Eno leto liitl^erf anstva. Predzadnji dan januarja je preteiklo leto, odkar je narodni socializem s Hitlerjevim državnim kanclerstvom prevzel oblast v Nemčiji. Dne 30. januarja 1933 je bil Hitler imenovan za državnega kanclerja. To je prišlo iznenada za inozemstvo, pa tudi za širše kroge v Nemčiji. Kaj je pri tej velevažni spremembi odlo&evalo, je zagrnjeno s kopreno tajnosti. Govorilo se je o tem, da so takrat častniki nemškega Reichswehra pripravljali nekako zaroto zoper Hitlerja. Koliko je resnice na teh govoricah, se doslej vsaj v inozemstvu ni moglo ugotoviti. Bilanca enega leta hitlerjanstva na vladi za narodno-socialistično stranko ni ugodna. Mi smo toliko objektivni, da priznamo, da v enem letu ne more nobena stranka oživotvoriti svoj program tako, da bi se mogla izreči dokončna sodba. Vendar pa enoletna doba zadostuje, da se pokaže duh, fci tiči za besedami programa, da se v določenih obrisih začenjajo črtati smernice, ki se bo v njih gibalo strankino delovanje v notranji in zunanji politiki. In vprav v tem smislu je treba poudariti: narodni socializem je veliko obetal in veliko hujskal. Obete ni izpolnil, s hujskanjem pa nadaljuje. Adolf Hitler je kmalu potem, ko je dobil oblast v roke, opredelil svojo četrtletko, svoj prograrn za 4 leta. Kot nalogo 1. leta je določil: odstranitev brezposelnosti, ustvaritev podlage za izvedbo socialnega programa stranke, ter očiščenje uprave v državi in v deželah. Nemško ljudstvo se bo osvobodilo suženjstva versajske mirovne pogodbe. Ustvarilo se bo edinstvo nemšikega .judstva. Ta četrtlctka, ki je bila ikot program proglašena no samo o priliki volitev, marveč tudi po volitvah kot delovni program Ijudstvu odgovorne vlade, sme služiti !kot merilo za presojo narodno-socialističnih vladnih uspehov. Kar se tiče števila brezposelnih, je to število v Nemčiji od 1. januarja do 31. decembra 1933 padlo od 5.7 milijonov na 4 in pol milijona. Število tistih, ki živijo kot brezposelni od državnc podpore, znaša po najnovejših zanesljivih podatkih 16 milijonov. O kakšni odstranitvi brezposelnosti ni niti sledu. Majhen uspeh, ki se je dosegel, je bil dosežen tako, da je 400.000 tnožkih bilo sprejetih v napadalne oddelke in druge formacije narodno-&ocialistično stranke, ikatere scdaj vzdržuje država. ^eliko izdaje država tudi za delovno oskrbo (da oskrbi brezposelne z delom). V to svrho sta bili obljubljeni iz državne blagajne 2 miUjardi mark, od katerih je doslej bilo izpla.anih 600 milijonov. Osebno gospodarstvo nazaduje. Ob* Ijube, katere so se dale nemškemu kmetu, se niso izpolnile; gmotno stanje ikmeta ni nič boljše ko prej. Agrarr.a reforma ni izvedena, o notranji ikolonizaciji (naselitvi) še tudi ni nobenega sledu. Od industrij so nekolifco napredovale težka, tekstilna in industrija z usnjem, vse druge so nazadovale. Nemška zunanja trgovina je padla po obsegu in vrednosti izvoženega blaga. Ta trgovina sedaj ikomaj prispeva 400 milijonov mark k odplačilu dolgov Nemčije inozemstvu. Izvoz v sovjetsko Rusijc je 1. 1933 sicer še znašal po vrednosti 131 milijonov, sedaj pa vedno bolj pada. V zunanji polttiki izkazuje enoletna bilanca hitlerjanstva velike, skoro same pasive. Zunanji svet hitlerizmu ne zaupa, in to tem bolj, ker Nemčija noče nič slišati o tem, da bi se pridružila drugim državam v njihovem stremljenju po razoroženju, marveč zahteva za se pravico, da svojo dosedanjo oboroženost pomnoži. Da bi ta svoj cilj dos&gla, je izstopila iz Zveze narodov. Posledica je bila, da je Nemčija zapadla osamljenosti. Po Evropi se je razpredla mreža pogodb o nenapadanju. Nemška vlada se je ikrčevito trudila, da bi se iz te mreže osvobodila. Začela je pogajanja z raznimi državami, iki so po veliki večini ostala brezuspešna. Le s Poljsko se je posrečila sklenitev ne- napadalne pogodbe. Zato pa bo hitleri-zem za dobo 10 let moral opustiti napadanje poljskega koridorja (zveze) do morja. Vsa veli-ina nevarnosti, ki preti miru v Evropi od nemškega narodnega socializma, pa je izražena v nemškoavstrijskem sporu. Hitlerizem hočeAvstrijo Nemčiji pridružiti. Tla za to naj pripravi terorizem narodnih socialistov v Avstriji, ki z demonstracijami, požigi, uboji, metanjem bomb in drugimi nasilnimi sredstvi vplivajo ustrahovalno na Ijudstvo, da bi ga prisilili k priklopitvi hitlerjevski Nemčiji. Ta narodnosocialistična nasilna propaganda jo Nemčijo doslej stala že nad 300 milijonov mank. Kljub protestom Evrope noče hitlerizem popustiti od te točke svojega programa. V svojem govoru, ki ga je imel Hitler na seji nemškega parlamenta ob 1. obletnici svoje vlade, je z ozdrom na Avstrijo izjavil: »Zdi se mi samo po sebi razumljivo, da se ideja, ki je zgradila in globoko vzvalovila ves nemški narod, ne bo ustavila na meji sosedne države, ki je po krvi in po jeziku nemška, ki je v zgodovini pod imenom nemška vzhodna marka skozi dolga stoletja bila bistven del nemške države.« Hitlerizem torej noče odmakniti svojih rok od Avstrije. On sanja san Velike Nemčije, v kateri bo sedanja Avstrija tvorila bistven del. In vprav v tem je velika nevarnost hitlerizma za ohranitev miru v Evropi. Avstrijsko vprašanje ni vprašanje Nemčije, marve. je vprašanje Evrope. Evropa ne more mirno gledati in tudi ne bo gledala, da bi država, ki je po svetovni vojni v novi obliki vznikla ob Donavi kot mednarodno jamstvo miru in sred- stvo za ohranitev političnega ravnotežja v srednji Evropi, to svojo važno nalogo zavrgla s tem, da bi izginila v žrolu Velike Nemčije. Hitlerizem je s tem, da je, polagajoč račun o svojem eno- letnem delu, iznova slovesno izpovedal svoj velikonemški pohlep po Avstriji, zopet svetu doi.azal, da je najvcčji ogroževalec miru med evropskimi narodi.