O C E N E — P O R O Č I L A — B I B L I O G R A F I J E IGRIVI SVET PISATELJICE BRANKE JURCE Plodovita mladinska pisateljica Branka Jurca razveseljuje svoje mlade bralce z novimi in novimi deli. V letu 1980 so izšle kar tri n j e - ne knjige: Žrebiček brez potnega li- sta1 (ilustriral in opremil Milan Bi - zovičar, zbirka Velike slikanice, za- ložila Mladinska knjiga v Ljubljani), K o Nina spi (uredila Draga Tarman, ilustrirala Marjanca Jemec-Božič, založila Mladinska knjiga v L jub - ljani) in Prgišče zvezd (ilustriral in opremil Milan Bizovičar, izšlo v zbirki Sončnica, spremna beseda Franček Bohanec, založila Mladin- ska knjiga v Ljubljani). Žrebiček brez potnega lista je igri- va in lahkotna zgodbica o različnih potnikih, ki gredo čez mejo, in žre- bičku brez potnega lista, ki bi s ko - bil jo materjo tudi rad čez mejo, a mora zato, ker je prišel na svet med pot jo in ni na seznamu drugih po - tujočih živali, ostati na tej strani meje, kobila pa odpotuje brez last- nega mladiča. Potniki imajo hudo resne razloge za svoja potovanja: čez mejo gredo, da bi napasli svojo ra- dovednost, kupili pralni prašek, pro - dajali klobuke, ponujali dežnike . . . Nepridipravi žrebiček pa se skoti brez natančnega, vnaprej določenega razloga. Tako vendar ne gre. Red mora biti, formalizmu mora biti za- doščeno do zadnje dlake. Pisateljica se posmehuje in vnaša slogovne novosti. L jud je počnejo različne reči, vlak pa kar naprej de- la ššš, vlak pelje, tod so polja, tam so polja, tod so travniki, tam so trav- niki — vse je zelo dinamično, ve - selo, razigrano . . . Še strogega urad- nika, ki puhne iz pipe in prepove žrebičkovo nadaljnje potovanje, se m treba bati. Zgodba bi pravzaprav lahko bila žalostna: nebogljeni žre- biček bi ostal sam in zapuščen, ko- bilja mati bi na vso moč žalovala, pojavil bi se usmiljen človek, ki bi vse to obsojal. Toda Branka Jurca v svoji šegavosti tega noče. Pove, da je vlak zapiskal, število konj in ko - bil, pujsov in fazanov se je ujemalo, tudi število prepelic in divj ih pete- linov je bilo pravšnje, vlak je ššš po - tegnil čez mejo, žrebičkovo konjsko živl jenje pa se je kaj kmalu uredilo. Kon je streljajo, mar ne? Toda pre- den pride tako daleč, je za konja zmeraj mogoče najti ustrezno živ- 1 Pripoved Žrebiček brez potnega Usta je prvič izšla v zbirki z enakim naslovom, gl. Žrebiček brez potnega lista. Maribor, Obzorja 1969 (Mlada obzorja, 23) ljenjsko rešitev. Če za žrebička ne bo mogla skrbeti kobila, ki je od- potovala, bo pač skrbela prikupna krava. Navsezadnje so krave vse- stransko zelo koristne živali in raz- vite osebnosti. Uradniki pa so gotovo nadvse zadovoljni, da so se tako vzorno držali predpisov. Če ne bi bi- lo predpisov, bi bilo na svetu zelo zelo dolgočasno. Knjiga Ko Nina spi je sestavljena iz prikupnih, kratkih zgodbic o do- gajanju v času, ko deklica Nina spi. Otroci morajo zgodaj v posteljo, ta- ko da ni nič nenavadnega, da se po- tem, ko zatisnejo oči, primeri še marsikaj. Ninin oče Škrjanc na pri- mer ukrade trenutek v naši razbrz- dani civilizaciji in na svežem zraku skoz teleskop občuduje zvezde. Stik z naravo povzroči, da postane silno zadovoljen. Ko Nina spi, se njen bratranec Tom v Ameriki odpravlja v šolo. Pisateljica nevsiljivo pouču- je, da je svet okrogel, da se vrti okrog svoje osi in sonca, in podobne učenosti, ki jih mora slej ko prej spoznati vsak kuštravec pa tudi ple- šec. Ko je Nina v svoji topli postelji, so živali v gozdu živahne. To pa še zdaleč ni vse, saj se tedaj celo pri- meri, da si dedek meni nič tebi nič zlomi nogo. Očanca je treba pravo- časno spraviti na poškodbeni odde- lek. Otroci tako izvedo, kako je tre- ba ravnati, če se zgodi nesreča. Člo- veku moramo hitro pomagati in mu lajšati tegobe. Toda vsi ljudje niso taki, da bi mislili na tujo nesrečo. So tudi ne- pridipravi, ki se jim noč ne zdi pri- mernejša za nič drugega, kakor da kratkomalo kradejo. Pritihotapijo se v stanovanje in brkljajo po tujih stvareh. Prav nič jim ni nerodno, da med drugimi rečmi ukradejo tu- di poročni prstan. Miličniki vedo, kako in kaj. Nini pa je močno žal, da nrespi takšne pustolovščine. Ko pa izbruhne požar, se zaradi glasnega in zaskrbljenega vpitja zbudi tudi Nina. Pisateljica posredno vzgaja svoje mlade bralce, med ka- terimi so gotovo tudi taki, ki se radi igrajo z vžigalicami. Branka Jurca nikogar naravnost ne obsoja, zapiše pa, da je bil gozd videti strašansko žalosten. Žalost je zavita v ironijo, toda tako je bolj učinkovita, kakor pa bi bila, če bi strogo zapretili mla- dim požigalcem. Ko Nina spi, ribiči lovijo ribe. Po- noči je električni tok cenejši. Pisa- teljica pove, zakaj je tako. Izvemo tudi, kako dobimo mleko in kako dolga je pot, da pripotujejo sveže jagode iz Dalmacije. Knjiga se kon- ča tako, da bratranec Tom iz ZDA obišče Nino. Ko je Nina spala, je fant potoval z letalom. V zgodbicah je opisana človekova vsakdanjost, ki se zdi odraslim po- vsem običajna, otroci pa jo morajo postopoma spoznavati v njenih vzročno-posledičnih zvezah. Otrok se pripravlja na različne življenjske položaje, saj se bo morebiti slej ko prej sam znašel v katerem izmed njih- Branka Jurca pripoveduje pre- prosto, razumljivo in razgibano. Ni- koli ne moralizira, pač pa dogajanje oblikuje tako, da se mora otrok sam odločati, kako bi ravnal v določenem trenutku. Pisateljica spodbuja otro- kovo ustvarjalnost, kritičnost in do- mišljijo. V knjigi Prgišče zvezd so zbrane številne znane, že objavljene in tudi nove zgodbice pisateljice Branke Jurce. Avtorica buri otrokovo fan- tazijo s potovanjem do zvezd, svoje beroče občinstvo spodbuja k raz- igranim dogodivščinam, ve, da se znajo otroci tudi spreti, brez težav pa seveda pobotati, opiše takšne in drugačne predstavnike živalskega sveta, ki so često manj muhasti ka- kor otroci, otroke pošlje v deželo Le- nuhariio, da si potem nadvse zaže- lijo lenobo pasti kar doma. Izbira dneve, ko se ljudem izpolnijo vse želje. Iz nekaterih zgodbic je slutiti, da imajo osebe dokaj nizek življenj- ski standard. Če je ponekod marsi- kaj stvar ne preveč oddaljene pre- teklosti, bo morebiti ljudi v bližnji prihodnosti spet zadevalo. Znova imamo priložnost prebrati nekaj pisateljsko svežih partizanskih zgodb iz knjige Moj očka partizan — o teh zgodbah smo v Dialogih že pisali. Za pisateljico je značilen neustav- ljiv polet domišljije. V njenih igri- vih zgodbah je vse mogoče. Doga- janje, ki ga ponuja Branka Jurca, je svetlo obarvano. Avtorica se rada šali in je skrajno prizanesljiva do svojih junakov. Noče težkih in mo- rečih vprašanj odraslih (najbrž si odrasel prav tedaj, ko postaneš iz- vedenec za takšna vprašanja), pač pa se ji hoče smeha, gibanja, pesmi, sonca in prazničnosti. Njeni ljudje so dobri in se imajo kar radi. Niče- sar velikega ni in najbrž je resnična ljubezen prav v teh preprostih pri- petljajih. Toda pisateljica med dru- gim pravi, da za hip pač mora biti drugače, da imaš potem spet rad vsakdanjost. Zgodbe iz Prgišča zvezd avtor spremne besede Franček Bohanec razdeli v pet sklopov: pravljice v so- dobni obliki, razlagalno igrive in razpoloženjske pripovedi, prigode iz šolskih klopi, srečanja z živalmi in partizanske zgodbe. Bohanec pravi, da je v vsaki zgodbi otrok središče dogajanja. »Vsak otrok je osebnost zase, zato bi lahko napisali zgodb, kolikor je otrok na svetu.« (str. 230) Mnoge izmed teh zgodb so mladi bralci že spoznali v otroškem revial- nem tisku ali v samostojnih knjižnih izdajah, nove pa bodo zaradi pozdra- va optimizmu in prepesnjeni rado- živosti gotovo našle pot do njih. Na- vsezadnje imajo otroci pravico do veselega in brezskrbnega otroštva, zato je treba resne reči pomakniti nekam daleč v negotovo prihodnost. Knjige so privlačno ilustrirane in opremljene. Slikar Milan Bizovičar je žrebičkove gibe v slikanici Zre- biček brez potnega lista kar oštevil- čil. Zrebiček poskoči, se pretegne, se malce prikloni, se skrči in oddirja. Tako počnemo v vsakdanjem življe- nju. Z vlaka nas pogledujejo obrazi bistroumnih potnikov. Še gosposki psi Šnef, Pinč in Koki, ki niso uvr- ščeni med živali in se vozijo v Člo- veških vagonih, se ne držijo prav nič pasje. Zato pa imajo druge živali iz živalskih vagonov nekam očitajoče poglede. Uradniki so enaki kot jajce jajcu — še njihove kretnje so po- vsem ubrane. Naj živi izenačitev! Škoda, da Bizovičar je ve risbe v Prgišču zvezd niso v barvah. Knjiga, ki ima dvesto trideset strani in bi bila povrh vsega še v barvah, bi bila najbrž zelo draga. Ze zdaj je njena cena dvesto petinsedemdeset dinar- jev. Bodo plitvi žepi zmogli ta zne- sek? Ali si sam kriv, če so te spra- vili na svet ljudje s plitvimi žepi? Če se ti nasmehne sreča, da ti knji- go kdo podari, ti preostane možnost, da si te duhovite in lepe Bizovičar- jeve risbe pobarvaš kar sam. Tudi ilustracije Marjance Jemec- Božič v knjigi Ko Nina spi so iz- vrstno dopolnilo pisateljičinemu vi- denju sveta. Nina je navihan, rdeče- las in okrogloličen deklič, zemlja je takšna, kot bi bila prava, luna se drži na smeh, reko avtomobilske plo- čevine gleda navihan ptič z velikim kljunom, lisica se drži kar nekam pesimistično, medtem ko je jež zvit in nabrit, da ga je veselje pogledati. Za sovo bi lahko rekli, da je uče- nj aška, polomljeni dedek ima izraz globokega samopomilovanja, tatova pa sta črna, velika in grozna. To so knjige za sončen dan, lahek korak in glasen smeh. Marija Švajncer