whrakuee, Wis :
Joseph Tratnik, fliiijiin. VHa:
John Stampfel tn H. Btsilln West AIIIs. Wis.
Xfcaak Bkok la Ant DowWe.
KABINET POINCAREJA JE PREVZEL POSLE.
Pariz, Francija. IG. januarja. Novi francoski kabiiitt, kateremu naeeluje Raymond Polncare je prevzel danes p>osle, ko je bilo v ofieijelnem žurnalu priobčenih devetnajst dekretov, kl se tičejo imenovanja ministrov In njih glavnih pom-.gačev.
Albert Sarraut bo ostal minister za kolonije katero mesto je zavzemal tuli v kabinetu Brian-da, kakorhitro bo prlBel njegov zadovoljiv odgovor iz Washing-toua, kjer se mudi sedaj.