Kako bi se izbopalo šolsko obiskovanje? (Spisal Ljudevit Stiasny.) (Dalje.) sled u. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 20. raal.  travna 1875. št. 88 rnore torej krajni šolski svet, če najde, da šolske zamude niso pristojno opravičene ali da so nedopustljive, v prvem slučaju opomniti roditelje ali njih namestnike na njih dolžnost, kar naj se pa stori takoj, ne da bi se čakalo, kakor je doslej v nekaterih okrajih v navadi, kazenskih določeb okr. šol. sveta. Ako ne posvarimo takoj staršev, s tem zdatno škodujemo šolskemu obiskovanju Preden dobe v tem slučaju roditelji ali njih namestniki ,,svarilo", preteče navadno raesec dni, med tem pa še vedno neredno pošiljajo otroke v šolo. Ko dobe svarilo, se mnogi poboljšajo, toda naznanjeni so vnovič, kar jim donaša kazen ter povzročuje srd do šole in učitelja. Zato se mora »svarilo" takoj poslati dotičnim roditeljem ali njih narnestnikora, še preden se pošlje izkaz solskih zamud okr. sol. svetu. Obenern se morajo dotičniki poučiti, da bodo kaznovani, ako bo to svarilo brezuspešno. Pripeti se tudi, da se preselijo otroci le iz tega namena, da se izognejo šolskemu obiskovanju. Da se to prepreči, je predpisano po § 23 deželnega zakona z dne 29. rnal. travna 1873. leta, da mora krajno šolsko oblastvo, ako zve, da se je otrok, ki je dolžan v šolo hoditi, med šolskim letoni preselil iz domačega v drug šolski okoliš, to naznaniti dotičnemu krajnenm šolskemu oblastvu. Da se pa bolj gotovo in hitro zgodi, je bolje, ako to izvrši šolsko vodstvo, kar je zaukazal dež. šol. svet za Kranjsko dne 4. prosinca 1 1. št. 30 s tem, da je opozoril šolska vodstva rabiti pri R. Milicu izišle tiskovine ,,Naznanila selitve". Omenil sem že, da moramo vpisati v 14. rubriko izkazov šolskih zamud nam znani ali naznanjeni vzrok. Ako hočemo šolsko obiskovanje zdatno izboljšati, se inoramo pečati s tein, kolikor je možno natančno. V to ni dovolj, da vsak dan zabiležujeino zamude v razrednico, ampak glavna stvar je, da se prepričarno, zakaj izostajo učenci. Zato moraino strogo zahtevati, da se opravičijo učenci, ko se zopet vrnejo. Najbolj je pa, da pozvemo vzrok — osobito ako otrok več dni izostane — takoj s tem, da naročimo kakemu součencu, ki stanuje blizu zamujenca, da natn sporoči drugi dati, zakaj je dotični izostal. S tem vpeljemo nekako nadzorstvo, ki je jako potrebno, ker se mnogi. prav radi zlažejo ali vsaj prav nepotrebno izostajajo. V nekaterih šolah priraeroraa ueenci višjib skupin slabejše obiskujejo šolo ko učenci nižjih skupin. Res, da potrebujejo starši mnogokrat otroke nujno za delo, toda mnogokrat tiči vzrok zanikrnega šolskega obiskovanja drugod. Marsikaterikrat pride ob slabem vremenu več učencev začetnikov v šolo ko uoencev višjih skupin — znak, da učenci začetniki radi hodijo v šolo, a oni višjih skupin porabijo vsako priliko, da ostanejo doma. Največkrat se opravičijo ti učenci s tem, da jih niso pustili starši v šolo, ker so morali pasti, delati na polju, iti v mlin itd. Ako pa stvar natančneje preiskujemo, se čestokrat prepričamo, da ni imel učenec ves dan opravila, ampak da si je opravilo uredil tako, da mu ni bilo potreba iti v šolo ali da se je celo potepal. Tu pa zasluži že otrok kazen — ako pa rau dajejo starši potuho, pa oni. Taki slueaji se množe osobitoi ondi, kjer jemljejo starši otroke protizakonito iz vsakdanje šole. Da izstopajo svojevoljno otroci iz vsakdanje šole, je vzrok pao to, da mnogi roditelji res jako potrebujejo otroke doma, mnogo pa tudi to, da so se šolski zakoni glede olajšave hoje v šolo v raznih okrajih, da tudi v raznih šolah enega okraja, različno tolmačili in se delorna še sedaj različno tolmačijo. Tikorn § 21 državnega zakona z dne 14. vel. travna 1869 se je vpeljalo v ljudskih šolah obvezno oseraletno šolsko obiskovanje. Po istem paragrafu novele (državnega zakona z dne 2. vel. srpana 1883. 1.) se sme na občih ljudskih šolah po izpolnjenem šestletnem šolskem obiskovanju na kmetih in otrokom neimovitih ljudi po mestih in trgih, če njih roditelji ali roditetjev namestniki za to prosijo, iz ozira vrednih razlogov dopušeati olajšave glede na raero, koliko jim je pravilno hoditi v šolo. Na Kranjskem se je vendar olajšalo šolsko obiskovanje že z deželnim zakonom z dne 29. mal. tiavna 1873. 1. Po § 17. omenjenega zakona se začenja dolžnost v šolo hoditi z izpolnjenim 6. letotn in traja praviloma do izpolnjenega 12., v mestih in trgih pa do izpolnjenega 14. leta. Z ozirom na posebae krajevne razmere ali celo na podnebje, sme tudi okrajno šolsko oblastvo izjemno dovoliti, da se začne šolska dolžnost šele z izpolnjenim 7. ali 8. letom. (Konec prih.) W.,„.."^