-----   72   -----
Sloga!
Oblaki cerni se pode,
Od kod  in kam nihče  ne ve;
Pa vsi se zopet snidejo
In kakor bratje pravijo:
Le vkupej. da ne bomo Ko rCicero pro d orno!**
Potoki, ki se iz njih vlijo, Polje in reke napojo. Se združeni vsi snidejo In kakor bratje pravijo:
Le vkupej. da ne bomo
Ko „Cicero pro domo!u
In ko se leto pomladi, Zbor ptičic milo žvergoli, Vse, vse pa se zedinijo Kot sestrice in pojejo :
Le vkupej, da ne bomo
Ko „Cicero pro domo!"
In tako tud cvetlicice — Dišeče krasne milice — Se v kiticah vse snidejo In kot sestrice pravijo:
Le vkupej,   da ne bomo
Ko „Cicero pro domo!u
Oblaki in potoki vsi,
In ptičice s cvetlicami
Po svoje se zedinijo
In nam Slovencom pravijo:
Le v slogi! —  da  ne bomo
Vsak „Cicero pro domo!"
Fr. Malavašic*