1953
' miai1 /rent
isna)
a
EVI
a lom1
-bor,
ena
iška
'O je
neodi
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM, POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
V „ Mesecu tiska“ posvetimo vse svoje sile povečanju širjenja naših listov in revij. Prispevajmo tudi po svojih močeh v tiskovni
sklad.
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V, ŠTEV. 250
TRST - PETEK, 14. AVGUSTA 1953
CENA 20 UR
Intel irni ro -Jadra za *
ska
ijmj»
elodU
10 Kj
mlad
Cult«1 s a KS1
VELIKANSKI POMEN GOVORA TOV. MALENKOVA NA ZASEDANJU VRHOVNEGA SOVJETA
D A ne morejo več strašiti sveta
er je tudi ZSSR izdelala vodikovo bombo
V prihodnjih dveh-treh letih bo sovjetska država posvetila posebno pozornost lahki industriji zato, da se še bolj dvignejo življenjski pogoji prebivalstva in da se ostvarijo pogoji za prehod v komunizem - ZSSR hoče mir a bo na vsak napadalni poskus odgovorila z uničujočim udarcem
S **
Tudi Sovjetska zveza Ima vodikovo bombo! To sporočilo etskega ministrskega predsednika Georgija Malenkova na itnovi sedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR se je z bliskovito naglico širilo po vsem svetu in presenetilo predvsem ameriške r^ne kroge, ki so do sedaj izsiljevali atlantske dežele na ^lagi svoje «atomske premoči».
‘ni k' teku sv°je§a g°v°ra na ID» hotnem zasedanju Vrhovne-— .1 sovjeta je tov Malenkov ov * Mčrtal, da je .Sovjetska zveza srn« Hravljena zadati odločilen sta I irec vsakršnemu napadalcu. n pfi ?°Zorilo velja prav posebno si 1® !‘itarističnim in imperialisti-vtjj *61 krogom ZDA, ki sanjajo premirja v 'reji nove vojne pustolov-
'tf
? 11 po podpisu
" *
tja, :Uie cuH j
r-/-e od prejšnje srede popol-, pil '6 so bile diplomatske in noje ' ‘'irske tribune v kremeljski P°f ,°rani do zadnjega kotička }nj $edene po inozemskih predai! *Vnikih in dopisnikih, ki so idi f i e.dovali z vidnim zanima-, d« , j® Potek dela Vrhovnega <M J'ieta. Kljub temu si v so-mo.JJ0 nihče ni pričakoval go-tM Malenkova. Zato se je Sfč( H inozemskimi predstavniki rfl Nilo veliko vrvenje, ko je fj ni fenkov stopil na govorniški ,’j sl1 er to začel svoj dveurni go-’0dj|r’ ki predstavlja enega iz-iric^ ^ najvažnejših političnih »' T^dkov v svetu v teh zadat: j, -|h mesecih. za
v
>Sh m°V
p -l mest____
jel' j alenkov se je v prvem v t... svojega govora dota......
0 fil' lvažnejših notranjepolitičnih •jefr j i,, ašanj. Podčrtal je, da mora v ietska oblast posvetiti v
de-dotaknil
j d.°dnjih dveh-treh letih naj-n0lcf ,=io pažnjo proizvodnji pred-
»! i
'V široke potrošnje zato se še bolj dvigne življenj
šnji stroški za obrambo predstavljajo 20,6% proračuna, do-čim so lani predstavljali 23,-6%. Malenkov je dejal, da so izdatki za obrambo posvečeni izboljšanju oboroženih sil ZSSR in obrambne sposobnosti dežele zato, da se lahko zada odločilen udarec vsakršnemu napadalcu, ki bi se drznil groziti mirnemu življenju ZSSR.
Tov. Malenkov je dejal, da bo dežela letos proizvedla 38 milijonov ton jekla, 320 milijonov ton premoga, 52 milijonov ton petroleja. 16 milijonov ton cementa in 133 milijard Kwh elektrike. Poudaril je, da je treba še nadalje razviti težko industrijo, a istočasno pcfsvetiti veliko pozornost proizvajanju živil in predme-
tov široke potrošnje. 1955 bo proizvedenih za 55-% več živil in predmetov široke potrošnje kot pa 1950.
Po vprašanjih zunanje politike je Malenkov poudaril, da se ZSSR vedno drži načela, da se lahko vsi spori rešijo na miren način. Med temi so tudi spori med ZSSR in ZDA. ZSSR nima nobenih ozemeljskih pretenzij, zato lahko vsi njeni sosedje živijo v miru. Mir pa ni po godu nekaterim državnikom, ki zgubljajo v tem primeru velike dobičke. Ti ljudje hočejo nadaljevanje hladne vojne in politike napadalstva, ki je usojena na poraz.
ZSSR je danes zelo močna. ZDA so na podlagi atomske in pozneje vodikove bombe hotele izsiljevati svet. Njih monopol se je kočal tudi kar se tiče vodikove bombe. To je nauk za klepetulje, ki smatrajo ZSSR- za šibko deželo, proti kateri je treba uporabljati silo. ZSSR hoče mir in je za mirno
Pozdrav "Lavoratori!” ki li o s 24. avgustom izhajal ob ponedeljkih
S 24. avgustom bo italijansko glasilo naše partije «Il Lavoratore» začelo ponovno izhajati v prvih popoldanskih urah ponedeljka. Zaradi tega bo -«Il Lavoratore» delno spremenil svoj značaj in bo objavljal mednarodne vesti, najvažnejše dogodke mestne kronike in potek krajevnih športnih manifestacij.
Prepričani smo, da bo ta vest razveselila ne samo italijanske, marveč tudi slovenske demokrate, ki prav tako čutijo potrebo po ponedeljskem demokratičnem listu, ki naj seznani javnost s krajevnimi dogodki.
«Il Lavoratore» predstavlja za slovensko in italijansko demokratično gibanje našega O-zemlja skupno z našim listom tradicionalno borbeno glasilo, ki je v svojih dolgih desetletjih obstoja vedno branilo
" raven prebivalstva. Leto- interese tržaškega delovnega
, ci'i
i
4
Amerikanci so kruto
švnali z vojnimi ujetniki
!>1:
^^^Sljuje zamenjava ujetni-— i, - Po drugi strani pa pustoma politika Rija in njego-ameriških gospodarjev. V je Dulles, glavni krivec
agl,k
itic»

Koreji se po eni strani
v Koreji podpisal z Ri-ij* «varnostni pakt», iz ka-iJ.Sa izhaja, da bodo ZDA i N Riju vso pomoč, če bi (j ^Užnokorejski lutki zdelo .Tierno prekršiti premirje in L^ljevati vojne operacije, r, ‘es je pred svojim odho-H izjavil, da bodo ZDA potile 90 dni po začetku po-konference in da potem °°do mogle jamčiti za spo--, .anie premirja s strani Ri-j5 ta način se že priprav-6j °zračje za .nadaljevanje l <ie. proti temu pa so ostro vl°Bili angleški listi
v taborišču na Kožedu 1 severnokorejskega ujetnika in jih ranili 4 pod pretvezo, da so peli «prepovedane pesmi». Prav tako so Amerikanci sporočili, da je umrlo v njih taboriščih 8440 severnokorejskih ujetnikov. Ob izmenjavi kitajskih ujetnikov je prišlo do razkritja vseh podlosti, ki so jih Amerikanci uporabili proti njim. Na golo kožo so jim z razbeljenim železom vtisnili črke «FOIW», ki označujejo vojnega ujetnika, jih pretepali in jim prikrajšali hrano. -Drugi ujetniki pa so pripovedovali, kako so jih zastraševali in jih silili, naj bi ostali v Južni Koreji.
Zvedelo' se je, da se 186 a-meriških in angleških ujetnikov noče
ljudstva in je vedno zastopalo pravice slovenskega in italijanskega prebivalstva. Zato smo Slovenci zelo zadovoljni, da bo «Il Lavoratore» ponovno začel izhajati v ponedeljkih, ker bo tako še učinkoviteje prispeval k utrditvi našega demokratičnega gibanja, k izboljšanju naše akcije za mir, svobodo in demokracijo.
Uredništvo «Dela» pozdravlja v imenu vseh svojih tiso-čev in tisočev bralcev ponedeljkovo izdajo «Il Lavoratore» in ji že1 i veliko uspehov v nadaljnjem širjenju resnice med de'ovnimi ljudmi.
Toda naš pozdrav ne zadostil'e. O-b tej pri’iki se moramo obvezati tuli Slovenci, da bomo čimkonkretneje prispevali k širjenju lista, k razširjenju njegovega kroga bralcev, prijateljev in podpornikov. «II Lavoratore» je za nas list, ki nam je drag tudi zato, ker se je vedno dosledno boril za naše narodnostne pravice, proti narodnostnemu zapostavljanju, proti vsakemu šovinizmu, za slovansko-italijansko bratstvo in za proletarski interna-cionalizem. Dokažimo mu svojo hvaležnost s tem, da ga širimo tudi med naše ljudi, ki prav tako čutijo potrebo po ponedeljskem demokratičnem listu, ki naj prinaša vesti o krajevnih dogodkih.
Naj gre torej naš bratski pozdrav italijanskemu tovarišu, ki izpolnjuje svoje poslanstvo med delovnim ljudstvom. Zagotavljamo mu, da ga bomo podprli v njegovi pravični borbi!
Sovjetski filmi na festivalu v Benetkah
Pstek so Amerikanci ubili Severne Koreje.
BENETKE: — V torek so se začele manifestacije mednarodnega filmskega festivala. Najprej ee je začelo predvajanje dokumentarcev in filmov za otroke. Prvi dan so pred-povrniti domov iz ( vajali sovjetski risani film «Li-sica-kameleon».
^li je SDZ za kondominij?
'o
A
.,0Jiašefn listu smo z zadovolj-zabeležili da se je dr. J. *ljj rito v «Demokraciji» od 10. 'b * jzrektl proti kondominiju.
*ej priliki pa smo napisali, <Hj e bomo popolnoma prenri.-\ q° iskrenosti dr. J. Agnelet-®l*<) ^er se bo nadaljevalo r te-Hg ^delovanje s titovci po \ i*1 svetih, dokler se bo z ■ OdpVe(ino povezal, ko bo šlo N llonitev naših pobud za re-6saO pred nevarnostjo razzìa Ja "led Italijo in Jugosla-%
\l^s lahko trdimo, da smo 'aH0 Popolnoma prav, ko smo v iskrenost dr. J. S f,a in vodstva SDZ. To Hi-g/f-iufe članek zadnje «De-tXCye» p°d naslovom «Po-Hf-eU k mirovni pogodbi», v Xj*"1 Ugodno komentira naj-([% 1 ®ebier;ev članek o trša-Ak^Pvušanju. Zaključek tega U st» ®a Predstavlja grobo sle-1 Se ° ha škodo pristašev SDZ, kujejo v iskrenost svojih
voditeljev. «Demokracija» pravi: «Zato moremo z zadovoljstvom-zabeležiti Beblerjevo stališče, ki ZAHTEVA DOBESEDNO IZVRŠITEV IN UVELJAVLJENJE MIROVNE POGODBE».
Nekaj takega lahko napišejo le lažnivci in poklicni potvarjala resnice. Da bi lahko nekaj takega trdili in da bi lahko beograjsko vlado prikazali našemu prebivalstvu v neresnični luči, niso niti objavili Beblerjevih besed, ki jih toliko hvalijo. To pa bomo storili mi, ker hočemo, da se fa.l-zifikatorji in novopečeni Beblerjevi oboževalci razkrinkajo.
Bebler je napisal: «Pr.i tem je značilno, čeprav se je napačno razumelo, .namreč to, da se Jugoslavija s tem ni odpovedala mirovni -pogodbi. Njen glavni predlog za rešitev, skupna uprava, je sam po sebi ena izmed možnih variant za izvedbo osnovne zamisli mirovne pogodbe...» Ali te besede pomenijo po mnenju nadebudnih odvetnikov in profesorjev
okrog «Demokracije», da je Bebler «zahteval dobesedno izvrši-godbe»? Nekaj takega lahko trdijo le ljudje, ki hočejo prikazali Titovo vlado v neresnični luči, saj je znano, da mirovna pogodba ne dopušča nobenih «variant» ki že sama po sebi predstavlja njeno kršitev. Da se lahko nekaj takega razume ni treba biti odvetniki. Ali naj pa ta grobi falziji-kat pomeni, da so voditelji SDZ začeli pripravljati svoje pristaše na spremenitev svojega stališča, t. j. na sprejem titovskega kondominija?
sožitje med obema sistemoma ZDA pa vodijo politiko, ki je v nasprotju z besedami, ki jih je Eisenhower izrekel aprila t. 1. Temu stanju se lahko od-pomore s pogajanji, z vključitvijo Kitajske v OZN. ZDA bi morale spregledati, da ta miroljubna politika ZSSR ne pomeni, da je ta dežela šibka; nasprotno ZSSR ni bila nikoli prej tako trdna, močna in odločna.
Malenkov je tudi poudaril, da bi bilo lahko prišlo do vojaškega spopada v Evropi, če ne bi bila Sovjetska zveza tako odločno nastopila 17. junija v Berlinu ob priliki od nacistov in imperialistov organiziranih izgredov. Likvidacija teh izgredov predstavlja veliko zmago miru.
Nato je Malenkov preučil vprašanje odnosov z nekaterimi deželami: z Japonsko, ki bi lahko mnogo pridobila od prijateljstva z ZSSR, če bi se o-svobodila ameriškega varu-štva, z Iranom, s katerim si ZSSR želi prijateljskih odnosov, z Indijo, s katero se poglabljata prijateljstvo in sodelovanje, z Italijo, katere industrija bi lahko veliko napravila za ZSSR, s Turčijo, cd katere je odvisno, če hoče urediti svoje odnose s SZ, z Izraelom in arabskimi deželami.
Tov. Malenkov je tudi poudaril, da je bilo razkrinkanje Berije težak udarec za sovražnike Sovjetske zveze in socializma, ker so imperialistične sile hotele preko tega svojega podlega agenta povrniti se kot gospodarji v ZSSR.
Vrhovni sovjet je na svojem zasedanju odobril z nekaterimi popravki predložen proračun za letošnje leto, potrdil imenovanje Kruglova za notranjega ministra. Nosenka za ministra trasportov in težkih strojev, Mališčeva za ministra gradnje srednjih strojev ter gen. Rudenka za javnega tožilca Sovjetske zveze.
Prav tako je Vrhovni sovjet odobril predložen ukrep o odvzemu poslanskega mesta Beriji ter o njegovi odstavitvi s položaja podpredsednika vlade in notranjega ministra. 'Njegova zadeva je bila predana vrhovnemu sodišču ZSSR.
Po vsem svetu se še danes nadaljujejo komentarji o govoru Malenkova. Angleški in
francoski tisk ter uradni krogi poudarjajo, da je . bila v tem govoru ponovno poudarjena želja po dosegi pomiritve v svetu. Ameriški uradni krogi pa niso sploh komentirali niti vesti, da se je pred predvidenim rokom končal ameriški monopol nad vodikovo bombo. Nekateri ameriški učenjaki so izjavili v znak tolažbe, da niso nikoli trdili, da «Rusi ne bodo mogli izdelati vodikove bombe». Nekateri ameriški listi pa so v prvih komentarjih skušali prikazati Malenkovo sporočilo kot «propagandni manever». Potem so tudi ta revni tolažilni poskus opustili.
Govor Malenkova je najbolj razburil poleg Amerikancev tudi titovce, ki so skušali u-činek te vesti zmanjšati s tem, da so jo objavili v zelo skrčeni obliki in pod malimi naslovi.
,Na vsak način je govor tov. Malenkova zelo dobrodošel v prvi vrsti zato, ker je bilo v njem poudarjeno, da se politi-
ka miru ZSSR ni spremenila, v drugi vrsti pa zato, ker je bilo podčrtano, da ta politika miru ne pomeni, da je ZSSR šibka, marveč da to pomeni, da je SZ pripravljena zadati smrten, udarec vsakemu, ki bi si upal stegniti svoje umazane roke nad njo. To je prišlo še bolj do izraza ko je Malenkov poudaril dejstvo, da ima tudi Sovjetska zveza vodikovo bombo in da naj zato ZDA prenehajo s svojo pogubono-sno politiko groženj in podpihovanja spopadov.
V ponedeljek se seslane
skupščina OZN
NEW YORK — 17. avgusta popoldne se bo otvorilo izredno zasedanje generalne skupščine OZN, ki je bilo sklicano, da preuči korejsko vprašanje. Sovjetsko zvezo bo zastopal Višinski, Anglijo Selwyn Lloyd, Francijo Schuman.
Sedaj naj se končno
zasliši tudi glas Tržačanov
Po neuradnih vesteh iz šem interesu, da se pri njegovem nega in nacionalnega položaja.
Washingtona se' je zvedelo, da se reševanju sliši tudi naš glas.	Zato je treba najti začasno pod-
ameriška vlada nagiblje k revidiranju svojega negativnega stališča v pogledu sestanka štirih velesil. Vzrok tega verjetnega preo-kreta v ameriški politiki je sporočilo vladnega predsednika ZSSR Malenkova, da ima tudi Sovjetska zveza vodikovo bombo in da so ZDA izgubile mono-pol nad njo.
Iz tega je razvidno, da bo moralo priti do pomiritve. Temu je porok sovjetska miroljubna politika, ki je prav posebno prišla do izraza v pogledu Koreje, kjer se je sklenilo premirje kljub vsem provokacijam Sinmanarija in saboterskim poskusom Amerikancev. Trdovratna in dosledna politika Sovjetske zveze bo prisilila Amerikance, da bodo sedli
Zahtevamo, da se o našem vprašanju govori na mednarodnih forumih: kot predmet diskusije na konferenci zunanjih ministrov, v Varnostnem svetu ali pa na Generalni skupščini OZN. Mi zahtevamo to, ker opažamo molk, v katerega so se pogreznili vsi tisti krogi, ki so do sedaj najbolj kričali o Trstu. Italijanski nacionalistični krogi molčijo in Bartoli je rajši zbežal v Rim kot pa otvoril diskusijo v občinskem svetu; titovci in za njih Bebler gonijo dalje svojo lajno o kondominiju; «indipendentisti» se vedno jasneje izjavljajo za obstoječe stanje; slovenski klerikalci in «neodvisne-ži» dejansko delajo, kar jim. tito-fašisti velevajo, dočim so se tudi voditelji SDZ v nasprotju s pisanjem dr. J. Agneletta začeli kondomi-
za mizo in bodo z ostalimi začeli razpravljati o vseh spornih med- nagibati k titovskemu narodnih vprašanjih To se bo j nijUt zgodilo, ker so se začele v to smer premikati tudi vlade, ki so do sedaj vodile isto politiko kot Amerikanci.
Tržačani imamo ves interes, da pride do pomiritve. Rešitev nemškega, avstrijskega in vseh drugih večjih in manjših vprašanj pomeni tudi možnost .za ugodno rešitev našega vprašanja. Pomiritev pomeni za nas odvračanje nesrečnih poskusov za ovekovečenje sedanjega stanja ker hočemo, da se naše vprašanje reši v na-
Iz vsega tega pa izhaja jasna želja nekaterih krogov po nadaljevanju obstoječega stanja, ki pomeni priključitev cone B k Jugoslaviji, nadaljevanje terorja pròti tamkajšnjemu prebivalstvu in raznarodovanje Italijanov, ter upravno priključitev cone A k Italiji, nadaljevanje anglo-omeri-ške okupacije, raznarodovanje Slovencev, razširitev kozmopolitskega duha, ki je negacija vsakega narodnega čuta, poslabšanje gospodarskega, političnega, social-
V FRANCIJI
Največja stavka
v povojni dobi
PARIZ —. Od četrtka prejšnjega tedna se po vsej Franciji vrstijo stavke javnih in državnih nameščencev. Stavkajo uslužbenci poš.te, telefonov, železnic, plinarn in elektrarn, letalskih in paroplovnih družb, bolnic, mestnih železnic itd. V torek so stopili v stavko tudi rudarji in pristaniščniki naj več jih francoskih luk. Stavke so enotne, ker jih organizirajo francoska zveza dela, socialdemokratski in katoliški sindikati. Predvideva se, da bo v kratkem prišlo do splošne stavke po vsej Franciji, če vlada ne bo prej sprejela zahtev delovnih ljudi, t. j. preklicala zakonske ukrepe o poslabšanju stanja državnih in jav- socialdemokrati zaradi imena
EDINI IZHOD IZ KRIZE JE UPOŠTEVANJE LJUDSKE VOLJE
Po neuspehu Piccionija poostritev vladne hrize
Kljub pomoči Saragata se vlada ni sestavila - Govori se o možnosti volitev - Prihajajo v ospredje kandidati Katoliške akcije in Zveze industrijcev
RIM — V sredo ob 11 dopol- Piccionijevi vladi, če se mu bo bolj zaprepastila	francoske
dne je demokristjan Piccioni, obljubilo, da bo nova vlada j vladne kroge, ki so do sedaj ki je sestavljal novo vlado, o- i vodila «sociglno politiko». Kot biskal predsednika republike je bilo pričakovati, je Piccioni
Einaudija in mu sporočil, da ne sprejme mandata, ker je prišlo v zadnjem trenutku do sporov med njim, liberalci in
n ih uslužbencev in odobrila nekatere mezdne poviške.
Položaj je zelo resen. Tega se zavedajo v Franciji in v svetu. Zato so komunistični in socialdemokratski poslanci zahtevali takojšnje sklicanje skupščine, ki naj preuči zahteve delovnih ljudi in naj izreče svoje mnenje o delovanju Danielove vlade.
ministra Tognija. Tako se je ponovno z vso ostrino Divorila vladna kriza, dočim je še par ur pred tem sporočilom zgledjlo, da bo Piccioni sestavil vlado s pomočjo liberalcev, republikancev in socialdemokratov.
V soboto in nedeljo je pred Piccionijem kapituliral Sara-gat, ki je obljubil zaupnico
Tudi Tržačani vzbudili
zanimanje na Svetovnem festivalu
V nedeljo se bo praznik mladine zaključil z veličastno manifestacijo
8 beguncev iz Jugoslavije
V ponedeljek je na naše področje pribežalo 8 Jugoslovanov, ki so izjavili, da se nočejo vrniti v domovino, ker so tam življenjske in politične razmere neznosne.
(Od našega dopisnika)
BUKAREŠTA — Skoda, da se po telefonu ne more povedati vse, kar doživljamo te dni v prestolnici mladine sveta, ker za menoj čakajo Se drugi dopisniki, ki hočejo govoriti s svojimi listi. Tokrat želim poudariti, kako so nas bratsko sprejele vse delegacije sveta, ko smo prispeli v Bukarešto. Povsod, kamor gremo, nas obkrožajo in nas sprašujejo, kako je s Trstom, kaj si mislimo o ureditvi našega vprašanja, kako živi naša mladina itd. Prav posebno se mladinci zanimajo ža usodo cone B in za tamkajšnje življenjske pogoje. Mi jim razlagamo vse po vrsti, ker smo prišli sem predvsem zato, da se v svetu zve, kakšno je naše življenje, kakšni so naši problemi in kakšno solidarnost si pričakujemo od o-stalih mladincev.
Po otvoritvi Festivala, o kateri sem že zadnjič poročal, so se začele kulturne in športne manifestacije. Toliko je teh manifestacij, da ne vemo, na kakšno bi šli, ker ne bi hoteli prezreti nobene. Jasno pa je, da se ne moremo razčetveriti. Zato pa smo si ogledali najvažnejše in najzanimivejše. Ogledali smo si korejski balet, ki je žel odobravanje vseh začudenih gledalcev, večer madžarske delegacije ob prisotnosti predsednika LR Romunije Petra Groze, pevski koncert nekaj sovjetskih zborov, teatrsko uprizoritev italijanske delegacije, poslušali smo melanholične, žalostne a žive pesmi afriških delegatov itd.
Na športnih stadionih smo tudi videli, kako je delovala «človeška lokomotiva» Emil Zatopek, ki je premagal vse ostale tekmovalce na 5.000 in 10.000 metrov ter vzpostavil novi svetovni rekord na dolžini šestih milj. Prav tako smo prisostvovali lahkoatletskim igram, na katerih so sovjetski in
madžarski atleti vzpostavili nekaj novih svetovnih rekordov, prav posebno sovjetske atletinje v pentathlonu in štafeti 4x200.
V nedeljo se bo Festival zaključil z velikansko manifestacijo. Manifestacije vseh vrst se že končujejo, začele so se že deliti nagrade tistim posameznikom in delegacijam, ki so se izkazali v različnih tekmovanjih. Dnevi, ki smo jih preživeli tu v Bukarešti, nam bodo ostali vedno v spominu in v Trst bomo prinesli s seboj™del tistega navdušenja, ki je preveval vse prisotne, del tiste odločnosti v borbi za mir, ki nam mora služiti za povečanje naših naporov za pomiritev v svetu.
M. 2.
Stotine mrivih zaradi poiresa
ATENE — V noči od nedelje na ponedeljek so močni potresni sunki težko pretresli Jonsko otočje na zahodni obali Grčije. Potresni sunki so se z večjo ali manjšo silo nadaljevali v ponedeljek, torek in tudi v sredo. Prebivalstvo otokov je popolnoma terorizirano. Velika večina stavb je bila porušena, deste so izginile, vse zveze s kopnim so bile pretrgane, v vodnjakih je celo zmanjkala voda. Po neuradnih podatkih se govori o 200 mrtvih, a po drugih vesteh zgleda, da jih je bilo preko 400.
radevolje pristal na ta Sara gatov «pogoj», kateri je bil itak le pretveza za Saragatovo kapitulacijo pred demokristjani. Liberalci in republikanci niso sploh postavili pogojev. Prišlo je do sporazuma, da bodo liberalci predstavljali v novi vladi vse tri manjše stranke. Demokristjani so jim ponudili tri ministrstva, saraga-tovci pa so forsirali, da bi se zastopstvo liberalcev razširilo. Končno je prišlo do spora o-krog imena Tognija, ki so ga demokristjani vsiljevali. Zato je šlo vse po vodi.
V rimskih krogih se govori, da bo mandat za sestavo nove vlade izročen Fanfaniju ali pa Pelli, predstavnikoma Katoliške akcije, oz. zveze industrijcev. Prav tako se trdi, da bo Piccioni ponovno poskusil srečo. Vse zgleda pa, da bodo demokristjani tokrat skušali kaj doseči s pomočjo monarhistov. Vedno pogosteje se v političnih krogih govori o novih volitvah, ki naj bi se vršile v začetku prihodnjega leta.
Na vsak način je italijanska kriza zelo pomembna. Rešila bi se lahko, če bi demokristjani hoteli upoštevati rezultate 7. junija, t. j. da bi spremenili svojo dosedanjo politiko in začeli voditi politiko-zbliževanja z levičarskimi strankami. Izhod iz sedanje težke krize se lahdo najde le v tej smeri.
trdili, da so francoske čete zadale težke udarce vietnamskim silam.
Fašistični napad na črnsko družino
CHICAGO — Ameriške fašistične organizacije so uprizorile gnusen napad proti družini črnca Howarda, ki se je preselila v stavbo, kjer stanujejo belokožci. Okrog tisoč fa-
lago za skupen nastop proti tej nevarnosti. Ta podlaga ne morejo biti trostranska nota, etnične črte, kondominiji, obstoječe stanje. Ta začasna skupna podlaga ne more biti niti zahteva po ustanovitvi STO, ki jo odklanja del prebivalstva pod vplivom italijanskih no: i- alističnih strank Ta skupna p ja je danes lahko le zahteva po začasni enotni civilni uprav. irm stnega sveta OZN na STO ,v . a ne izključuje, da se rs k ranka ali gibanje nadalje bori za rešitev, ki se mu zdi najboljša, kot ne izključuje, da se naša partija še nadalje bori za ustanovitev STO.
Ta podlaga se tudi lahko razširi s predlogi drugih strank. Ni rečeno, da jo morajo vsi sprejeti takšno, kot je. Naj se začne diskusija o tem predlogu, naj se razpravlja o njegovi vsebini, o
Slovenci!
Naš tisk se dosledno bori za ustanovitev STO, proti barantanju, proti kondominiju, proti etničnim črtam in obstoječemu stanju. Zato širimo ga, da bomo razširili tudi vrste pobornikov STO!
možnih spremembah. Pri vsem tem pa je treba zasledovati cilj, da se bo okrog te zahteve združila velika večina našega prebivalstva: Slovencev in Italijanov, delavcev in kmetov, trgovcev in obrtnikov, revežev in bogatinov. Tu ne gre za kakšno politično načele, tu gre za rešitev izpod preteče nevarnosti uničenja našega mesta in ozemlja, njegovega gospodarstva, njegovega značaja, njegovih narodnosti!
Mi hočemo, da to našo zahtevo slišijo merodajni mednarodni forumi. Tolikokrat so v našem imenu govorili drugi nepoklicani ljudje: Rim, Beograd, Washington, London itd., sedaj naj se končno zasliši tudi glas Tržačanov!
Ponovno torej se pozivajo vse stranke in gibanja, naj preučijo predlog o začasni civilni upravi, ki ni več last ene stranke ali skupine ljudi, marveč je last 40.000 ljudi, ki so že podpisali peticijo s to zahtevo. In da se to dokaže vsem strankam in gibanjem, naj se še z večjim elanom nadaljuje kampanja za nabiranje
šistov napadlo stanovanje I podpisov, naj se naberejo še de-črnca, nato je začelo napadati setine tisočev drugih podpisov vsakega črnca, ki je šel mimo. tako, da bodo v Rimu in Beo-
Policija je morala intervenirati.
gradu vedeli, kakšna je želja in volja našega prebivalstva.
Osvoboditev Hasana
OD TEDNA
PETEK, 7. avgusta:	Skupina
ameriških tovarnarjev je pisala predsedniku Eisenhowerju, zahtevajoč naj poviša carino na ne-
istočasno znižala tudi prodajno ceno po gostilnah; kmetje v znak protesta že nekaj dni ne prodajajo niti litra vina — «Bitka s pa-
uspešno konkurirajo z ameriškim blagom; če bo Eisenhower odobril to zahtevo, se bo uvoz iz atlantskih dežel še zmanjšal, kar potrjuje, da ZDA ne nameravajo pomagati drugim deželam- pri razširitvi trgovine.
SOBOTA, 8. avgusta: Angleška vlada je odločila, da bo ukinila prepoved izvoza nekaterih proizvodov na Kitajsko; angleški tisk poudarja, da je vlada prišla do te odločitve, ker se boji, da bo Japonska znatno razširila svojo trgovino s Kitajsko — Novi vladni predsednik Indonezije Anid-žužu je izjavil, da 'bo njegova vlada podprla zahtevo po sprejemu Kitajske v OZN — Epidemija kolere je izbruhnil? v bližini Novega Delhija v Indiji; bilo je HANOI — Francoske čete že 80 mrtvih — Po listu «Hindu-so s 150 transportnimi letali i stan. Times» je v Indiji preko 70
___,	...	.	„ .	.	,, j milijonov brezposelnih — V Fran-
umaknili svoje cete iz obko-1 riji se nadaljuje «vinska vojna», Ijene tradnjave Nasan v Lao- t. j. akcija kmetovalcev proti su. Nasan je bil obkoljen od
katere inozemske proizvode, ki ; keti» v Berlinu se nadaljuje z ve-
decembra lani. Ta vest je še
vladi, ki je dvignila trošarino na vino in zahteva od kmetov, naj znižajo njegovo ceno, ne da bi
SAMOPONOS
V nedeljo je f ranc Stoka, «glava» titov-stva v Trstu zapel v «Primorskem» slavospev samemu sebi. Ugotoviti moramo pač, da skromnost ni odlika tega moža. To pa ni nič novega, saj že več časa dobro poznamo njegovo tendenco po, poveličevanju lastnih «vrlin». Tokrat piše, kako je bil septembra 1943 na Velikem trgu, kako je «zahteval» od prefekta, naj izroči orožje, kako -ga je «dolžnost klicala» v Tržič in Doberdob itd, V vsem članku prihaja do izraza le beseda «jaz». Saj -se po teh vrsticah Stoka lahko čuti kar sam nase -ponosen, da je toliko napisal o sebi. To so pač «male» pomanjkljivosti «velmoža», ki čuti v sebi «zgodovinskega velikana» in se hoče pobožkati, da ne bi ljudje preveč dvomili v njegovo «veličino». Od njegove ob-lode nas predvsem zanimata dva stavka. Tam, kjer pravi, da «je potrebna -borba, ker je še daleč dan, ko bo naša zemlja svobodna in -ko bo svoboden naš človek na njej» in tam, kjer z viška opozarja, da «so tržiški delavci z improviziranimi vozili prevažali orožje...» S prvim od teh dveh stavkov se popolnoma strinjamo. Naša zemlja tostran in onsiran me-
je ni svobodna, marveč zasužnjena, morda še bolj kot je bila za časa naci-fašizma. Svobodna bo le, ko bo v Jugoslaviji stmoglavljena titofašistična tolpa renegatov, ki je uvedla fašistični režim, ko se bodo z našega Ozemlja umaknili Anglo-amerikanci in titovci in ko bo uveljavljena mirovna pogodba, kot si želi vse naše ljudstvo. Kar se tiče drugega stavka, se nam zdi, da je Stoka kljub vsemu vse preveč predrzen. Ima lepo «faccio tosto», da prav on govori o tržiških delavcih in njihovem junaštvu, ko je predstavnik tistega režima, ki je na njihovo junaško zadržanje v NOB in na njihove -napore, da bi pomagali graditi Jugoslavijo, odgovoril s tem, da jih je poslal umirat v koncentracijska taborišča v Staro Gradiško, na Goli in Grgur otok, U-Ijanik in v Bileče.
KDO JE BEDAK?
«Primorski» še vedno vztra-
ja na svoji budalosti, t. j. na trditvi da je Togliatti kriv, če demokristjani niso sprejeli Nen-nijevih pogojev za podporo PSI novi vladi. Pravijo pač, da je Togliatti s tem, da je KPI sprejela te pogoje, «onemogočil levičarsko vlado». Kdo je'torej bedak: «Primorski», ali pa njegovi bralci? Kako se mora sploh izustiti taka bedarija, ko je vsem znano, da je Piccioni kandidat desnice in da bi sprejel pogoje Nennija samo v primeru, če bi PSI postala demo-kristjanski privesek kot PSD1 Saragata? Verjamemo, da si titovci vroče želijo PSI, ki bi se. odrekla enotnosti delavskega razreda in bi postala satelit D C, a vsekakor ne morejo zahtevati, da bi jim ljudje verjeli, da je Togliatti onemogočil levičarsko vlado. Tako bedarijo lahke verjame le tisti, ki bere «Primorski».
SOLZE PRETAKAJO Titovci pretakajo potoke sol-
za, ker je bil v ZSSR odkrit imperialistični agent Berija, ki je' skušal v mnogo večjem obsegu napraviti iz sovjetske dežele to kar je Tito napravil iz Jugoslavije. Verjamemo, da so si titovci dobro ugriznili jezik ob tem razkritju, šaj so vedno trdili, da je v ZSSR še «nekaj pravih mož». Ta njihov «zaveznik» je šel po zlu in so šle tudi po zlu vse sanje Tita in njegovih gospodarjev. Zato naj se kar jočejo: Berije je konec, kar pomeni tudi, da se tudi Titu bliža konec.
KRAŠKA «MOŽATOST»
«Demokracija» od 7. avgusta poroča, da so «kominformistl» na seji zgoniškega občinskega sveta predložili resolucijo o tržaškem vprašanju, da so pa «ostali občinski svetovalci v svoji kraški možatosti komin-formistično resolucijo zavrnili». Mi ne vemo, kako si «Demokracija» zamišlja «kraško možatost» a mislimo, da so njeni in titovski «možaki» ob tej priliki dokazali ,da so pravi «figa mo-. žje», ker so z zavrnitvijo resolucije «kominformistov» dokazali, kako jim je mar za glas volivcev in kako «ljubijo» STO. Potem pa se bo «Demokracija» razburjala, če ji bomo rekli, da je filotitovska in da dela to, kar ji titovci, največji sovražniki STO, narekujejo!
likimi porazi zahodnih oblasti in Amerikancev, ker jih ljudje odklanjajo ali pa jih delijo zaho-dnoberlinskim brezposelnim delavcem.
NEDELJA, 9. avgusta: Kralj Kambodže Norodorn je sporočil francoski vladi, da 'bo Kambodža izstopila iz Francoske zveze, če ji ne bodo do 1. septembra priznali popolno neodvisnost — V Sovjetski zvezi so proslavili «dan letalstva» — Vlada DR Nemčije je sporočila, da je bil načrt za drugo tromesečje izpolnjen 98 odst. in da se je proizvodnja v primeri z istim tromesečjem 1952 povečala za 10.4 odst. — Vladni predsednik Kašemira Abdulah je bil aretiran; položaj je zelo nejasen. — V Indiji se je pri Nova Delhiju na reki Gomti prevrnil parnik; bilo je 100 mrtvih.
PONEDELJEK. 10. avgusta: V kratkem bo na Dunaju Mednarodni sindikalni -kongres, ki ga je sklicala Svetovna sindikalna zveza — Mosadekova zahteva po novih volitvah je prejela 99,99% vseh glasov pri referendumu. — V libijski puščavi so našli 24 članov -posadke amer.škega letala, iki se je izgubilo v soboto — Egiptovske policija ie izvršila številne aretacije med pristaši «demokratične zveze» zahteva uresničenje agrar reforme.
TOREK, 11. avgusta:	u.OCC Ja-
poncev v službi Amerik:..cev je proglasilo 48-urno stavke ker a-meriško vojaško pr" s*- o na Japonskem noče podpi ooljše delovne pogodbe — 1 r T šah se je oddaljil od pre Jli.ice in zgleda, da namerava odditi v inozemstvo. da bi lahko od tam vodil akcijo proti Mosadeku za ponovno vzpostavitev imperialističnega varuštva nad Iranom — Odstranitev dosedanjega kašmir-skega ministrskega predsednika je povzročila poslabšanje odnosov med Pakistanom in Indijo, ki se potegujeta za to ozemlje — Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da predstavlja pakt med ZDA in Rijem težko nevarnost za mir na Daljnem vzhodu.
SREDA, 12. avgusta: Ameriški vojak Johnson je zaprosil sovjetske vojaške oblasti v Avstriji za zatočišče, ker ne namerava več živeti na Zahodu — V Pakistanu je vlada pod pritiskom Amerikancev organizirala manifestacije, v teku katerih se zahteva napoved vojne Indiji in okupacija Kašmirja — Zaradi stavke japonskih nameščencev so vse ameriške baze na Japonskem paralizirane.
STRAN 2
DEM)
14. AVGUSTA 1953
20 LIR JE SKORAJ
vedno že pripravljenih
HOWARD FAST: AMERIŠKI DNEVNIK
TEKMOVANJE V “MESECU DEMOKRATIČNEGA TISKA"
REZULTATI II. TEDNA
Spodnji obrazec prikazuje odstotke ki so jih sekcije in velike tovarne dosegle
Tako izgledajo potrdila prispevkov za demokratičen tisk.
«Imamo še preveč de.a, če nam hočete pomagati!» Kdo od vas še ni slišal teh besed, ko je ponujal «Delo»? Ali pa druge: <ČDa bi nam vsaj prinesli kaj dela, saj nam je tako potrebno!»
Včasih se te besede izgovarjajo kar tako, v šali, včasih se je pa treba nekoliko pomuditi in predno se časopis odda nekoliko diskutirati in prepričevati. V teh pogovorih se dotakneš različnih stvari: pokažeš najbolj zanimive članke zadnje številke časopisa, v drugem primeru govoriš o važnih dogodkih zadnjega tedna, o ciljih naše borbe, o Sovjetski zvezi ali o drugih važnih argumentih.
Redkokdaj se pa zgodi, da se po takšnih disku.ijah «Delo» ne odda. Največkrat je 20 lir za časopis že pripravljenih in raznašalec se še nekoliko pomudi, le da se pogovori o tem in onem.
Na ta način smo v eni sami vasi, kjer je prodaja že razmeroma visoka, našli desetino novih stalnih bra cev našega časopisa.
Zakaj?
Zato, ker mnogi ne poznajo še Dela, ali pa ga poznajo samo po obrekovanjih naših sovražnikov in ko ga enkrat začnejo brati, ga zelo radi dalje kupujejo.
Posebno v «Mesecu tiska» je zato nujno potrebno, da se vsak tovariš zave svoje dolžnosti in posveti del svojega časa širjenju našega časopisa. Izkušnje dokazujejo, da niso nikoli izostali uspehi, če smo se resno lotili dela.
Ni res, kot pravijo nekateri tovariši, da smo v nekaterih vaseh dosegli najvišjo možno razprodajo. Ne smemo pozabiti, da so s časom nastopili toliki in tako važni dogodki, da mnoge družine, ki doslej niso kupovale našega časopisa, sedaj rade posegajo po njem. Samo poskusiti je treba, vztrajati in, ko se nam enkrat vrata odprejo, imamo nešteto možnosti, da dane; bolj kot kdaj koli prej prinesemo v hišo glas resnice.
Naravno, da to ne velja samo za podeželje. Naši bralci v mestu, vsak slovenski demokrat, ki resnično že'i prispevati v ;tej veliki borbi, ki jo vodi naše 1 udstvo, ima moralno dolžnost, da se približa drugim slovenskim družinam in jim prinese njihov časopis. Le malo hrabrosti je treba za to in ■takoj se človek prepriča. Kakšno zadoščenje mu daje to delo, kjer spozna nove prijatelje in daje svoj doprinos naši lepi ■bitki.
Toda, da bi mogli dobro in -z navdušenjem izvrševati to delo, je potrebno predvsem, da mi sami poznamo in ljubimo naš časopis. Ni dovolj čitati ga, treba je skrbeti zanj, kot bi bil naša last: «Delo» pripada vsakemu izmed nas, pripada našemu ljudstvu.
Treba ga je kritizirati, razmišljati, kaj bi bilo treba v njem pisati, da postane časopis vedno boljši, pisati, poročati male in velike dogodke, po-
stavljati vprašanja, zahtevati, naj se objavljajo določene stvari, ki zanimajo bralce.
Neki tovariš mi je zadnjič, v pogovoru o narodnem pono-,u dejal, da srednja generacija, ona, ki ni imela slovenskih šol in je morala posečati le italijanske, premalo ali skoraj nič ne pozna zgodovine našega naroda. Da ne pozna doprinosa, ki ga je naš narod
dal razvoju civilizacije in demokracije in borb, ki jih je vodil za svoj obstanek in rešitev. Zakaj ne bi zahtevali od uredništva, naj objavi vrsto preprostih, turi če kratkih člankov o najvažnejših stra-M1RA RIJAVEC
[Nadaljevanje na 3. strani)
v drugem tednu	«Meseca demokratičnega				tiska»		v razmerju z			zadanimi cilji:					V. Danes imamo torej v Ameriki	puščeni. Sedaj se je postopek temeljito
	'CS è	0 O 2 0 ŠS J	Delo	Vie Nuove	Noi Donne	2 'nc 3 S h	g š	Notizie Sov.	Realtà Sov.	.2 'g JV 13 U	Pace Stabile	1 ! K	Quaderno Att.	Pt O £ C U KS H	sredstvo, ki prodira v šole, univerze, gledališča, na vsa področja umetniškega delovanja in ki preganja vse pošteno misleče o-sebe. To sredstvo je črna lista intelektualcev, ki je pa nastala v novejši dobi, dočim je črna lista med delavci stara, kolikor je star ameriški kapitalizem. Ze	spremenil. Dočim je prej sluzila črna lisla kot o. ožje delodajalcev, služi danes kot orožje same vlade, ki jo večkrat vsiljuje delodajalcem in predstavlja eno glavnih orodij fašističnega terorizma v Ameriki. Naštel bom par primerov preganjanca oseb, ki sem-jih osebno
CURIEL	60	50	40	85	100	24	88	85.	76	92	52	60	100	60	dolgo se proti delavcem, ki se	poznal in ki predstavljajo le ne-
MITNICA	53	64	45	' 77	93	45	77	86	33	80	50	50	12	88	bore za svoje pravice, uporablja-	znatno število med tisoči drugih.
TOMAŽIČ	70	33	75	87	92	52	83	90	40	82	72	70	70	48	ta brezposelnost in lakota kot o-	Ne bom navajal imen, da priza-
SV. JAKOB	54	39	40	66	91	53	69	82	36	80	40	—	66	6	rožje, da se jih prisili na kolena,	detim osebam prihranim po mož-
SV. VID	18	46	30	30	92	—	76	84	30	91	47	62	50	50	in dolga je že vrsta mučenikov	nosu nadaljnja preganjanja.
PONCANA	68	76	25	48	92	40	78	83	33	83	60	50	—	66	dela; pomislite na mučenike Hay-	Prvi moj znanec je par let de-
MAGDALENA	90	77	65	84	93	26	76	83	40	88	50	33	40	33	marketa, na Mollya Maguiresa,	loval koc organizacijski tajnik
SKEDENJ	43	60	55	82	94	—	73	86	33	80	62	—	33	25	Jo a Hillama, na Sacca in Van-	nekega zdiuženja za obrambo
SV. ANA	45	35	50	90	90	—	62	80	20	87	70	50	25	33	zettija in nešteto drugih, ki so u-	miru. Nato se je spet zaposlil v
KOLONKOVEC	63	65	70	81	77	46	65	SO	33	71	33	—	—	50	mrli v borbi za obrambo delav-	neki veliki industriji. V Iren
GRETA	45	20	24	83	95	40	50	75	25	75	50	50	—	83	skega razreda. Danes je v črnih	dneh ga je FBI izsledila in prisi-
BARKOVLJE	52	24	70	70	102	—	74	91	50	50	■66	’		33	20	listah zapisanih na desettisoče	lila vodstvo, da ga je odpustilo.
SKOLJET	52	36	57	61	94	60	80	94	33	75	60	—	—	—	delavcev.	Neki drugi človek je pet let de-
SV. ALOJZIJ	85	63	30	60	85	60	72	80	50	80	50	—	—	—	Poglejmo nekoliko, kako so de-	lai v nekem velikem podjetju.
SV. IVAN	70	32	50	68	94	50	66	91	33	80	60	66	—	60	lavale ameriške črne liste. Ob	Poklicali so ga v urade FBI, re-
PODLONJER	80	72	65	25	91	66	65	80	60	—	63	50	100	60	težkih delovnih pogojih so bili	kli mu, da je zabeležen kot ko-
PISONI	80	46	54	20	90	—	80	80	40	66	—	—	—	’		delavci prisiljeni stopiti v slav-	munist in mu ponudili, naj bi
V.O.M.	72	25	20	80	92	50	75	30	—	80	20	—	—	66	ko. Imena voditeljev stavk so bi-	zanje vohunil. Mož je ta nesra-
OPČINE	30	60	73	50	80	20	78	95	40	80	50	66	—	—	la takoj zabeležena v črno listo	turai predlog odbil: bil je odpu-
DOLINA	50	40	75	48	90	20	127	92	36	100	16	—	—	—	in, če se je stavka končala z zma-	ščen in ni več našel zaposlitve.
NABREŽINA	75	35	55	25	90	50	45	50	20	66	33	100	16	33	go gospodarjev, so bili voduelji	Neka brezposelna tekstilna de-
SV. KRIZ	30	75	80	80	82	75	40	100	10	100	62	100	—		'	vrženi na cesto, njihova imena	lavka je po dolgem času našla
ZG. MILJE	78	55	60	48	91	70	88	87	45	83	60	75	14	—	pa poslana v vse tovarne, tako da	zaposlitev. Toda udeležila se je
MILJE MESTO	—	—	—	92	95	40	81	95	36	98	80	86	100	10	niso mogli več najti nobene za-	prvomajske manifestacije in dru-
SV. MARKO	—	60	—	92	80	38	100	68	70	87	—	66	20	20	poslitve in so bili obsojeni na	gi dan je bila odpuščena ter vpi-
F.M.S.A.	86	56	75	85	—	33	—	90	40	95	40	50	37	12	bedo, mnogo pa jih je pomrlo od	sana v črno listo.
ARZENAL	—	25	—	84	80	50	—	100	50	—	10				-r-	83	lakote. Ce se je pa stavka kon-	Četrti primer je delavec v av-
A.C.E.G.A.T.	61	5G	—	62	62	—	20	85	26	100	20	—	42	20	čala z zmago delavcev, so ime-	tomobitski industriji v Detroitu,
I.L.V.A.		70	—			—		100	20						na voditeljev ostala v evidenci in ob prvi priložnosti so biti od-	znan kot aktiven sindikalni vodit el;. Pred pelimi leti je bil
IIHIIIČ Cim USTI
TOV. T0NZ4R PRIPOVEDUJE 0 TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
Nad truplom gen. Petričeviča so krvniki plesali Titovo kolo
Na kakšen zverinski način so umorili junaka Petričeviča - Strahote ob prihodu na Grgur otok - 80% vseh jetnikov je iz vrst vojske, mornarice in policije
V prvih mesecih 1951 so tito-fašistične policijske oblasti začele odpravljati jetnike iz Stare Gradiške v novo taborišče na Grgur otok ob dalmatinski obali blizu bivšega zloglasnega Mussolinijevega taborišča na otoku Rab. Mene so peljali v novo taborišče s četrto in
zadnjo skupino, ki je odpotovala iz Stare Gradiške marca 1951. Vsega skupaj nas je bilo v tej skupini okrog 1000 jetnikov. Do Bakra pri Reki so nas peljali z vlakom. 13. ali 14. marca (točnega dneva se ne spominjam) smo prispeli v to malo pristanišče. Nekaj izven kolodvora so nas pričakali številni oddelki mi ice, ki so ji poveljevali oficirji UDB. Ko smo izstopili iz vlaka, so nas miličniki začeli strahovito pretepati s puškinimi kopiti. To nečloveško pretepanje se je nadaljevalo do pristanišča, kjer so nas vkrcali na večji čoln «Punat». Vsa tla od postaje do pristanišča so bila polita s krvjo, ki je kar v potokih lila z naših teles. Miličniki pa so se nam režali in nas s še večjo zagrizenostjo napadali. Udbovski oficirji pa io stalno kontrolirali miličnike, da ne bi bili «premili» z nami.
Naša pot do čolna je bila še težavnejša, ker smo bili vklenjeni po dva in dva v dolgo jekleno verigo. Ko so nas končno vkrcali in nas vrgli enega vrh drugega kot vreče blaga, smo ugotovili, da nihče od nas ni bil brez bunk, prask, pod-pludb, krvavečih ran. Telesa so neznosno bolela. Pomagati si nismo mogli, ker so bi’e naše roke vklenjene. Naša zapestja so bila do krvi razpraskana, ker so nas titovci zave-
ZA VSAKOGAR NEKAJ..
POLITIČNA...
Po sklenitvi premirja v Koreji se Tito nahaja v težkem duševnem stanju: lotil se ga je obup, ker vse zgleda, da bo iprišlo do pomiritve. Nervozno hodi dol in gor po sobi. Nenadoma se usta-. i pred svojo sliko, ki visi na zi du. in reče:
«Ubogi jaz, povej mi, kaj bo sedaj z menoj»...
«Nič ne bo — odgovori slika — prišlo bo do malenkostne zamenjave: mene bodo s klina vzeli, tebe pa na klin obesili».
TIHOTAPSKA...
Dva tihotapca sta našla novo sredstvo za prevažanje ameriških cigaret čez mejo. Preskrbela sta si kravjo kožo, si jo oblekla tako, da je eden bil na sprednji, drugi na zadnji strani, ostali prostor pa sta napolnila s cigaretami. Večkrat sta šla srečno čez mejo. Nekega dne sta v tej čudni o-pravi korakala proti meji, ko je tihotapec v sprednjem delu kravje kože zaslišal glas svojega kolege:
«Teci. teci, kolikor moreš...»
In tihotapec je tekel, kolikor je mogel.
Ze zopet je zaslišal glas svojega kolege na zadnji strani:
«Tech teci...»
Tihotapec, ki ie bil spredaj, pa se je naveličal in je ves zasopel vprašal:
«Kaj je... kaj je... ali morda teče za nama financa?»
«Teci, teci — ga je nagovarjal drugi — slabše, slabše kot financa... za nama drvi bik...»

NEODLOČEN ČLOVEK — Posvaril sem te, da ne smeš toliko časa čakati, če no--čes naleteti na oseko.
NA MORJU
— Prinesite mi, prosim, mojo kopalno obleko, ki visi tamle...
(Agencija «Nova Kitajska»)
Dva ameriška vojaka, ki še držita v rokah moriino orožje, se smejeta, medtem ko ju slikajo skupno s korejskim ujetnikom, ki je bil ubjt v enem izmed zloglasnih koncentracijskih taborišč v Jitžnj Koreji. Amerikanci so te dni izročili severnokorejskim in kitajskjm predstavnikom seznam v taboriščih umrlih ujetnikov: vseh skupaj je 8440 Korejcev in Kitajcev, ki se ne bodo povrnili na svoje domove, ker so jih Amerikanci ubili, kot so tik pred repatriacijo ubili v Kožpdij še enega ujetnika, ker je pel domovinske pesmi. Alj bodo zločinci, ki so te grdobije počeli, kdaj plačali za svoje grehe? Za zločin, ki sta ga zagrešila, nista kriva režeča se vojaka, krivi so tisti, ki so jima ukazali, naj «iztrebijo komuniste», tisti, ki še vedno vzgajajo ameriške otroke in ameriške ljudi, da je treba komuniste ubijati. Tiste ljudi bo prej ali slej zadela roka pravice. O tem smo gotovi.
zali tako, da nismo mogli niti I čeviča, enega izmed najtesnej-migati z rokami. Mnogo naših ših sodelavcev in prijateljev
ČRNOGLEDI LOVEC
— Nikar, pojdimo naprej!... Saj bomo našli še druge!...
tovarišev je od zverinskega mučenja imelo zlomljene noge in roke. Marsikateremu so miličniki razbili glavo.
Ko smo se nekaj časa vozili, so nas policijske hijene prišle odvezati. Tako smo zvedeli, da se približujemo otoku, kjer so nas čakale nove muke. Takoj po pristanku čolna smo s kopnega zaslišali zverinsko kričanje. Nenadoma nam je nekaj deretin pozverinjenih ljudi dobesedno padlo na glavo. To so bili izprijeni «spreobrnjenci», ki so jih pred meseci. poslali na Goli otok, da bi se vadili v pretepanju in mučenju nad našimi 30 tovariši, ki so jih skupno z njimi odvedli. «Križeva pot» se je znova začela. Po eni strani so nas razbesneli tolovaji potiskali na kopno, po drugi strani pa so nas drugi, ki so ostali na kopnem, potiskali ponovno na čoln. Po dolgih urah trpljenja, smo prišli na kopno, kjer nas je čakala vrsta teh ljudi, ki so nadaljevali pretepanje do barak. Ko smo končno prišli v barake, smo bili do skrajnosti izmučeni in okrvavljeni. Na ta način so nas torej titofaši-sti «sprejeli» na Grgur otoku, kamor so nas poslali «na «zdravljenje», kot so pravili.
Ne morem trditi, da je bilo življenje na Grgur otoku slabše kot v Stari Gradiški. Bilo je enako kot v vseh ostalih titovskih taboriščih: strašno!
Nekaj dni po našem prihodu na Grgur otok so titofašist; ubili generala Branka Petri-
junaka Arsa Jovanoviča in tovariša Vladimirja Dapčeviča ter pogumnega borca proti ti-tofašizmu. Zgleda, da je ggn. Petričevič skušal pobegnit}. Titofašistični biriči so ga zasačili. Tedaj ga je bilo prav kmalu konec. UDBovci in miličniki so ga težko zdelali, zlomili so mu več reber, več kosti, njegov obraz so popolnoma izmaličili tako, da je nali-koval bolj kepi živega mesa kot človeškemu obrazu. Ko so se policisti «maščevali» nad njim, so ga izročili v roke «spreobrnjencev», ker so jih hote i kompromitirati z zločinom, da bi jih lažje z izsiljevanjem obdržali pod svojo oblastjo.
Ostali jetniki so morali gledati, kaj so te zveri v človeški podobi delale s tem junakom. Tov. Petričevič je bil že pri koncu svojega življenja, komaj je še dihal, ko ga je UDB izročila «spreobrnjencem». Ti pa se ga niso usmilili. Ne, v svoji podlosti so bili še veseli, da jih mučenik ni mogel gledati, kako so ga mrcvarili, da se ni mogel upirati njihovim krutostim. Pretepali so ga na vse načine, brcah so ga, lomih so mu ude, pljuvali, režali Bili so kot blazni. Prav kmalu pa je tov. Petričevič izdihnil. Tedaj so Udbovci, miličniki in «spreobrnjenci» zarjuh od šakalskega veselja. Svojemu strašnemu veselju pa so dali duška s tem, da so okrog še toplega trupla tov, Petričeviča zaplesali Ti-
tovo kolo!!!
Primer gen. Petričeviča nam prikazuje tudi nek drugi pojav v titovskih taboriščih: nam reč to, da je 80 odst. jetnikov bilo vojakov, oficirjev, podoficirjev. Bilo je zelo mnogo mornarjev in policistov. Proti tem jetnikom pa so bili tito-fašisti neizprosni. Batin so bili vsak dan deležni, pošiljali so jih na najtežja dela, večina bojkotiranih je bilo iz njihovih vrst. In prav to dejstvo nam dokazuje, kako se na prazno hvalijo titofašisti. ko pripovedujejo, da imajo «najmočnejšo ’ vojsko v zahodni Evropi» in da bodo s to vojsko zadali velike udarce ljudskim demokracijam in Sovjetski zvezi. Tisoči in tisoči vojakov, ki so po koncentracijskih taboriščih izpričujejo le eno: Jugoslovanska armada se ne bo nikoli borila za interese Amerikancev in titofaši-stov, se ne bo nikoli borila proti ljudskim demokracijam in Sovjetski zvezi. To je bil eden izmed najpozitivntjših vtisov, ki sem jih odnesel iz titovskih koncentracijskih taborišč.
(Nadaljevanje sledi)
MARIO TONZAR
Večna slava heroju Arsu Jovanoviču !
Pred pelimi leti jè titovska izdajalska klika zavratno umorila velikega borca in narodnega heroja, generalnega polkovnika Arsa Jovanoviča. Zvesti sin svojega ljudstva, pošten in nepodkupljiv voditelj jugoslovanske armade, je šel srečno skozi vso osvobodilno borbo. Toda, kar ni storila sovražnikova puška, je storila roka brezvestnih izdajalcev, tolpa izprijenih zločincev, ki je mislila, da bo z odstranitvijo poštenih voditeljev odstranila tudi vsak odpor jugoslovanskih narodov. Titovskega tolpa je dobro vedela, da ie Arso Jovanovič nikoli ne bi prodal tujim imperialistom in sovražnikom delovnega ljudstva, zato je takoj po njenem razkrinkanju poskrbela, da izgine.
Toda z Jovanovičem ni izginil odpor. Njegova prelita kri e rodila obilne sadove in tisoči jugoslovanskih domoljubov so stopili po poti ki jo je on pokazai. Od tedaj so se napolnile titovske ječe in taborišča, padli so številni mučeniki, a odpor proti novim zatiralcem ljudstva se vedno bolj širi.
V težki borbi, ki jo vodijo jugoslovanski domoljubi, jim služi o kot dragocen kažipot besede Arsa Jovanoviča, ki je dejal: «Na svetlih tleh naše domovine, v Srbiji, po beograjskih ulicah, v Sremu je bila prelita bratska kri sovjetskih vojakov. Iz slupnega trpljenja in prelite krvi je
vzklilo neminljivo bratstvo in edinstvo dveh slovanskih dežel.
Preveč je bilo trpljenja in prelite krvi, da ne bi pravična borba jugoslovanskih narodov dosegla svoje zmage. Z odločno borbo proti kliki Tita -Rankoviča bodo dosegli svojo svobodo in neodvisnost in se vrnili v bratsko družino dežel ljudske demokracije, k večnemu prijateljstvu s Sovjetsko zvezo.
Večna slava velikemu ljudskemu heroju, Arsu Jovano-niču!
odpuščen in še danes ga vsepovsod preganja črna lista. Poznam nadalje skupino pomorščakov, ki se nikakor ne morejo vkrcati ker jih preganja vladna tajna policija. Nekemu črncu, prijatelju naprednih oseb so ponudili, da postane informator tajne policije. Delavec je odbil in sedaj že dve leti skrbi FBI, da ga odpustijo iz kakršne koli službe, ki jo najde. In sedmi: neki delavec v jeklarni je podpisal neko peticijo, bil je takoj odpuščen.
Imamo tudi primere, v katerih je v določenih sindikatih vse vodstvo prodano in ne nudi delavcu nobene zaščite. V poštenih sindikatih, ki resnično branijo delavca, bi se bili z vsemi sredstvi uprli zgoraj naštetim nasilstvom. Toda v tem primeru bi vlada napravila vse, da uniči sindikat.
Prav iz teh razlogov se je vlada divje zagnala proti enotnemu sindikatu električnih delavcev (United Electrical Workers U-nion), proti sindikatu rudarjev, livarjev in strugarjev (Mine, Mili and Smetter Union) ter v še večji in tragičnejši meri proti sindikatu javnih nameščencev IUnited Public Workers Union). Vlada je tudi preganjala, sicer brezuspešno toda zato nič manj brutalno, Mednarodno zvezo usnjarskih in krznarskih delavcev ter Mednarodno zvezo pristaniških delavcev.
Za črno listo stoji vedno terorizem in zastrahovanje. FBI (a-meriška Cestapo) pošilja na vse demonstracije svoje fotografe, ki slikajo udeležence ter svoje a-gente na zborovanja, da si zapisujejo osebe in besede govornikov. Pravijo, da je v črnih listah zapisanih že pet milijonov oseb. Nedavno smo imeli v New Yorku prvomajsko proslavo. Na neko palačo na Union Square sc postavili fotografski aparat in neprestano slikali. Posledica je bila, da se tisoči delavcev niso udeležili manifestacije. Grožnja črne liste, ki uničuje pravico do dela in življenja, je te delavce odvrnila
0 našen
kmetu ili
Ze večkrat smo se v pri klosti bavili v vprašanjem 1 u“i;
i trrui
šega delovanja med poljed» z njegovimi slabostmi in 1 manjkljivostmi. Ce upošte'a mo življenjske pogoje n*ians kmetov in važnost, ki jo ir®'J® v demokratičnem gibanju, ,c)° dimo, kako je to važno.
Ni dvoma, da je večina 1 =n: Ijedelcev volila za našo Part °SVl — dovolj je pogledati voli* lcl rezultate — kajti oni pril', vajo, da je naša internaci®,] listična politika, politika bj.
deloval
Fe v
pravilna in odgovarja nji* ,* P' v im intereiom. Borba proti 1 lovstvu in proti nesramni 1Ì v • rodnostni diskriminaciji pč (|	1
mjuje naš vpliv med ki*1^' ki so v veliki večini sloveli’ * narodnosti.	Pl
Popolnoma pravilno je, , 1 si postavljamo naloge, kot borba za narodne pravice S T 1 vencev, za razvoj sloveni i6(j^ kulture, vendar pa imamo V tjg^ da se naše delovanje rti
kmeti ustavlja pri tem; zdi nam, da ko smo enkrat stavili in rešili, kot pač 1 tj remo, zgornja vprašanja, 1 tn0v slimo, da smo že rešili vse ^ da na slovenskem polju ni d )ve(j gega kot borba za naro3 iv v travice. Pri tem pa pozab* >lezn mo, da je tudi med Slove1 j Z(j[ razredna razlika, da so b°’< i v tini in siromaki, izkorišc3 in izkoriščevalci in da n al1 Vgr j, nostno vprašanje ne sme 1 atije temniti tega dejstva.	‘tn 5
Naravno je, da je ena * je glavnih nalog, ki si jo m1! * še stalno postavljati naša Paft: QQd in posebno še naši slove»'
ifl'l, ]S
Nekateri prodani socialdemokratski sindikalni voditelji so 'doslej preprečili, da bi se ustvarila skupna fronta proti temu terorju. Toda delovno ljudstvo ne bo mirovalo. Pred dnevi je bilo aretiranih okrog 50 rudarjev zaradi smrti nekega stavkokaza. Mogli bi biti obsojeni na smrt; toda že se dviga protest delavcev, ki bodo odgovorili z borbo in zmagali. O tem sem trdno prepričan. Toda zmaga ne bo lahka. Drago plačujemo posledice «preganjanja rdečih» in pomanjkanja enotnosti!
HOWARD FAST
voditelji ta, da vodijo “letm» kmeti politiko, ki izhaja iz PlirnjK treb in zahtev kmetov sa®1' i r.,z To delo se ne sme vršiti le'%. časa do časa. temveč mora $ itll(o stati stalno, rekli bi stalna 'A vada naših tovarišev.
'Hlev
Nočemo trditi, da pozn®
400 milijonov let stara okostja
vse probleme naših kme*' toda nekatere splošno z»3 P0 lahko naštejemo, da pokaš6* ičnj možnosti delovanja naših s* cij. Visoke cene gnojil in * e ^ mičnih preparatov, škoda ’ idejj jaških vaj, visoki davki, "! >1 lenkostna vladna pomoč p0*; 114 n , delstvu in diskriminacija ’ *li ^ ; dodeljevanju, razlaščanja ze e ,n ■ Ijišč v ..industrijske in rat3 rodovalne namene, ki er r6»:	z.
zemljo na škodo lastnika, * t'o v | sprotja med najemniki in k® Ì6j0, čkimi delavci ter gospod»3 V ,n smešno nizka pomoč cšk® vanim po zadnji toči, tit° šistični teror in pritisk kmete v obmejnih predelih Kot vidimo obstaja c[ vrsta problemov, ki bi ® dali možnost, da povečamo 3 nesporni ugled in vp’iv kmeti, če bi jih zna’i pra'j1 postaviti in se zanje borit*
Agencija «Nova Kitajska» sporoča, da so v neki kitajski puščavi odkrili živalske oka-mane'e kosti stare vsaj 400 milijonov let. Pri pregledu delov 20 okamenelih lobanj so ugotor vili, da gre za prve mamute, ki so se pojavi'} na zemlji.
Verjetno bodo preučevanja tega izrednega odkritja omogočila nadaljnje ugotovitve o razvoju živalstva in odgovorila na mnoga še nepojasnjena vprašanja v pogledu nastanka življenja na zemlji.
‘JURIŠ- PETROLEJSKIH MAGNATOV NA MUSLIMANSKI SVET
100 funtov gotovega dobička
za vsak funt vloženega kapitala
Inozemski monopoli kontrolirajo poleg ležišč tudi rafiniranje petroleja. Na Srednjem vzhodu so zgradili številne čistilnice. Najvažnejša je čistilnica v Abadanu, ki letno lahko proizvaja 25 milijonov ton rafiniranega petroleja. Manjša podjetja se nahajajo v Haifi, Ras at Tanuri in Barei-nu. Prizadeti od nacionalizacije petroleja v Iranu in ker je bila čistilnica v Abadanu postavljena
pod kontrglo iranskih oblasti, so
monopoli začeli rafinirati petrolej v deželah zahodne Evrope, tej se najbolj poslužujejo srednjevzhod-nega potroleja.
Inozemske družbe imajo na Srednjem vzhodu velike naftovode. Največji je last Amerikancev: gre od Dahrana v Perzijskem zalivu in se zaključuje v libanonskem mestu Saida na obali Sredozemskega morja. Dolg je 1770 km in lahko prenaša 15 milijonov ton petroleja na leto. Pred vojno so se angleške družbe jiosluževale naftovodov, ki so se začenjali v Kirkuku in so se končali v Haifi (Palestina) in v Tripolisu (Libanon). Skozi te naftovode pa so lahko šli 4 milijoni ton petroleja. Po vojni so angleške družbe zgradile nov naftovod Kirkuk-Banias (Sirija), skozi katerega lahko gre 14 rrai-lionov ton proizvoda.
Za izkoriščanje petrolejskih ležišč, za izgradnjo naftovodov in čistilnic so družbe morale potrositi velikanske Rapitale. Inozemski strokovnjaki računajo, da sta bili v petrolejsko industrijo Srednjega vzhoda investirani dve milijardi dolarjev kapitala. Menimo, da je ta vsota zavestno pretirana ker se hočejo na tej podlagi zahtevati velikanske vsote odškodnine, če bi prišlo do nacionalizacije v Iranu in Saudski Arabiji, kot je prišlo v Iranu.
V petrolejsko industrijo Srednjega vzhoda investirani Rapitali nudijo velikanske dobičke. V 50 letih je Anglo-iranska družba prejela za vsak funt investicij kar 100 funtov dobička. Ameriški trust ARAMCO, ki je monopoliziral izkoriščanje petroleja Saudske Arabije, si je že pred časom izplačal vse dosedanje stroške. Celo po uradnih podatkih so delničarji ARAMCOa dobili 1952 dobičkov za 340 milijonov dolarjev. Ce verjamemo inozemskemu tisku, je bilo v petrolejsko industrijo Kuweita investiranih 112 milijonov dolarjev; samo 1952 so družbe, ki izkoriščajo ta ležišča, zaslužile preko 400 milijonov dolarjev! Obrestna mera gre od 300 do 400% in še več. V Saudski Arabiji n.pr. ima monopolist 13 dolarjev dobička za vsako pridobljeno tono petroleja.
Ti velikanski dobički izhajajo iz zelo nizke cene srednjevzhod-nega petroleja. To pa iz dveh razlogov. Prvič, ker se petrolejska ležišča ne nahajajo globoko pod zemljo. Drugič in to je glavni vir dobička, zaradi nečloveškega izkoriščanja domače delovne sile, ki prejemajo bedne plače. V ZDA potrosi gospodar za pridobitev tone petroleja od 11 do 12 dolarjev. Na Srednjem vzhodu pa potrosi 70 centov! Istočasno je treba poudariti, da se petrolej ZDA in Srednjega vzhoda prodajata po istih visokih cenah, ki jih določa svetovni petrolejski kartel, v katerega je včlanjenih 5 omenjenih ameriških in 2 angleški družbi.
anglo-ameriska bitka
ZA PETROLEJ
Kljub ameriški ekspanziji je Velika Britanija pred drugo svetovno vojno še vedno imela monopol nad petrolejem Srednjega vzhoda. 1939 so njene družbe
sir-7
W'ISSAED^Stl^" \
(\ fl j
CANAL k DE SUE2
Basra, m-'SrAN «V Abadan
ARABIE
5 a o U D
Mit3 aPTannur
I t E WkTta,kT
OciP-V
Delni zemljevid Srednjega vzhoda. Tri nepretrgane črte zgoraj na levo predstavljajo angleške naftovode, črtkasto-pikčasta črta pa ameriški naftovod.
kontrolirale 76% vseh petrolej- trusta ARAMCO, četrta pa 10% skih virov na tem področju, do-
čim so Amerikanci kontrolirali le 17%. Središče tega britanskega petrolejskega cesarstva je bil I-ran, kjer je bilo 1938 pridobljenih 75% vse petrolejske proizvodnje Srednjega vzhoda.
Za časa in prav posebno po drugi svetovni vojni so ameriški monopoli občutno povečali svojo ofenzivo u petrolejskih pokrajinah Perzijskega zaliva. Lotili so se predvsem Saudske Arabije, kjer so raziskovanja ugotovila neizmerna petrolejska bogastva. 1939 je bil ustanovljen mogočen petrolejski trust Arabian American Oil C. (ARAMCO) z udeležbo štirih ameriških petrolejskih družb: Standard UH Co (New Jersey), Texas Oil Co, Standard Oil of California, in Socony-Vacuum Oil Co. Prve tri so prejele vsaka po 30% delnic
Ameriški monopolisti se niso ozirali na. denar, ko je šlo za iz-podjedanje angleškega vpliva. Začeli so obilno plačevati tisk in politike. Po zahtevi petrolejskih gospodarjev je po vojni ameriško poveljstvo izročilo šestim arabskim deželam orožja za 40 milijonov dolarjev. Vlada ZDA je «posodila» Saudski Arabiji 99 milijonov dolarjev za nakup blaga v... ZDA. Kc so se dobro ust-drali v teh deželah, so Amerikanci začeli odločno ofenzivo proti Angležem, Države Bližnjega in Srednjega vzhoda so postale po-zorišče intrig petrolejskih monopolov, provokacij vseh značajev, zarot, političnih umorov, državnih udarov, vojaških spopadov.
S. BELINKOV (Sledi nadaljevanje)
dvoma, da v tem re’tor g
smo vedno prisotni in ne
V
mo vloge vodite’:ev «er
•e»
zato, ker smatramo, da j6 vpliv že dovolj ve ik in g potrebno razširjati. To je pačno, kajti noben vpliv, enkrat za vselej pridob" lahko se omaja a’i pa T in razširi. Zato je treba v»3 stati na čelu vseh nepo=red,1: konkretnih zahtev in borb-V E'erjih. na primer, S» pred časom slisa’e kritik6 , račun občinske uprave z»1 zavlačevanja nekaterih j koristnih del. Naša tako.'5 intervencija je utrdi'a in širila naš vpliv. V Dolu neki tovariš pravil o pot- ; ^ da se ponovno vspostavi v jemno zavarovanje živin6 varisi bi morali to pr6 in uresničiti. Naša kmečka druga ne more po vseh v» postavljati poslovalnic; zat0
si morala nabaviti prev®3 jjT
od časa do -j
S,
**rk
sredstvo in
prinašati svoje blago v Razen tega ugotavljamo, največje število članov z® ge v miljskih hribih. M6'* bi se truditi, da se tudi v ", Ua gih vaseh čim več kn1č,- T vpiše v zadrugo. Tudi malih posestnikov mora p ti j a posvetiti več pažnje. T-j,1'. h bo Partija stalno zanima*3 vse te probleme, ne bot*3 spehi izostali.
Govoreč o volilnih
rjì°
o volilnih ref'*.'1 h ih v nekaterih kmečki*1 j, jj jaz
hribovskih prede'ih v
kjer je demokratično g1'
doseglo velike uspehe, je *, ?r,je
Longo dejal, da se je to „ - , dilo, ker so izvršili dobro i«! ^ za rešitev nekaterih nujnT % tragičnih problemov kTji in hribovcev, ter dal na5At» ’ nje navodilo: «Odnos mA; Sk;
delom in voli'nim uspeh0® j vedno neposreden in očiv>“ 1A Mislimo, da to velja tu®1, Ji Sj nas, za vpliv naše Partii6.1L 0 podeželju in med poljedel6 splošno.	J s
F. GAŠPER*'1 i-S
$
Iti aži
V LR Kitajski gradii0^ vsc leznico, ki se lahko upr® ^ tž c no imenu'e najvišja že*e,,l! i^l
Najvišja železnica sveta
svela. 1.200 kilometrov proga bo vezala presto j,i ^ Ij^
Tibeta Lasso s stom Kandin. Ta
kitajskih J
1 drzen L»
ki' bo zahteval ogromneg®^
iva IaRii ion a rivi r\v*A«!i*lU“	i ižl
in tehnične pripravno5,1^., bil mogoč le v deželi. *°;j' j Sg ljudstvo na oblasti in b»J i(|*9v.
bilo težko predstavljat1 j Tj e ri, zaostali Kitajski. Da ! ;r «streho sveta» bo m°vravilf i^ari leznica voziti preko šte J [si, večnih ledenikov, Pre® rek in hudournikov.
B(
T
“Ven “riše '* biti. p
biov
tla


'^ši
i’S
•53
rt
U. AVGUSTA 1958
DKLO
STRAN 8
BORCI PRIPOVEDUJEJO 0 SVOJIH DOŽIVLJAJIH
TALIJAN V VRSTAH I lovenskih partizanov
prt
m I Objavljamo prispevek tov. 5del Cruccia Grattona n t Spominjam se dne 4. avguste'9 1944, ko sem vstopil v par na tonske vrste. Bi'i so to časi, trni1 je nemški okupator s po Ui očjo fašistov razsajal po Kra lVai uničeval in požigal sloven-‘e vasi in tiral ljudstvo v ta |,e§nanstvo. Prve dni sem bil ,grt osvobojeni vasici Renče pri ,0jjl “rici, kjer se je zbralo precej rjzi “Venskih in italijanskih to-cj„f irišev, in tu sem prvič sli jjf ‘1 brez skrbi govoriti Sloveniji Po par dneh nas je komi-njj|lr pozval, da nas razvrsti po ,j lznih bataljonih in brigadah, j l Sak je lahko odločil ali vsto-v italijanske brigade, ki so
P°
!l°Vale na Goriškem, ali pa v
JOvenske.
čeprav nisem poznal sloven-. ega jezika, sem rad pristal '_ot 1 to, da me uvrstijo v slo-' t e0ske brigade, ker sem se že e !(hj čutil med Slovenci kot v *4 brati. Odpravili smo se v „ 4gade, ki so se nahajale v lovskem gozdu, in začeli so , naporni in brezkončni po-l r 64i partizanskega življenja. c ! 'l zdravniškem J’ lovskem gozdu, se vse tik
pregledu v je zdra-
zelo začudil, ko sem mu em bil več mesc-
li dl irod !v
;ab' 01ezni in bi 0
IVedal, da v sanatoriju zaradi pljučne se moral še ved-
delovnega pomagam u-in
bolj naraščalo.
g. zdraviti. Toda mene je gna-v borbo stvar 'is /4stva, želja
na ^ varitj	svej in blago-
ae litje vsem trpečim in iz tega JU črpal moč in navdušenje, aa , Je med slovenskimi tovariše
dodeljen sem bil v Belo-V jji|9njski bataljon in poslan v ■ z f JHiko, kjer sem bil med sa-Slovenci in ’e malo kdo Sl,e; tazumel kakšno italijansko Vedo. Seve.la mi ni bilo r.	izražati se, vendar pa
vedno našel najboljše ra-3[ Sevanje in med nami je vla-znj ?*a prava bratska sloga in pmonija.
-el ,0 številnih borbah sem fi-a's( tako oslabel, da so me . I intestili v Črnomelj, kjer so 1 ( 6 po zdravniškem pregledu ■ja jji'delili de'ovnim brigadam l’ 0jj • voditelja delovnih skupin. 1 j S? mojim vodstvom smo graji j’ mostove in popravljali ce-a. j,5 m čeprav sem se težko spo-raji Umeval s slovenskimi tova-rC gJ' zaradi neznanja jezika, je ■a; -, ;0 vedno dobro in naglo nakovalo.
00 ; y Črnomlju sem se začel zadihati
tradicij in kulture, v borbi za narodne in gospodarske pravice Slovencev in Italijanov, v sovraštvu do nacionalizma, ki ustvarja sovraštvo in gorje, bomo vedno močnejši.
Ne dajmo se varati od sovražnikov bratstva in delavskega razreda. Kot smo bili bratsko združeni v partizanski borbi, ostanimo, združeni v borbah za naše pravice in zmaga bo naša.
FERRUCCIO GRATTON
litovskih
listov
™. -
WSW ?
liAi ”
PRAVICA
Celje, nima najnujnejših zdravnikov specialistov. Celjska zdravstvena poliklinika ima samo 6 ordinacij brez čakalnic; po sto in več ljudi čaka dnevno v vsakem od treh hodnikov. V 806 urah mesečno pregledajo 6085 pacientov. Torej pregledajo zdravniki vsako uro 7 do 8 pacientov. Zdravnik okulist pregleda mese; čno v 24 urah 252 pacientov. Samo konec meseca aprila je čakalo 400 prosilcev na predpis očal. Na zobni polikliniki je letos v januarju čakalo nad 1000 zavarovancev za zdravljenje zob, medtem ko je od. 1952. leta ostalo nekaj nad 600 zobobolnih zavarovancev neozdravljenih.
(«Ljudska pravica - Borba» 13, junija 53).
UUBUANW - m « « S	-
DNEVNI!^]
Trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki je po izjavi upravnika podjetja Kregarja odpeljalo na smetišče skupno 166,5 kg. pokvarjenih jajc. Ta jajca so se pokvarila v hladilnici Mestne klavnice. Do kvara je prišlo, ker v klavnici nekaj časa niso delovale naprave za hlajenje, o čemer klavnica ni obvestila Trgovskega podjetja. Na smetišču ob bivši «Rižarni» je tudi mnogo pomaranč, limon in razne druge zelenjave, za kar vlada ugibanje, kdo je neki izvozil vse to na smetišče.
(«Ljubljanski dnevnik» 18. junija 53).
KAREL DESTOVNIK - KAJUH
vi\u4etdkm'	Aetojetn'
Kot smo zadnjič obl.ubili, nadaljujemo z objavo Kajuhovih pesmi.
V solzah navdušenja, tovariš, glavo skloni, pred silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za življenje šli, preverjeni, da ni nazaj poti.
Heroji,
v	src milijonih vaša kri kipi, in titanstvo vaše
nam preplulo je kosti,
vi	ste z nami,
z vami smo mi vsi, ki po stoletjih ko kakteji rdeči cvet iz nas je vzklil in v čaši svoji Boj Upor rodil.
Operacija srca
V treh minutah je že vse končano, ker je v nasprotnem primeru nevarno, da bolnik izdihne pod rokami kirurga
Do nedavnega se sploh ni govorilo o kirurgiji srca. Sedaj pa se vedno češče pojavljajo po časopisih vesti o uspelih operacijah na srcu. V
j *
'Pilili!
Shema operacije srca
Sovjetski zvezi se prof. Baku-lev in njegovi sodelavci Gula-jev, Bogoslovski, Mečalkin in drugi že več časa posvečajo preučevanju možnosti kirurgije srca. Začeli so najprej poskuse na živalih.
Pozneje pa so ti učenjaki prešli iz faze poskusov v fazo praktičnega uveljavljanja doseženih izsledkov. Sedaj se v Sovjetski zvezi že zdravijo številni ljudje, ki so se rodili s srčnimi napakami ali so v teku svojega življenja zboleli na srcu. O tej «animivi zadevi objavljamo kratek članek, ki ga je objavila v svoji julijski številki sovjetska revija «Sovjetska zveza».
Operacijska dvorana zgleda pusta: ne opaža se nobeden izmed neobhodno potrebnih in velikih aparatov kot aparat za narkozo s svojimi balončki s plinom, električni aspiratorji itd. Kljub temu je tu vse, kar
OB OBJAVI CONSKEGA PRORAČUNA ZA DRUGO POLLETJE 1953
Gospodarska politika se mora
spremeniti, če hočemo rešiti mesto
Predlogov delovnih ljudi nočejo upoštevati - Nedopustno črtanje že itak revnih podpor podeželskim občinam - Vzrok sedanje krize v pomanjkanju trgovinskih stikov med Zahodom in Vzhodom
Prejšnji teden je bil objavljen conski proračun za tekoče šest-mesečje. Predvideni stroški znašajo 21 milijard 622 milijonov, dohodki pa 16 milijard in 215 milijonov. Kot pravi uradno poročilo, bo deficit v znesku 5 milijard 407 milijonov krila italijanska vlada, ki bo nakazala tudi prispevek 815’ milijonov za gradnjo ladij.
V zvezi z načinom, po katerem se proračun sestavlja, je treba predvsem omeniti, da se mnenje in želje največjega dela tržaških delovnih ljudi, to je onih, ki so včlanjeni v Enotnih sindikatih, niti najmanj ne upošteva, dočim se vpraša za mišljenje številne druge organizacije tn ustanove, ki so manj vai.
o c8, .^h krogih vsega sveta, ko se je ob kronanju Elizabethe II. udeležila pomorske paratìe v ■j v"' j'Ugliji. Križarko so si vsi gledalci in gostje na paradi ogledali, ker je bila izmed vseh , d» najmodernejša, najboljše opremljena in izžarevajoča mogočnost in silo. Takih kri-’Z0(|r 9rk, ki so jih zgradile sovjetske ladjedelnice, ima ZSSR veliko število.
v j| U=a jezika. Ob mojem pro-Itv ^asu sem zahajal v či-kjer mi je neki komi-a tjj. Pomagal in mi prevajal,
ne kot Zveza ES. Pomanjkanju izvoljene skupščine, ki bi o tem odločala, se pridružuje slaba volja sedanjih upraviteljev, ki držijo kolikor je mogoče daleč od javnih poslov delovne ljudi, čeprav se ne odrekajo davkom, kt jih oni plačujejo.
Kar se tiče dohodkov, tudi pri bežnem pregledu postavk prihaja takoj do izraza ogromno nesorazmerje med zneski, ki jih država prejema v svoje blagajne od posrednih davkov in onimi, ki jih prejema od neposrednih davkov. Prvi, ki jih plačujejo premožnejši sloji, znašajo približno 1 milijardo 276 milijonov; skoro vseh ostalih preko 16 milijard pa predstavlja dohodke iz neposrednih davkov, to je iz onih, ki jih plačujejo siromašnejši sloji prebivalstva. Ta značilnost, ki je man) ali več skupna proračunom vseh kapitalističnih dežel, jasno dokazuje proliljudski in razredni značaj davčne politike ZVU
Po teh ugotovitvah splošnega značaja, preglejmo nekoliko od bliže postavke izdatfcou v zvezi s temeljnimi potrebami prebivalstva, ki bi jih moral ta proračun zadovoljiti.
Predvsem gradnja ledij. Načrt predvideva 'začetek gradnje petrolejske ladje od približno 15.000 ton in dve ladji za skupno 10.000 ton za Kongo, vse v ladjedelnici Sv. Marka; nadalje tri ladje male tonaže za tri manjše ladjedelnice, Felszegy, Giuliano in Sv. Roka. Navedeni program jamči za nekaj časa delavcem Sv. Marko delo okrog gradnje ogrodja ladij, ne pa za njihovo opremo. Z druge strani bodo imele kaj malo dela tudi številne male industrije in obrtne delavnice, ki živijo v senci ladjedelnic s tem, da jih izpopolnjujejo, dobavljajo opremo, pohištvo itd.
V drugi visti: gradnja stanovanj. Proračun predvideva strošek 1250 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj, za gradnje na podlagi zakona Aldisio, za begunce, za državne nameščence. Ta znesek je sam po sebi znaten, toda stanovanjska kriza je v Trstu tako velika, da je 1250 milijonov res premalo, V prejšnjem
šestmesečju je bilo nakazanih 1300 milijonov, toda da si ustvarimo pravo sliko o potrebah našega področja na tem polju, bo dobro omenili načrt, ki ga je lansko leto odobril tržaški občinski svet. Načrt predvideva nakazilo 1250 milijonov samo za ljudska stanovanja, ki naj bi jih zgradila ustanova IACP in 500 milijonov za zadevne napeljave In higienske naprave. S temi nakazili bi se v štirih letih, t. j. do leta 1956, gradilo 5.000 stanovanj, računajoč za rešitev problema istočasno tudi na razvoj vseh drugih iniciativ v gradbeništvu, kot ustanov INPS, 1NAIL in drugih podobnih institutov, na nakazila Aldisio ter privatno pobudo. S sedanjimi nakazili predvidenimi v proračunu je jasno, da se perspektiva rešitve stanovanjskega vprašanja v primernem času zelo oddaljuje.
Za pomoč brezposelnim s polnočjo SELAD in usposobljeno-stnih tečajev je predvidenih za tekoče šestmesečje preko 500 milijonov. Tudi tu bi morali ponoviti kar smo rekli za stanovanjsko vprašanje: znaten znesek, toda nezadosten spričo velike in trajne brezposelnosti v naši coni, ki je pravo pasivno področje.
Poudariti moramo tudi, da je bilo za naše manjše podeželske občine predvidenih 45 milijonov kot prispevek za kritje njihovega deficita. V primeri s prejšnjim šestmesečje m je znesek znižan sko-aj za polovico. Znižanje je torej občutno in če upoštevamo, da so naše manjše občine siromašne in imajo malo dohodkov, skrajno neprimerno ter na vsak način sorazmerno višje kot za prispevek tržaški občini, ki ima vendar mnogo večje dohodke, kt jih pa sedanj a protiljudska u-prava ne zna pravilno izkoristili.
Po tem kratkem pregledu najpomembnejših postavk proračuna
narodnem tržišču, bodisi brezposelnim, ki ne najdejo zaposlitve, ali pa gradbeništvu, kjer popolnoma primanjkuje privatne iniciative. Ta ugotovitev ni baš razveseljiva; posebno za Trst ne, če pomislimo, da ima takšne možnosti, ki omogočajo vsakemu državljanu, da živi od svojega produktivnega dela, naravno v mejah, ki jih dovoljuje kapitalistični sistem proizvodnje. Stvar je v tem, da je temelj našega gospodarstva, pristaniško delo, v težki krizi in to povzroča vsesplošno težko stanje. In glavni vzrok vsega tega stanja je gospodarska politika ZVU in rimske demokristjanske vlade, ki določata vsakovrstne omejitve in ovire trgovanju med vzhodom in zahodom. To dejstvo morajo naši delavci imeti vedno v vidu: če je pravilno, da se delovni ljudje borijo za dosego večjih prispevkov v conskem proračunu, da bi se moglo zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam, je še bolj potrebna borba za novo ekonomsko politiko, ki naj dovoli svobodno izmenjavo med vsemi deželami, vključno z onimi, ki hočejo uporabili naše pristanišče za medsebojno izmenjavo svojih proizvodov. Le takšna gospodarska politika bo lahko omogočila obnovo našega gospodarstva.
F. ZIDAR
se potrebuje za operacije na srcih in pljučih: aparati so v sosedni sobici. Vsi ti aparati so povezani z operacijsko dvorano po ceveh, ki so skrite pod podom. V dvorani je ob vzglavju bolnika le mali pult z gumbi, ki omogočajo funkcioniranje enega ali drugega aparata.
Priprave za operacijo so končane. Narkotizator_kontro-ira krvni pritisk, pulz in- dihanje bolnika. K rokam in nogam bolnika so bili privezani elektrodi, ki so povezani s sosednim elektrokardiografičnim laboratorijem, kjer je aparat za pregled srčnega delovanja. Najmanjša napaka srca je takoj sporočena kirurgu. Aparata za umetno dihanje in za električne dražljaje sta pripravljena. Poseben zdravnik je dodeljen transfuziji krvi.
Profesor in dva njegova pet močnika se sklanjata nad bolnikom. Prsni' koš je odprt. S posebno pazljivostjo kirurg i-njektira novokain pod srčno mreno, nato pa odpre srce. To srce je večje kot po navadi. Srčni obtok ne deluje dobro, zato se je razširilo. Ritem srca ie zelo nereden, ker njegove mišice ne morejo spraviti skozi odprtino vse krvi. Zato je treba odpraviti oviro.
Male klešče se letijo srca: mala odprtina je vrezana. I-stočasno ko odstranjuje kle-ščice, vtakne kirurg svoj prst skupno s posebnim instrumentom v srčno votlino, jo razišče in poišče zaklopko. Kanal je preozek med votlino in votlino. Z dvema pritiskoma odreže kirurg nekaj mesa okrog zaklopke. ker norma'no mora kanal dopustiti, da gresta skozi kar dva prsta, dočim ta ne dopušča niti enega. To je najbolj kritičen trenutek za bolnika. Za trenutek se krvni obtok ustavi, kri ne prihaja v
20 lir je pripravljenih
(Nadaljevanje z 2. strani) neh zgodovine našega naroda? To je samo primer, ki nam da razumeti, da je časopis, pri vsakem problemu, mogočno vzgojno in borbeno sredstvo.
Podprimo torej finančno naš časopis, pomagajmo mu, da postane vedno lepši in zanimivejši, skušajmo dobro uporabiti to močno orožje, ki ga imamo v rokah: obiščimo vsa
za tekoče šestmesečje, se nam ko slovensko družino in sezna-
vsiljuje ugotovitev: krajevno gospodarstvo je prišlo do točke, da ne more več naprej brez neprestanih injekcij, brez prispevkov in podpor bodisi ladjedelnicam, ki proizvajajo po previsokih cenah, višjih kot so cene na med-
nima jo z «Delom». Naj v vsako slovensko družino prodre glas resnice, glas onih, ki se neutrudno borijo, da bi dali našemu prebivalstvu vse, kar potrebuje, da bi njegovo življenje bilo vedro in srečno.
lil. toe je zanimalo. Ob ve-sem zahajal v neko °d‘ i.. ečko družino in komaj osem ljy° dekletce me je učilo ci-
lj, 'n pisati. V zameno sem : jt9l'jlj?? učil italijanski in njeni )it/ si so me nadvse prijazno ’;e t( tarnali in se zanimali za to A « ! 2drav> in tudi za to, ka-
tovariši
n»5, 'ti
d*. t5jSe počutim med slovenski-
če je
niihovo zadržanje
ned1Se’
cij4{V ki mi je pomagala, da
Italiiana.
pozabil
dodo
Nikoli ne te prijazne
C Se s spoznanjem sloven vid . jezika še bolj približal tud' j J,jh slovenskim tovarišem tiie,jLS1°venskemu ljudstvu, ka-
strašno so tedaj trpeli ju-filP !>vanski
:a
naci-ki so
Veneto pomagali njegovi belogar-
narodi pod ^ st'čnirn okupatorjem,
:elc‘ |^he bom mogel pozabiti,
ustaše,
jistj1 _ hlapci ----, -----=—
'i 'četniki in ostala svojat, ■■n v2lVa sedaj pri titovski kli-fj, J« Prednost .ježlj ^s6|OSVob°dilne borbe sem od-d jlV* Ve'ik nauk: kjer koli iz-jaIi1' I ,. nacionalislično sovraštvo,
W ?Xhdstva lahk0 P°bratiJ° in 11	° ustvarjajo velika, člo-
ga 1 ro U koi"istna dela. Bratstvo ost'' ; Narodi je ono mbgočno
r	“1 Je
J6! J®’ ki lahko vse doseže. Za ji s’j :6Ilav .htorajo ročni in umski V , Ih i Cl ter kmetje vedno bolj f \ 6no
alV i.Sroternacionalizma,
ki ; i f Se
t>v,
>ie
*
e<;' ‘J1 »/j0 boljši svet v bratstvu
d6'"--. 1 "f110 združevati pod zasta-
da
e?5*'	Združeni, v medse-
111 spoštovanju do lastnih

XIII.
«Torej tako! Doma te čakamo! Večerja že stoji in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla. Ves dan se pehamo kot živina, ti pa tukaj pri tem kolovratu» — to je veljalo gospodični Katinki — «postopaš in do Presečnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! In če češ vedeti, ti povem: tekoj se sramujem in za tebe! Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kaj bi dejal, ko bi vedel! Tako sem huda!»
Lilo je naprej, in lahko rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti:
«Delal sem ves dan.»
«Nič!»
«Pismo mi je prinesel gospod Jakob.»
«Nič!»
«Ce hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendar tudi jaz tja.»
«Nič!»
«Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pisarni.»
«Nič!»
«Ce pa ni nič, pa naj bo nič!»
«Nič!»
Tako me je prignala do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo.
Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem, da je imela rutico na glavi tako zavezano, da je razkrivala polovico obraza. Imeli smo «raševino» in največja skleda je bila napolnjena z njo. Imenitna ta jed moka in pšeno, gosto skuhano — je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. Prava raševina je zahtevala, da je stala žlica pokonci, če ši jo zasadil v njo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja celo ponev mac.ti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem znova trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici.
Z veliko slastjo smo otepali tisti večer okusno to raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovorila. Samo če je opazila,
da sem postrgal na meni odkazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, da so se ocvirki kar gnetli.
To je parkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno ljuveznivostjo.
Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zakro-hotal se je: «Meta, pravica je za vse. Ce boš tako krivično ravnala, izpodkopljem ti jamo».
Vrgla je žlico po mizi ter srdita zbežala. Danijel pa se je krohotal za njo.
Nerodno je, nositi ves teden prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila, da se poj deva po večerji kopat. Hlapce je odšlo, zaklicavši, da me počaka na vasi.
Potem ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgovarjala, sem se odpravil za Danijelom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf, in takrat me je prešinila sladka miseh
«Liza», sem zašepetal, «pripravi jo, pridem klicat!»
Ta pretkana ženska niti obraza ni zavihala, samo kratko se je zasmejala: «Glej, da prideš k pravemu oknu!» Kaj skupaj spraviti, na tem bolehate vse ženske, kmetice in gospe ! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu,
Na vasi smo se — sedeč po plotovih — pogovarjali s fanti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič na vas in da bo velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si na Gori čisto gotovo pridobil pravico do fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele tedaj
pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali,, nato so odšli k Furtunu, da spravijo v pijačo, kar so bili dobili od mene.
Z Danijelom sva se odpravila h Karlov-ščici. V tolmunu, kjer je imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na to se je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu, da bi ne zamudil svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa postal, ker mi je mrzla voda jako ugajala.
Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Presečnikovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam pogledala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo domovje v luči skoraj kakor podnevi.
Pri hlevu ob zidu je slonela lesiva, lahka in pripravna. Tiho in previdno sem jo zanesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta spali Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba ime'a dve okni.
Ve se smejete, častite prijateljice, ali vendar je resnica, da ima vasovanje na kmetih veliko poezije v sebi. Pri lem ni treba na kaj nedovoljenega misliti. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, govoriti s svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava pcezija, ki dosti več velja nego tisti p'esi, na katerih gosposki fantiči vašim dekličem, ki se pehajo v pre-
Stiriletni Saša Soboljev Je bil operiran na srcu, ker se je rodil s težko srčno napako. Sedaj je že popolnoma zdrav.
zadostni meri v možgane, dihanje postaja zelo slabo. Zdravnik, ki pazi na krvni obtok.
1 vključi v ži!e novo kri, obtok | se okrepi, dihanje postaja nor-! malnejše. Kirurg v naglici j vzame iz votline svoj prst in j i trument. Potem še šivanje I rane. Nato je operacija za-| Idjučena. Vse skupaj je tra-| j alo le tri minute. Bolnik je izgubil le malo krvi.
To je torej način operacije srca. V kliniki prof. Bakule-va je bilo operiranih več bolnikov ki so jih prei smatrali za neozdravljive: s srčno napako rojene otroke, zaradi reuma-tizma na srcu bolne starejše ! ljudi itd.
Baku'ev in njegovi učenci so dokazali, da so operacije na srcu možne od vsaki priliki.
Pred ljudmi se odpira možnost da se bodo srčne napake odpravljaje z operacijami, dočim so se do sedaj zdravile le na podlagi malo učinkovitih zdravil
polenih oblekah, o ljubezni govoričijo! In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih gospoduje pa na-.rava, ki je resnična mati resnične poezije!
Po lestvi sem splezal do okna in lahko potrkal na steklo. «Meta, a spiš?»
Nekaj je zašumelo v izbi, kot bi kdo s poste’je vstajal. Zdelo se mi je, da čujem neko tekanje. Prejkone sem se bil zmotil v oknu in potrkal pri Lizi.
Zopet pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi. je prikazala. Bila je rdeča kot pirh o veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v «dolgo ruto» — sedaj ji pravite «ogrinjalka». Ker je imela spuščene kite, ji je bil obrazek čisto spremenjen, pa vzlic temu jo je obdajala čudna krasota.
Vzdihnila je:
«Moj Bog, čemu si prišel? Kaj poreče mati?»
Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi vzdihovati:
«Spati ne morem, ker vem, da si name huda.»
Nekaj se je obotavljala: «Saj sam veš, da nisem.»
«Cernu si pa bila?»
«S tem Katretom govoriš — z vsako drugo bi smel.»
Zdelo se mi je. da se ji hoče milo storiti. Nato sem vprašal:
«Ali mi daš roko, da res nisi več huda?»
«Dam ti jo.»
Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še vedno tresla. Dotaknil sem se' mehkih prstov in napraviti sem hotel majhen spre-hodek po tej žametni koži. Pa me je kaj spretno s svojo levico spodila z be'e stezice!
«Lahko noč!»
(Sledi štirinjasto nadaljevanje)
Vprohocl po [Mlezoljit
t KROGL.I E
V naši vasi je vedno kaj novega, le da se poredkoma oglašamo v našem časopisu Seveda imamo mnogo dela in ni časa pisati, po drugi strani pa je tudi nekaj zanikrno-sti.
Pretekli teden je krožil po naši vasi neki zagrizen pristaš «Primorskega dnevnika» in nabiral denar za slavje, ki so ga priredili v nedeljo ob priliki blagoslovitve novega zvonika in zvonov.
Ljudje, ki so tega večnega beračenja siti do vrh glave, so titovskemu pristašu pravilno povedali:	«Denar za
gradnjo zvonika je bil nakazan občinski upravi, ki je poskrbela, da so se dela končala. Delavci so bili plačani. Zakaj torej rabite denar? Denar za slavje naj vam dà škof Santin, v primeru pa, da vam ga ta noče dati, o-brnite se na Vatikan. Tam je mnogo zlata, saj so ga dajali celo Mussoliniju za kritje vojnih stroškov».
Zelo čudno se nam zdi, da se titovci tako vneto potegujejo in skrbijo za cerkvene reči. Morda hočejo na ta način pomagati «Slovenski skupnosti», ki že več časa preživlja težko krizo?
Vaščan
NABREŽINA
V nedeljo 16. t. m. bo Sv. Rok, ki je patron našega kraja. Ob tej priliki bo domača godba imela svoj tradicionalni godbeni koncert. Nekdaj je bilo ob tem dnevu zelo živo po Nabrežini, saj so bili in so še danes skoraj vsi slovenski kraji navezani na svoje patrone. Toda od vseh prireditev, ki so se na ta dan vršile v Nabrežini, je ostal v navadi le godbeni koncert, ki nas nekako spominja na prejšnjo živahnost. Zato je dobro, da se Nabrežine! ude’eže v lepem številu tega koncerta, ki naj se po možnosti vrši vsako leto. Vsaj ta navada naj bi se ne izgubila!
PREBENKli j
Se vedno se najdejo v naši vasi ljudje, ki ne razumejo ali nočejo razumeli, kar jim ni po godu.
Ob priliki zadnje volilne kampanje je neki naš domačin. pristaš Slov. skupnosti in vnet klerikalec dejal: «Fašisti so nas pripravili ob marsikaj; Lovriha, dolinski župan nas je pa pripravil ob vodovod. Dokler bodo komunisti na občini, ne bomo imeli vode».
Ko mu je nekdo odvrnil, češ da vsega.hkratu ni mogoče napraviti, da nam je za sedaj občinska uprava napeljala elektriko in poskrbela, da so zgradili od fašistov požgane hiše, je ta začel vpiti: «Hiše so nam zgradi i Amerikanci. za napeljavo ; e'ektrike so tudi dali Ameri-| kanci!»
| Sedaj, ko je naši občinski i upravi po dolgih borbah u-spelo doseči nakazilo za gradnjo vodovoda in se bodo dela kmalu pričela, se najdejo ljudje, titovci, klerikalci, pristaši SDZ, ki po vasi propagirajo, da so dali denar za vodovod Amerikanci. Po mišljenju teh ljudi so Anglo-amerikanci tisti, ki prinašajo na naše Ozemlje neko «blagostanje». Brez A-merikancev se po njihovem mnenju sploh ne bi moglo živeti.
Tem ljudem bi moralo biti enkrat za vselej jasno, da vlada — v našem primeru
V U — ne da prav nič svojega, temveč daje denar, ki ga prejema od ljudstva potom davkov. Denar, ki ga VU inkasira se ne nanaša samo na davke na premoženje in živino. Davek plačaš, ko stopiš v trgovino, ko v gostilni popiješ kozarec vina, ko pokadiš cigareto.
Sv. KRIZ
Vendarle so začeli asfaltirati naše poti. Križani smo že večkrat tudi preko «Dela» opozarjali oblasti, naj poskrbijo za ureditev vaških poti, ki so v obupnem stanju. Zgleda, da so se torej spomnili teh naših opozoril in se lotili dela. A že takoj, ko so začeli asfaltiranje, so se zaslišale govorice, ki vznemirjajo vse vaščane. Govori se namreč, da bodo pokrili z asfaltom le dve «glavni» poti in da bodo vse ostale ceste pustili v takšnem stanju, v kakršnem so danes. To se ne sme zgoditi. Znano je, da je naša vas skoraj vsa na kupu in da so za Križ vse poti, ki peljejo po vasi «glavne» brez nobenih izjem. Zato jih je treba asfaltirati vse, saj jih ni veliko, ker le tako se bo popolnoma uredilo to vprašanje, drugače pa bo delo o-pravljeno le na pol. Mislimo, da je naša zahteva upravičena in da jo- morajo merodajne oblasti upoštevati.
Se o neki drugi zadevi. Pred kratkim smo ponovno opozorili na katastrofalno stanje naše kanalizacije. Zaprosili smo občino, naj nam to čimprej uredi, ker je zelo nevarno, da se vsled tega stanja razpasejo nevarne bolezni. Nekaj je treba zato nemudoma ukreniti. Skora, povsod, kjer je tak problem obstajal, so oblasti poskrbele. Samo za Križ se nihče ne zmeni.
Kaj naj to pomeni? Ali nas hočejo občinski upravitelji «nagraditi» s tem, da se kanalizacija ne uredi, ker nismo preveč navdušeni nad njenim početjem? Ali pa nas hočejo s smradom, ki se širi po vasi in okrog nje, «zadušiti», da bi bilo na ta način nekaj komunistov manj? Dejstvo je, da se je treba tudi tega vprašanja nemudoma lotiti, saj je sramotno, da še ni bilo urejeno.
«ABROVEC
O neurejenem dvorišču ljudske hiše smo že ri-.ali. Opozorili smo obči" k u-pravo. naj poskrbi, d se zadeva reši. V resnici je žalostno, da se teren okrog hiše ni izgladil, da se ni izgradil vsaj mali zid, da se ne skrbi za olepšanje njene neposredne okolice. To vprašanje se vleče že precej časa. Mislimo, da bi se morala občinska uprava zato pobrigati, saj imamo v vasi občinskega referenta za javna dela, ki bi moral vsaj kot vaščan poskrbeti, da se zunanje lice vasi olepša. Ali bomo pričakali malce razumevanja?
Cevi vodovoda tečejo po vasi. Vaščani pa bi želeli, da bi občinska uorava poskrbela zato, da se po stranskih ulicah napeljejo cevi, ki naj bi omogočile vaščanom, da si potem napeljejo vodo v svoje hiše. Gotovo je, da si danes nihče od vaščanov ne more privoščiti nape’j ave vode v hišo, ker bi napeljava od glavne cevi pre\ eč stala. Ce bi pa jim občinska uprava malce pomagala, bi se to vprašanje prav kmalu rešilo, kot se je po zaslugi stare u-prave rešilo v Saležu.
Gabrovčan
Pismo iz Avstralije
in jezuitstvo „Kat. glasa“
«Katoliški glas» od 6. avgusta prinaša naslednje pismo iz Avstralije:
«Dragi Glas»! — Er.o lelo je, adkar sem se ločil od svoje domovine in od svojih dragih staršev. Mislil sem, da je Avstralija tista bolj rodovitna zemija za našo mladost. Ko sem pa prišel na to zemljo, sem bil kar zaporednih 57 dni ibrez dela (v selišču Bon-ville).
Potem so nam dali delo, pa samo za 10 tednov; in za naprej sem si moral sam pomagati. Težko mi je bilo, ker nisem razumel veliko angleščine in ker nisem imel nobenega znanca, da bi mi bil kaj pomagal. Vdal sem se v božjo voljo in šel kar sam iskat.
Ako bi si ne bil sam pomagal, bi bil še danes brez dela, kakor jih je še veliko, ki so prišli z mano na to novo zemljo in SO ZE SEDEM MESECEV BREZPOSELNI (podčrtali mi, op. ur.).
Pa ni naša krivda, če nismo šli na delo po sedmih dneh, kot se je glasila naša pogodba; krivi so samo tisti, ki so nam jo dali v podpis. POD PRVI IZVOD POGODBE SO POSTAVILI SE PLAVI PAPIR, KI JE IZGUBLJAL SVOJO BARVO, IN TAKO SO NAS ZAPELJALI».
Alojzij Skok iz Jazbin, izse-
je «obljubljena dežela» do sedaj ponudila samo kelih trpljenja, «Kat. glas» pa se vede kot gluhec, ki je na prošnjo prijatelja, naj mu posodi grablje, odgovoril: «Ne, hvala, ne kadim». Najbolj konkretni nasvet teh jezuitov je! «Pomagaj si sam in Bog li bo pomagal», niso po. razumeli, da so fanta in skupno z njim vse ostale nesramno ogoljufali, da so mu obljubili delo in mu ga niso dali, so mu obljubili zlato in so mu ponudili brezposelnost. Dejstvo je, da «Kat. glas» noče napasti prekupčevalcev z belimi sužnji, ki vabijo vse begunce in tudi naše ljudi v «obljubljene dežele» in potem z njimi ravnajo kot z živino; noče napasti lopovov, ki špekulirajo nad bedo naših ljudi in si skušajo na ta način zagotoviti ceneno delovno silo, ki bo prisiljena, da bo lahko jedla, igrati vlogo stavkokazov proti avstralijanskim, argentinskim, kanadskim in drugim delavcem «obljubljenih dežel». Sicer pa od «Kat. glasa» si ne bomo mogli nikoli pričakovati, da bo branil reveža pred bogatinom, delavca pred gospodarjem, sužnja pred vezirjem.
To nam dokazuje, kaj pomeni poslušati besede raznih «Bog ti bo pomagal, če si boš sam pomagal». Naša domovina je tu, tu
ljenec Bronte Park, Tasmanija, hočemo ostati! Tu je dovolj dela Avstralija — 28. VI. 1953.	za vse, dovolj zemlje za vse! Bo-
» * *	j riti se moramo zato, da ostanemo
«Katoliški 'glas» tolaži mladega na svojih tleh, ker imamo to sve-fanta na zelo jezuitski način.1 to pravico. Nihče nam ne more
Fant piše, da je bil brezposeln in da si je moral sam pomagati, da so ga na lopovski način ogoljufali, da je sam, da nima znancev, da so drugi fantje, ki so že sedem mesecev brez dela, da jim
pomagati, če si ne sami pomagamo, kar dokazuje primer Skoka Alojzija, _ a satni si bomo lahko pomagali le, če bomo združeni in če bomo zahtevali to, kar nam po vsej pravici pripada, t. j. delo.
EPA TAM.
MED IN MLEKO — Vprašajte titovca, kako je v Jugoslaviji, pa boste slišali, kaj vse vam bo povedal. «V Jugoslaviji? — vas bo začudeno pogledal — v Jugoslaviji je vsega, jugoslovansko prebivalstvo u-živa vse dobrote tega sveta, v Jugoslaviji ni lakote, ni razcapanih ljudi, ni prosjakov itd. itd.» Po njegovih besedah zgleda, da se Jugoslovanom cedi med in mleko. Tudi «Primorski» nas radevolje in obširno poučuje o «Titovem raju» in pripoveduje, kako so nesrečni madžarski, vzhodnonemški, češkoslovaški, bolgarski delovni ljudje... Prepričljiv dokaz, da je... vse res, kar pravijo titovci in njihovi listi, je oglas, ki ga je v nedeljo 9. avgusta objavil «Primorski». V tem oglasil se obvešča, da podjetje «Runexim» v ul. Ghega «odpremlja hitro in najceneje... darilne pakete svojcem v Jugoslaviji». Ali je res, da Jugoslovani potrebujejo «darilne pakete», če se jim cedita iz ust med in mleko? Ali je res, da se celo potrebuje velika reklama tvrdkam, ki le pakete pošiljajo? Ali ni to le «kominjormistični trik» za «blatenje» sedanje Jugoslavije? Torej: ali se res Jugoslovanom izvrstno godi in v tem primeru ni treba pošiljati paketov,
ali pa so Jugoslovani lačni in jim je treba poskrbeti timveč živeža preko za to ustanovljenih tvrdk. Ce velja prva trditev, pomeni, da se «Primorski» laže, ko objavlja reklamo za pošiljanje paketov, če velja do druga trditev, pomeni da ne more odgovarjati resnici trditev titovcev, da se Jugoslovanom dobro godi. V obeh primerih pa je «Primorski» lažniv list.
ZA «NASTOP»... OB ŽLAHTNI KAPLJICI — «Primorski» od torka 11. t. m poziva «znameniti» pevski zbor iz Nabrežine, naj se vpiše za izlet na 'Okroglico pri Vogrskem, kjer naj bi nastopil s svojo...običajno spretnostjo. Je pač znano, kako je prejšnjo nedeljo «nastopil» na Gorjanskem (in ne pri Vogrskem kot smo pomotoma objavili) skupno z «vinsko-bratskim» oktetom iz Sempo-laja. Zato smo mnenja, da se bo tudi pri Vogrskem zgodilo prav ■do pičice tako kot na Gorjanskem. Zato pa naj se pridno vadi v tržaški pesmi «E ancora un litro de quel bon... Marieta butime zo el pajon...» Bo pač žel zasluženo pohvalo Vipavcev, kot je žel... pohvalo prebivalcev z Gorjanskega. Naj samo pazijo, da držijo kvišku zastavo svojega «slovesa» v gledanju kozarčevega dna!
NAJ POGLEDAJO MALCE OKROG SEBE — «Demokracija», to slavno glasilo dohtarjev izgubljenih pravd se zelo razburja, ker je naš list pozval tržaško delegacijo na Svetovnem mladinskem festivalu, naj seznani vse mladince, ki bodo prispeli v Bukarešto s stanjem naše mladine v coni A in B. Tako se razburja, da pravi, naj bi tržaški mladinci rajši pogledali, «kako živi mladina v Romuniji, koliko je otrok in mladincev pomrlo od jetike in ■ lakote, koliko jih je v koncentracijskih taboriščih, koliko je policijskih ovaduhov in denun-ciantov svojih lastnih staršev, bratov in sestric...» — Kako so brihtni u cucki. Zaslužijo si res vse priznanje naslednikov Goebbelsa. To lajno so pobrali od svojih fašističnih bratcev. O lakoti, koncentracijskih taboriščih, dolgih delovnih dnevih, suženjstvu itd. na Vzhodu lahko pripovedujejo le ljudje, ki mislijo z glavo ameriških agencij 1ali zavezniške vojaške čitalnice v Trstu. Zahtevati od njih vsaj 'drobec resnice, bi bilo preveč naporno. Kljub temu jih pozivamo, naj bi se rajši ukvarjali z življenjskimi pogoji naših ljudi, ki jih načrtno prezirajo, naj bi pogledali, koliko družin stanuje v eni sami sobi pri Sv. Ani, koliko policijskih ovaduhov je v Trstu (6500), koliko prostitutk (5000), koliko brezposelnih (20.000), koliko upokojencev z bedno pokojnino (o-krog 30.000), koliko mladincev brez izgledov za bodočnost, kako hirajo naše industrije, naš promet, naša trgovina itd. Vse v znaku njihove «atlantske svobode in demokracije». Potem bodo lahko šele govorili o Romuniji.
PO PROTESTIH ZARADI POVIŠANJA TROŠARINE NA ELEKTRIKO
Upravičene zahteve delavcev - Oblasti so organizirale stavkokaštvo s pomočjo privatnih podjetnikov - Tudi titovci podpirajo napore oblasti za razbitje stavke
Eden izmed avtobusov «Autovie Carsiche» na trgu Bariera, medtem ko vrši svojo stavkokaško vlogo pod zaščito številnih policistov.
V	ponedeljek ob 5 z utraj se ;e začela stavka tramvajskih uslužbencev. Od takrat ni niti eno vozilo Acegata zapustilo remize, medtem ko se med delavci ni zabeležil niti en sam primer stavkokaštva. V resni-
i je ta stavka 100 odstotna in predstavlja veliko zmago enotnosti delovnih liudi, ki se le tako lahko uspešno borijo za svoje interese.
V	ponedeljek veliko prebivalcev ni vedelo, da bodo tramvajski uslužbenci stopili v stavko. Prav tako je bilo veliko ljudi, ki niso vedeli za vzrok stavke. Zaradi tega so poskušali delodajalski časopisi vnesti zmedo med prebivalci, prikazujoč delavce kot edine odgovorne za težave, ki jih
mora prebivalstvo prebroditi v teku stavke. Dejstvo pa je, da je stavke krivo le ravnateljstvo Acegata, ki ni hotelo diskutirati predlogov delavcev in je s svojo trmoglavostjo povzročilo to stavkovno gibanje, ki še vedno traja in ki bo lahko trajalo še več dni.
Tramvajski uslužbenci se že od 1951 borijo za izboljšanje delovnega urnika. V teh dveh letih so delavski in ravnateljski predstavniki pretresali razne predloge in protipredloge. Nenadoma pa je ravnateljstvo Acegata odločilo, ne da bi predhodno obvestilo delavce in bi jih vprašalo za svet, da bo stopil v veljavo novi delovni urnik, ki predvideva 4 ure dela zjutraj in 3 in pol ure popoldne ali zvečer. To bi pomenilo za delavce velikanske težave, še večje od dosedanjih, ker bi morali biti dejansko na razpolago podjetju od ju-
tra do poznega večera. Te težave bi prišle prav posebno do izraza pri jedi. Dočim sedaj lahko tramvajski uslužbenci vsaj enkrat na dan jedo ob navadni uri, bi morali po povem urniku kositi ob 10 zjutraj ali ob 16 popoldne, večerjati pa celo ob 1 ponoči. Uvesti nekaj takega bi pomenilo povzročiti val bolezni vseh vrst med delavci. Vsekakor je nemogoče, da bi delavci sprejeli nekaj takega. Zato so se odločili za stavko kljub temu, da je v soboto župan skušal pomiriti obe stranki.
Vodstvo Acegata še vedno vztraja na svojem stališču. Delavci zahtevajo, naj se vsaj za nekaj dni ponovno uvede stari urnik zato, da se lahko preuči in popravi novi urnik. Ravnateljstvo pa noče ničesar slišati. Vsa krivda za težave prebivalstva torej pada na te ljudi in ne na delavstvo.
Kot je bilo pričakovati, so oblasti takoj skušale organizirati stavkokaštvo. Pozvale so gospodarje privatnih avtobusov, naj vzpostavijo redne proge po mestu, kar so tudi storili. A avtobusov je premalo, cena je tudi previsoka (30 lir) in velika večina ljudi pešači. Okrog avtobusov pa se opaža pravcata mobilizacija policistov, kar prav gotovo ni dobra oznaka n_ti za privatna avtobusna pod:'e:ja, niti ne za njihove uslužbence, ki igrajo vlogo stavkokazov.
Najgrše pa je dejstvo, da vzdržujejo stavkokaške linije nekatera podjetja, ki vozijo po našem podeželju in po slovenskih vaseh: predvsem «Autovie Carsiche» od Ferjančiča in «La
Carsica». Misiimo da je to dejstvo vse graje vredno. Prav tako vemo, da so «titovci vložili precej svojega kapitala v eno izmed linij, ki vozi po podeželju in ki tako vneto skuša razbijati stavko tramvajskih u-službencev. Sram naj jih bo pred vso javnostjo! Dočim skušajo po svojih listih igrati vlogo branilcev delavcev, organizirajo v praksi stavkokaštvo. Tudi ob tej priliki je torej prišlo do popolnega izraza titovsko protidelavsko bistvo. To naj si naši ljudje prav dobro zapomnijo!
Zatemnitev še vedno traja
Se vedno traja zatemnitev izložbenih oken in reklamnih napisov, ki priča, da so mali trgovci trdno odločeni vztrajati v svojem protestu proti zad-
njim davčnim poviškom. V torek je združenje malih trgovcev poslalo vsem svojim članom okrožnico, v kateri jih vzpodbuja, naj vztrajajo v borbi in obvešča, da bodo borbo po potrebi poostrili do popolne zmage. Vsa javnost podpira akcijo trgovcev.
Te dni se je predstavila pri predsedstvu cone delegacija . prebivastva iz Barkovelj, ki je | izročila protestno noto proti davčnim poviškom s 300 podpisi.
Med tem se je prejšnji teden sestal področni upravni odbor in odobril sklep občinskega sveta, da poviša davek za odnašanje smeti.
TRŽAČANI SMO POPOLNOMA BREZPRAVNI
Kdaj bo konec ilegalnosti
v izdajanju polnih lislov?
Te dni se je tovarišema Danici in Brunu 'g—fu rodila krepka hčerka. Uredniški kolektiv «Dela» od srca čestita svoji bivši sotrudnici in njenemu soprogu. Novi mali državljanki pa na mnoga srečna leta!
Že več časa se dogaja nekaj nesramnega s potnimi listi, ki jih v pomanjkanju STOjev-skih še vedno izdajajo za prebivalce cone A policijske oblasti Italijanske republike. Ne glede na to, da se marsikateremu demokratu nočejo sploh izdati, se dogaja, da so italijanske kvesture odbile od lanskega leta dalje vsako prošnjo za izdajanje potnih listov za države ljudske demokracije (potem pa pravijo, da so ljudske demokracije tiste, ki ne dovolijo ljudem svobodnega kretanja po svetu!) To je bila prva omejitev svobode kretanja tu pri nas in v Italiji.
Druga še gorostasnejša o-mejitev pa je prišla ob priliki Kongresa narodov za mir na Dunaju. Policijske oblasti niso hotele izdati dovoljenj za vhod v Avstrijo. Od takrat se redno dogaja, da odbijejo vsakemu demokratičnemu prosilcu dovoljenje za Avstrijo. Proti temu se je dvignila vsa demokratična javnost. Naši pred-
stavniki so šli do političnega svetovalca italijanske vlade v Trstu De Castra in zahtevali pojasnil. Odgovoril je, da ni nobenih omejitev. Kljub temu se je ta diskriminacija še dalje vršila. Na ponovne proteste direktno pri goriški kvesturi, je kvestor tudi odgovoril, da ni nobene omejitve. Štorija pa se je nadaljevala.
Končno je prišlo do novega, še hujšega ukrepa. Znano je, da je mnogo športnih društev, ki prirejajo izlete v Avstrijo prav posebno v poletnem času, da nudijo delovnim ljudem možnost ogleda Avstrije in kratkega počitka. Tak izlet je priredilo tudi športno društvo ladjedelnice Sv. Marka, ki je vložilo prošnjo za kolektivni potni list. Vpisanih je bilo pač na desetine in stotine delovnih ljudi vseh političnih tendenc. Nenadoma je goriška kvestura sporočila, da ne bo izdala kolektivnega potnega lista, ki so ga vedno. z veliko lahkoto izdajale vse oblasti.
Titovci izganjajo iz sedeža
slov. društvo "Cankar” in "Rinaldi”
Kot smo vedno trdili, se dokazuje, da so titovci najboljši zavezniki italijanskih nacionalistov in okupatorjev v protislovenski in protiljudski politiki - Prebivalstvo Sv, Jakoba zelo ogorčeno proti titovcem - V nedeljo veselica Rinaldija
Mladina naj širi
99Delo” In Pattuglia”
Nevtralizirajmo vpliv revolverskih revij !
V «Mesecu tiska», ko se vsa Partija mobilizira v naporu, da razširi demokratični tisk med vse sloje prebivalstva, da najde novih bralcev in podpornikov in zbudi zanimanje za vse pereče probleme, ki danes tarejo naše prebivalstvo, se morajo tudi mladi komunisti truditi, da ne izostanejo za starejšimi tovariši. Pri vseh iniciativah morajo biti prisotni, pomagati pri organiziranju praznikov tiska in jim dati svoj pečat, zbirati prispevke ter širiti naš tisk.
Predvsem je važno, da posveti mladina posebno pozornost mladinski reviji. «Pattuglia» ter pri tem razvija dobro propagando okrog vprašanj, kot so: mladina in borba za mir, borba za pravico do dela in boljšega življenja tržaške mladine, dragocene pridobitve mladine v ZSSR in ljudskih demokracijah. Vsak mladi komunist mora biti ponosen, da lahko širi glas res-
nice, ter skušati, da z novimi bralci naveže stalne stike, da bodo^ uspehi Meseca tiska ostali trajni.
Slovenski mladinci se morajo posebno truditi, da širijo «Delo», ki se vztrajno bori za pravice delovnega ljudstva in slovenskega naroda. Obenem je njihova naloga, da seznanjajo slovenske mladince z revijo «Pattuglia», ki vzgaja mladino v zdravem, demokratičnem duhu. Ce pomislimo, koliko kvarnih italijanskih časopisov in revij, ki zastrupljajo našo mladino, prihaja vsakodnevno v naše vasi, tedaj bomo razumeli kako važno je širiti «Pattuglio», ki prikazuje življenje v njegovi pravi luči in pokazuje pot, po kateri si bo mladina ustvarila res srečno življenje.
Začnimo torej z navdušenjem naše delo, za široko in trajno razprodajo demokratičnega tiska, za obrambo miru, dela in svobode.
BIROKRATSKO in špekulacije
ZAVLAČEVANJE s pokojninami
Ker je vprašanje pokojnin in socialnega skrbstva za vdove in sirote padlih v osvobodilnih borbi ter invalide tako boleče in brez dvoma zanima vse naše bralce, smo se obrnili na tovarišico Ester Košuta, ki se v okviru Zveze Partizanov in Združenja političnih preganjancev STO zanima za to ter prejeli od nje naslednja pojasnila:
Zgoraj omenjeni organizaciji sta s pomočjo italijanske partizanske zveze dosegli, da je ponovno začela delovati vladna komisija, ki je že 1947. prenehala z delom ter predložili 1100 prošenj za priznanje borcev v tujini. Preko 50 odst. prošenj je bilo v kratkem rešenih. Nato je komisija ugotovila neke nevednosti (ne z naše strani), vsleij česar je bilo ustavljeno vsako delo in sestavljena posebna preiskovalna komisija. Vse leto 1952. je Vladalo popolno mrtvilo, do-
čim je bilo v sedmih mesecih 1953 rešenih le 5 prošenj, kar pomeni, da se komisija le od časa do časa zbudi.
Najtežja je zadeva s posrednimi in neposrednimi pokojninami, t. j. za invalide in svojce padlih. V Jugoslaviji so 1947 izdali zakon, s katerim so se obvezali, da bodo izplačevali pokojnino vsem pripadnikom jugoslovanske armade, tudi če živijo v tujini. V tem smislu so tudi prizadeti prejeli dekrete. Toda, odkar je bil Tito razkrinkan, so tudi pri pokojninah uvedli diskriminacijo in plačajo, kadar in komur hočejo. Nekateri pravijo, da so jugoslovanske pokojnine večje od italijanskih. Ena je,drugi enaka. Sedanje italijanske pokojnine so smešne, jugoslovanske istotako.
Pri nas se jugoslovanska vlada poslužuje politične igre in zamenjuje dinarje 1 proti 10. Toda v dekretih je vsota
navedena v dinarjih in stanje se lahko vsak čas spremeni. Za starše plačajo 1200 din, ki se pri nas spremenijo v 12.000 lir. Toda jugoslovanski starši prejemajo le 1.200 din, če je samo eden od staršev živ 600 din, otrok padlega pa 175 din. Vidimo torej, da so pokojnine tako «visoke», da je treba šest mesecev za nakup enega para čevljev.
Italijanska vlada pa zavlačuje rešitev prošenj v nadi, da naši veliki invalidi pomrejo. Pri nas jih je že pet umrlo in niso dočakali pokojnine. Toda ta sistem rabi le pri borcih osvobodilne borbe, za druge je stvar drugačna. Fašistični zločinci, ki so jih zajeli partizani, prejemajo kot «vojni ujetniki» po 18.000 lir mesečno. «Vojna vdova» Rachele Mussolini prejema 80.000, dočim prejema vdova Alba Pattuelli iz Ferrare, mati treh padlih partizanov 8.000 lir. mesečno.
Titofašistična tolpa ne pozna več meja v svojem protiljudskem rovarjenju. Nov dokaz svojega fašističnega bistva je nudila vsemu poštenemu in demokratičnemu ljudstvu v ponedeljek, ko je preko sodišča poslala ukaz za takojšnjo izpraznitev društvenih prostorov PD «Rinaldi», v poslopju ul. Montecchi 6, ki je bilo zgrajeno z žulji naših delavcev. Pravda za izgon je trajala par let in je bila eno od neštetih dejanj proti demokratičnemu gibanju, ki jih titoifašisti stalno vodijo v varljivem upanju, da bodo onemogočili razvoj organizacij delovnega ljudstva in ustavili njegov pohod. Sodišče je končno potrdilo obsodbo in naložilo PD «Rinaldi» tudi plačilo sodnih stroškov v znesku 360.000 lir. Seveda je titofašistična tolpa dala takoj postopati in že v ponedeljek zapleniti vse predmete, ki so se nahajali v društvenih prostorih, čeprav bi bila po zakonu lahko počakala.
Z društvom «Rinaldi» pa je težko prizadeto tudi slovensko prosvetno društvo «Ivan Cankar», ki je imelo svoj sedež v istih prostorih. Tudi slovenskemu društvu so bili zaplenjeni vsi predmeti, med njimi instrumenti mandolinistične skupine, ki so privatna last glasbenikov. In to je njihov največji zločin. Medtem ko» se na široko ustijo, kako branijo slovensko kulturo, ka£o branijo pravice slovenskega naroda, delajo vse, da bi naše ljudstvo ostalo v neznanju, da bi slepo častilo zlato tele, ki danes prestoluje v Beogradu in se dalo voditi v propast za tuje interese. Slovenski delavec, slovenski kmet se ne sme izobraževati, ostati mora večni suženj. To bi radi do segli danes novi janičarji.
Mislimo, da mora ob tem skrajno nizkotnem dejanju spregledati vsak pošten človek. Kajti titovci so s tem ponudili poslednji dokaz, da nimajo ne narodne, ne demokratične in ne človeške časti. Oni so fašisti najslabše vrste, ki se jih je treba ogibati kot garjavega psa.
Spričo tega nečuvenega napada na demokratične ustanove, je zavladalo veliko razburjenje in o-gorčenje med demokratičnim prebivalstvom Sv. Jakoba in vseh o-stalih okrajev.
Podpisi za začasno civilno upravo
Na sedežu Tržaškega odbora miru v ul. Ginnastica 1 se vsakodnevno oglašajo posamezni obiskovalci raznih političnih mišljenj, ki podpisujejo zahtevo za enotno civilno upravo STO. Zadnji teden je bilo tako položenih novih 58 podpisov. Pri Sv. Jakobu so nabrali nadaljnjih 262 podpisov ter jih s tem dosegli 3557; na Barieri se je pridružilo 117 podpisov in jih imajo sedaj 1490.
Partizani miru Sv. Ivana so z novimi 97 podpisi dosegli število 1609, dočim so pri Sv. Vidu nabrali skupno 1070 podpisov.
Partizani miru iz Nove Mitnice so poslali nadaljnjih 155 podpisov, dočim so v miljiski občini nabrali 503 podpise, kar daje skupno v tovarnami Aquila, Sv. Rok ter Žavljami 4.030 podpisov.
Meščani! Vsi smo odgovorni za našo in našega Ozemlja bodočnost. Podpisujte zahtevo, da nam OZN imenuje začasno enotno civilno upravo!
Uovi zvonik v itoli n a
Ob priliki blagoslovitve novozgrajenega zvonika >,-• o-lini velika slavnost, ki se je je udeležilo lepo število domačinov. Prisotni so bili tudi predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti, med
DA POSTAVIMO VSE STVARI NA MESTO
Resnica o Sporeju
V nedeljo s pričetkom ob 10. uri bo na terasi PD «Rinaldi» velika ljudska veselica s koncertom društvene godbe. Prepričani smo, da se bodo te veselice udeležili vsi demokrati, posebno pa oni, ki so s svojim delom pripomogli, da je ori Sv. Jakobu zrasel ljudski dom, ki so si ga sedaj prisvojili izdajalci delovnega ljudstva.
Obvestilo
vinogradnikom
Vsi vinogradniki, ki imajo vinograde v območju tržaške občine, so po zakonu dolžni prijaviti letošnji pridelek grozdja tri dni po trgatvi. Potrebni obrazci za izpolnitev prijave, naslovljeni na glavni trošarin-ski urad v ul. Mazzini 6/TI., kjer se tudi oddajajo prijave, se“dobe pri zgoraj omenjenem uradu, pri vseh ostalih troša-rinskih uradih in pri občinskih delegacijah. Na prijavah je treba navesti ime in priimek lastnika in morebitnega najemnika ali polovinarja, kakovost in količino pridelanega grozdja in kraj kjer je shranjeno, količino starega vina, ki je v kleti ob dnevu prijave ter koliko bodočega vina je namenjeno prodaji in koliko za domačo uporabo.
Pridelek grozdja morajo prijaviti tudi tisti, ki so oproščeni davka. Kdor bi se izognil prijavi, bo kaznovan po zakonu.
V ponedeljek je bil pogreb Spo-rerja, tajnika «Fronte za neodvisnost». Pogreba se je udeležilo nekaj ljudi, med katerimi je bilo opaziti večino titovcev, ki so jih predstavljali Petronio, Kosmina in drugi. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenskih nacionalističnih skupin.
Nismo imeli namena pisati o tem dogodku, saj bo vsak od nas šel prej ali slej po isti poti, ker je taka človeška usoda. A postaviti moramo vse stvari na mesto, ker sta temu človeku zapela hvalnice «Corriere di Trieste» in «Primorski». «Corriere» je v nedeljo in torek posvetil pokojniku dolge članke, v katerih ga skuša prikazovati kot poštenega indipendentista, kot nosilca « bale Ue neodvisnosti» našega Ozemlja in kot svetel lik indipenden-tističnega gibanja.
Vse to ne oagovarja resnici, Resnica je, da so titovci iztaknili Sporerja in da je vsled njihove pobude in njihove akcije v Fronti za neodvisnost postal njen «glavni tajnik» na mestu izključenega Tolloya. Res je tudi, da je Sporer osebno prejemal denar od Rudija Uršiča za plačilo stroškov lista «Trieste-Sera», kar je sam Uršič javno potrdil. On ni «obujal tržaške zavesti» po svojem uvidevanju, marveč po željah titovcev, saj so že Marinko, Krajgher’ in drugi titovski voditelji iz Ljubljane forsi-rali politiko ustvarjanja «tržaškega nacionalizma» preko elementov, kot je bil Sporer. Ta «tržaški nacionalizem» pa je bil predvsem antiitalijanskega in protislovenskega značaja, kar je bilo v načrtih titovcev.
Navodila in fondi za širjenje tega gnilega kozmopolitizma so prihajala iz Ljubljane. Sporer in drugi njemu podobni so začeli s pomočjo nezrelih elementov širiti antiitalijanstvo, t. j. sovraštvo do vsega, kar je italijanskega, tudi do ljudstva in naprednih ljudi, podtalno pa protislovanstvo, hlapčevstvo do okupatorjev, odobravanje titovske politike do našega vprašanja. Sporer je eden izmed največjih krivcev širjenja tega «triestinizma», ki ima namen, da onemogoči utrditev razredne zavesti, ki postavlja na isto raven kapitaliste in delavce, reveže in bogatine, ki zasleduje čili oslabitve tržaškega delavskega gibanja, oslabitve internacionali-stičnega čuta in zdravih narodnih teženj. To je torej bistvo vse politike, ki jo je vodil Sporer
To smo hoteli povedati da se razjasnijo pojmi prav posebno tistim Slovencem, ki so jih zapeljale lepe «indipendentistične» fraze in ki se ne zavedajo, dà «indipendentizem» vodi v narodno pogubo, v narodno mlačnost, v raznarodovanje, v izgubo krvnih
vezi z lastnim narodom. To smo jim hoteli povedati, ker vemo, da bodo prej ali slej sprevideli svojo zmoto in odklonili «indi-pendentizem» Sporerja in njegovih kot protinarodno gibanje.
Nesreča v kamnolomu zaradi starih naprav
V ponedeljek se je v nabre-žinskem kamnolomu, ki je last monopola Montecatini, zgodila nesreča, ki pa ni imela hujših posledic in katere žrtev je bil
delavec Jvan Caharija. Zgleda, da je do nesreče prišlo zaradi
slabe lektrične napeljave, saj je bil delavec ožgan od elektrike. V bolnici so ugotovili, da ponesrečenec ni bil težko prizadet. Hoteli smo objaviti ta primer, da ponovno pozovemo lastnike kamnolomov, naj pregledajo svoje naprave in naj jih prenovijo tako, da se v bodočnosti ne bodo dogajale take nesreče, do katerih ne pride po krivdi nepremišljenosti delavcev .marveč le po krivdi starih m okvarjenih naprav. Upamo, da bodo lastniki kam-nolov ta naš poziv upoštevali.
katerimi tudi conski predsednik Miceli in škof Santin.
Po običajnem obredu je škof spregovoril nekaj besed v slovenščini in italijanščini. V spojem govoru je govoril tudi o brezposelnosti in o težkih razmerah, v katerih se nahajajo naši delovni ljudje. Rekel je, da bi se morali za rešitev vseh teh vprašanj ljudje «strniti okrog oltarja». Vsekakor ni to prav nobena rešitev, ker od zraka, lepih besed in upanja na boljše življenje na onem svetu se ne more živeti. Potem, ko je tudi domači duhovnik izrekel nekaj stavkov in se je pripravljal, da bi zaključil slavnost, je škof ponudil mikrofon županu tov. Lovrihi, kateremu je že pred dnevi domači duhovnik osporaval to pravico. Zupan je pozdravil domačine, o-blasti in izrazil upanje, da bodo merodajni forumi pokazali razumevanje za potrebe občanov. Poudaril je tudi, da si je dolinska občinska uprava veliko prizadevala za zgraditev zvonika. Na koncu je dejal, da bo delovno ljudstvo moralo priti z oltarjem ali brez, z zvonikom ali brez do svojih socialnih pravic. Do delnega uresničenja teh pravic pa se lahdo pride s tem, da bodo vlade zmanjšale stroške za oborožitev in za topove, ki jih ljudstvo ne potrebuje, ker hoče mir in pomiritev.
Vzrok? Češ da ima kvestura preveč... dela. Enotni sindikati so se zato takoj obrnili do ravnatelja za civilne zadeve dr. Vitelli j a in do goriške kvesture, interesirali so tudi vodstvo OGIL, ki je preko poslanca Bitossija urgiralo odgovor od notranjega ministrstva. Protesti so bili zelo živahni tudi v tovarni.
Zaradi vsega tega protestnega gibanja je morala goriška kvestura sporočiti, da bo izdala kolektivni potni list. Tako je bila dosežena prva zmaga. Akcija pa se mora nadaljevati ža odpravo vseh omejitev v pogledu potnih listov, ker se tako ne more več naprej, saj nismo v Mac Carthyevi Ameriki, niti ne v Francovi Španiji!
Prispevajmo v tiskovni sklad !
S 1. avgustom se je pričel Mesec demokratičnega tiska in z njim kampanja za njegovo gmotno podpiranje. Delavsko in demokratično gibanje je vedno, tudi v najtežjih časih, samo vzdrževalo svoj tisk. Drugače tudi ne more biti, ker naš tisk nima podpore od velikih bank in kapitalistov, ki podpirajo le protiljudsko časopisje. živeti more le s pomočjo delovnega ljudstva za katerega interese se vztrajno bori. Zato se bodo v vseh sekcijah, okrajih in vaseh odprli centri za zbiranje prispevkov v obliki denarja, raznih starih predmetov, oblačil ali živeža. V ta namen so bila izdana posebna potrdila.
Medtem so začele prihajati vesti o prvih pobudah in obvezah. Caani seltcijskega komiteja Magdalene so se obvezali za 6.000 lir, vsak član celice «Zol» na Pončani bo daroval 1.000 lir, vsi tovariši v Arzenalu so se obvezali za najmanj 100 lir, tovariši pri Acegat pa 200. Tovariši, sledite njihovemu vzgledu! Demokrati, podpirajte svoj tisk!
Za teden dni —
OBI
Sobota, 15. - Veliki šmaren Nedelja, 16 - Rok Ponedeljek, 17. - Emilija M ca) (prvi krajec)
Torek, 18. - Helena Sreda, 19. - Julij Četrtek, 20. - Bernard Petek, 21. - Ivana. ZGODOVINSKI DNEVI
15.	1831. se je rodil Gustav ! vec, slovenski zborovski sl datelj.
16.	1941. je bila po Nemcih žgana p-va slovenska vas šica pri Ljubljani. •
18. 1942. je razglasila fašisti' vlada odredbo o zatrle! innovine «uporn'kom».
20.	1944. je pričela Rdeča arm veliko' ofenzivo v Besarat ki je bila usodna za nad in njihove satelite.
21.	1780. se je rodil slovenski zikoslovee Jernej Kopit«.,
841 “to
1 ■
1
Umri je 11. avgusta 184
im like «t, , 'nos
lot:
$ebi
TRST II.
PETEK: 13. Glasba po žel#-ki 20. Slovenski motivi - 19. K'ih in ljudje - 20,30 Tržaški kult sini razgledi - 22. Iz angleških k .1Je' certnih dvoran.	“hli
SOBOTA: 9. Slovenski moti*yu
10. Predavanje - 13. Šramel k'! », . tet in pevski duet - 13.30 Kult uei
Dolinski zvonik tik pred zaključkom del.
Stališče PSI do Delavskih zadrug
V zvezi z vsesplošnim gibanjem za izvolitev upravnega sveta in povrnitev Delavskih zadrug v roke njihovih zakonitih lastnikov, so se v četrtek sestali člani zadrug, pristaši Italijanske socialistične stranke ter izglasovali izjavo, v kateri zahtevajo odstranitev sedanjega nadzornega odbora in izvolitev rednega upravnega sveta.
mmmmmmzs* --
ni obzornik - 16. Radijski odi v ( Molnar: «Liliom» - 19. Pogo' lja z ženo - 22. Brahms: Koncert violino in orkester v D Duru. ..	1
NEDELJA: 8.45 Kmetijska llUk daja - 9,30 Vera in naš čas - Iverje Oddaja za najmlajše - 12.15 . , , melodije do melodije - 13. Gla' atl! po željah - 18.10 Koncert pian> cir Gabrijela Devekata - 19. Iz ffl skega sveta - 21. Naša mlad t 'L na počitnicah - 21.30 Mascaš te «Prijatelj Fritz», 1 in 2 dejal virp PONEDELJEK: 13.30 KultV iy;p obzornik - 19. Mamica pri# A duje - 21. Književnost in ul"Msn nost - 22. Mascagni: «Prija* $Soc Fritz», 3. dej. - 22.40 Koncert P} n
nista Lucijana M. Škerjanca.L" ‘ TOREK: 13. Glasba po želj" o°v
18.15 Uroš Krek: Koncert za je lino in orkester - 19 Tehnika e?; gospodarstvo - 20.30 Aktualno! ■ 21. Radijski oder - Manzari: °°u štirih».	'eve-
SREDA : 13.30 Kulturni ob* Ih -nik - 19. Zdravniški vedež - A 11 Predavanje - 21. Koncert oia»1' Sen Pavla Sivica -	22. CajkoV-%ic
Simfonija št. 4.	' ti]
ČETRTEK: 13. Pevski duet 1 harmonika - 13.20 Čajkovski:. Hi s har, fantazija - 19. Sloveni1 je ■ za Slovence - 21. DramatizK1, povest - 22. Rahmaninov: A . csrt št 2	' in
PETEK: 13. Glasba po željni tr 18.15 Koncert sopranistke himen Vi]ovič - 19. Kraji in ljf , na
-	20.30 Tržaški kulturni raz?*1 se v
-	21. Koncert violinista Igorj* tj t.
zima - 22. Iz angleških konO » , . nih dvoran.	°i
SOBOTA: 13, Šramel kvintet tl, j pevski duet - 13.30 Kulturni1 iv t zornik - 19. Pogovor z ženo "J - . Slovenski motivi - 2145 Si 'dZe-Janc: Concertino za klavir in/a -kester. -	22.50 Ples za KO’ ljjn
tedna-	k
litici
Proslava Dugolina »esij
V torek je bila v krožku ^ golin» proslava padlega b«1 tje j Edvarda Dugolina, ki je bil Anj, VIII. 1944. umorjen v Trstu. [tA proslavi je spregovoril tov.
nes nadaljuje še vedno borb* tiste ideale, za katere je D' lin ipadel. Istočasno je ožiS1 najnovejši zločin titofašistov,
Aje,
rad
ic
izganjajo iz svojega sedeža i' bri;
žek «Rinaldi» in PD «Cankar»
Iz titovskega pekla sta v t«' pribežala dva begunca, ki s» AA začasno sprejeli v begunsko • Ca* borišče na Opčinah.
APi
Nitv
IJ je
>ito
lrža
Po sedem urnih razgovorih med enotnim tovarniškim odborom in ravnateljstvom Združenih ladjedelnic so prišli do začasnega sporazuma, da bodo v ladjedelnici Sv. Marka lahko izvešali tovarniške časopise in obvestila tovarniških odborov, izogibali se pa bodo ‘preostrih polemik. Razgovori se bodo nadaljevali v prvem tednu septembra.
*** Med Zvezo enotnih sindikatov in Delavsko zbornico so se začela posvetovanja za enoten nastop proti davčnimi poviškom in za splošno povišanje plač in mezd.
*** V zvezi z agitacijo za obnovitev delovne pogodbe so v torek stavkali eno uro vsi tiskarski delavci našega mesta.
*** Od ponedeljka so v stavki delavci kamnoloma SM.AT v Nabrežini, ker jim ravnateljstvo še ni poravnalo zaslužka za mesec julij in nadaljuje z izplačevanjem predujmov. * * *
V zvezi z zagonetnim umorom trgovca Olinda Rosa Bianca, ki so ga fabruarja našli mrtvega v njegovem skladišču v ulici Manzoni, -je po dolgi preiskavi policija prijavila kot izvršilca umora 24 letnega Giovannija Bozzola bi
Ob 10-letnici smrii Julija Fucilo uprizori Ljudski oder njegovo «Izpod vesa).».
Letos 8. septembra poteče 10 let, odkar je padel kot žrtev barbarskega nacifašizma veliki borec za svobodo češki rodoljub Julij Fučik. Njegovo ime bo ostalo uklesano v zgodovini osvobodilne borbe poleg imen junakov vseh dežel, ki so dali svoja življenja za napredek, svobodo in mir v svetu. Ob tej priliki bo Ljudski oder v počastitev njegove smrti priredil v sedanji letni sezoni še nekaj predstav na prostem z uspelo Fučikovo dramo v petih dejanjih «Izpod vešal», ki je povsod, kjer je bila do sedaj uprizorjena, dosegla lep uspeh.
Uprizoritve Fučikove «Izpod vešal» bodo:
V	Ricmanjih na društvenem dvorišču, v nedeljo 23. t. m. od 19.30.
V	Križu,
Bibčevih, v ob 19.30 in
v Škofijah, na Spanjoletovi terasi, v nedeljo 6. septembra.
na dvorišču pri nedeljo 30. t. m.
Pri vseh predstavah " se bo razprodajal tudi gledališki list Ljudskega odra, ki je bogat po vsebini in zanimivosti ter stane 30 lir.
Novo delo Ljudskega odra bo španska folklorna igra «Fevdalci», ki se bo uprizorila za začetek nove sezone.
SHPZ za STO
Slovensko hrvatska prosvetna zveza kot kulturna zastopnica vseh včlanjenih društev stoji v smislu ljudskih teženj v prvi vrsti borcev za STO. V ta namen je že poslala pred meseci Spomenico na VS OZ,N, ki je bila obenem v tisočih izvodih razširjena med ljudstvom.
Prav tako so se njeni predstavniki v imenu včlanjenih društev pred komisijo socialdemokratske internacionale, ki je bila v Trstu, odločno izjavili za STO.
A da se končno omogoči uresničenje STO, tega našega nadvse važnega življenjskega
vprašanja, je SHPZ poleg organizacije Partizanov miru podvzela akcijo pobiranja podpisov za predlog začasne enotne civilne uprave pod pokroviteljstvom V‘S OZN, kamor bo odposlana sledeča resolucija: , Varnostnèmu svetu OZN — «Osem let po končani drugi svetovni vojni je Svobodno tržaško ozemlje še vedno pod okupacijo iujih vojaških čet. V nedemokratičnem, polkolonialnem režimu se nam Slovencem odrekajo s krvjo pridobljene nacioname pravice, zagotovljene v mirovni pogodbi z Italijo. Istočasno nam grozijo z nadaljnimi kršitvami mirovne pogodbe, ki bi z razdelitvijo našega Ozemlja in preselitvijo prebivalstva imele pogubne posledice za vse naše ljudstvo na gospodarskem, političnem, nacionalnem in kulturnem področju.
Zato se izražamo proti vsakemu razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja, za odhod vseh vojaških okupacijskih sil, za združitev obeh con in imenovanje začasne enotne civilne, uprave pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta OZN».
Poleg že objavljenega v «Delu», «Lavoratoru» in «Unità», so dospeli še sledeči podpisi: Iz Gabrovca 80, Samatorce 57, Saleža 160, M. Repna 58, Briščkov 59, Stivana - Medjevasi 42 podpisov. Akcija še traja.
vajočega v ul. Madonnina 4^ je bil zaposlen pri umori6'1' ' It kot šofer. Baje ga je umori1;, *le y ga Bianco ne bi prijavil polu tti0 ker si je nepošteni šofer Pr,„5j It j’ jil s ponarejenimi računi 6°'
*** Prejšnji teden so iz listične trgovine na Borznem‘j* nn
4 odnesli lastniku VirgilijuJ A n
velliju serije znamk v vredri 1, Jfj
900.000 lir. Po par dneh je "j % ^
duhovnik prinesel v trgovin0 ^ voj z ukradenimi znamkam'/)^., pa hotel povedati, kdo mu., °c je izročil, 'ker da ga veže *, L0
vedna molčečnost, vseeno manjkalo za
znamk.
*** V soboto, je
V zavoj0',.-‘i 200.00° ' lftoSf
|a»I
So
na Salita di Gretta 27 pri %Veh na nekem novem poslopju
18 letni c|| Vd_c
tričar Anton IMaricchi, stan"*,,
p*' S>i
precejšnje višine. Prepel)9^ |^VI
'v,
VI
- '8 h
bolnico, kjer so zdravj ugotovili težke poškodbe P° vi. Njegovo stanje je resno *** 24-1 et ni Alojzij SpaAUij» Saleža št. 23 je pri žetvi tra' i W 1 srpom, zadel ob neko streliv.0j A se je razpočilo ter ga ran'1 « e-obraz in levo roko.	j Asti,
*** 81-letna Virginija Te"? Aie stanujoča v ul. G. Gozzi prejšnji teden padla srečno s postelje, da si je » bila lobanjo. Drugi dan je v niči umrla.	; lh
*** V ponedeljek sta bila č; i. He, tržaškem sodišču obsojena A 16 Z; ca 68-letna Marija in St/,;, Giovanni M. vsak na 6 m65’ zapora pogojno in 6.000 li-r rf be, ker sta oddajala svojo 6 sobo javnim ženam in s tem Phala prostitucijo. Zakone*
St!,

se izgovarjala, da sta bila ^jf
f
ker živita v
prisiljena,
bedi-	ilfV j
*'*. Mali, komaj štiri letni Li Im simo Violin, bivajoč v Zgor. L dinu 1009 se je na pločniku y hišo hudo ponesrečil. Sv™ ' sovrstniku je bil posodil k o1?'« j, pa se je nehote zaletel vari/ : 4$^ ga podrl. Pri padcu si je 0 VSej
s
zlomil desno stegnenico.
*** Ponedeljski izlet v W.J
co se je za 15-letnega dijaka J1 , da Milocco iz Istrske ul. 28 -j 'k VJ
Ir	ir ^	~	__», «l/i “ :'i i. ■
končal. Ko je plezal po nek' Li Aie, mu je nenadoma spo^L,1 (.
Se ...» jv iicucmuina »t«»- » rtu
in padel je 4 metre globoki! c pf avtom finančne straže v BV LHik<
I
ci v lui il unanime straže v «5I1 L lUC( cu je bil takoj odpeljan v	^
bolnico, kjer so zdravniki uy ali». .1
Vili, da si je zlomil levi k0^ in nosno kost. Ležal bo 30

V dneh od
6. do 11. t. m-
v tržaški občini rodilo 42
,lh
fM? si
!i
ot’l'ìt)
umrlo je bilo 25.
29 oseb, porok
V
Odgovorni urednik a RUDOLF B LAZIČ (B‘a8 Založništvo «DELA» cg Tiska tip. RIVA, Torrebia(1
Dovoljenje Al*

SČ1
g* s
s?
UŽb6
KIi(