SLOVENSKI PBIHOBEC
?J Orioni 38. Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE	VSAKO	SREDO
ži ^
i° Štev. 2	GORICA,	DIVE 5. SEPTEMBRA 1945.	Cena	L.	3.-
IZ VATIKANSKE „BELE KNJIGE“
«)ie. &ojLm. se., tudi č& &L m,ohaA
V ta&0.KL5Č&.
s Konec in začetek
r„ V nedeljo 2. t. m. je bila na ameriški oklopnic; < Mis-souri,» zasidrani v tokijskem. >r pristanišču, podpisana japon* ska predaja. S tem zadnjim ■t prizorom se je zaključila naj-el strašnejša vojna, kar jih pomni - človeška zgodovina. Človeštvo se je oddahnilo, češ: Konec n je ! Res je konec vojnega div-a janja, konec trpljenja in gorja, j* konec klanja in strahu, konec ■y zračnih napadov, taborišč in ", izgnanstva. Ne da se popisati a z besedami to, kar je človeški rod preživel in pretrpel v teh i• šestih letih vojne. Ne da se ki preceniti vse gorje, vsa škoda d in vse žrtve, ki jih je vojna zahtevala. No, in vsega tega j* je sedaj konec £ Začenja pa se v zgodovini človeškega rodu nova doba 'n in s tem nove dožnosti. Kon->r čala se je doba rušenja in j uničevanja, pričenja pa se doli ba vsestranske obnove. Stari ", svet leži v razvalinah, nad temi razvalinami pa se že J; blesti zarja novega dne, ki a kliče vse ljudi na delo, da jj zgradimo nov svet, ki naj bo 7] boljši in pravičnejši od sta-®j rega. Kakšna pa naj bo ta
0 obnova, da nam bo res pri-l' nesla srečnejše dni ? Biti mora i- vsestranska, zagrabiti mora ^ vse predele našega življenja.
Gorje, ako bomo pri tem ob-novitvenem delu enostranski, ako bomo zastavili vse sile na enem samem polju in druge r zanemarili. Podobni bi bili 'j zidarju, ki bi hotel upostaviti n porušeno stavbo, bi pa posvetil vso svojo skrb in pažnjo,
1 recimo, strehi, pri tem bi pa
1 zanemaril stene. Ob prvi pri-| liki bodo te odpovedale in vse \ se bo zrušilo na kup. Naša . obnova se bo morala voditi:
1.	Predvsem na verskem r in moralnem polju. Tukaj je ' morda vojna prizadela naj-' večje in najgloblje razdejanje.
’ Vojna je sprostila najnižje , strasti v človeku: iz razum-
2 nega bitja je napravila večkrat zver, ki mori, kolje in sovraži. Ohladila se je v mno-
Sovražniki sv. Cerkve so povsod med ljudstvo sejali laži, da je paptž kriv 2. svetovne vojne, da jo on podpira} da nič ne napravi, da bi vojna končala. Da zavrne te laži je papež večkrat sam, v raznih govorih, omenil delo sv. stolice za mir. V ta namen je Vatikan izdal to poletje tudi ta-kozvano »Belo knjigo*kjer so objavljeni razni, dozdaj svetu nepoznani, dokumenti o delu sv. očeta, da bi preprečil vojno, da bi začeto vojno omejil in prepričal razne države naj v vojno ne vstopajo, ('e je ta knjiga priča o delu za mir, je pa tudi dokaz, na koliko težav je sv. stolica pri tem naletela. Naj navedemo le slučaj v Italiji.
Paptž je večkrat napovedal javne molitve za mir in povabil ves svet, naj se obrne k Bogu s prošnjof, da razsvetli voditelje narodov. Tako je v začetku maja 1939 pozval posebno nedolžne otroke vsega sveta, naj se zgrnejo okrog Marijinih oltarjev in naj prosijo Kraljico miru za pomoč, ker z mirom prihranimo svetu gorje in žalost, smrt in raz-
gih srcih vera, popustila so moralna načela. Na ruševinah ljubezni, pravice, usmiljenja in drugih kreposti je zakra-ljevalo sovraštvo, strast, brezsrčnost in krivica Tukaj je treba zastaviti vse sile. Poživiti vero, razžariti spet ljubezen, vliti v srca spoštovanje do pravice in do resnice.
2.	Obnova v političnem življenju. Stari svet, ki se je zrušil, je živel v znamenju političnega samodrštva in državnega totalitarizma, ki je zatiral narode, kratil pravice širokim ljudskim množicam,
» * "	Pij XII. 13. V. 1939
1939 je bil pri papežu 'daljinski poslanik pri sv. stolici Alfieri, ki mu je povedal, da gredo vse molitve za mir Mussoliniju močno na živce in da mu to na noben način ni všeč. Sv. oče mu je mirno odvrnil, da je to njegova sveta dolžnost, ker je namestnik Kralja miru in ljubezni in ne sovraštva ter je zaključil: »Ne bojim, se tudi če bi moral v taborišče «.
Potom svojih zastopnikov, a-postolskih nuncijevf je pri raznih vladah posredoval, naj bi mirnim potom uredili mednarodna vprašanja. Tudi pri italijanski vladi je potom nuncija poskušal na vse načine, naj bi ne vstolpila v vojno. Ta se je ponovno obrnil na zunanjega ministra Ciana, a ni dobil nikdar jasnega odgovora.
10. aprila i940 je Alfieri spet poslal sv. stolici sporočilo, kjer pravi, da so molitve za mir »v nasprotju z vladno politiko» fašizma in je zahteval, naj bo vatikanski dnevnik „ Osservatore Romano “ glede vojne nepristranski, Papeško državno tajništvo je odgovorilo, da je hrepenenje po miru splošno in da se zdi «Os-
utesnjeval osebno svobodo. Politična obnova mora iti v znamenju prave demokracije, ki zahteva spoštovanje človeške osebnosti, ki zagotavlja svobodo na vseh poljih in vsem ljudem, ki jamči vsem narodom obstanek in razvoj.
3. Svet se mora obnoviti tudi na socialnem polju. Stari socialni red, ki je temeljil na izkoriščajočem in grabežljivem kapitalizmu, naj si bo ta privatni ali državni, se je izkazal za nezmožnega, da bi rešil socialno vprašanje in zadovoljil široke sloje malega človeka. Na mestu izkoriščanja
servatore Romano» nepristranski samo zato, ker seitaljansko časopisje zadnje dni tako o-greva za vojno.
24. aprila 1940 je papež sam pisal Mussoliniju, da bi ga odvrnil od vstopa v vojno,
V	pismu povdarja, da bo južni in srednji Evropi radi tega prihranjenega mnogo gorja, a Mussolini je po desetih dneh odgovoril, da če Italija vstopa v vojno, naj vedo vsi, da to zahteva «njen ponos in njena korist
Po vstopu v vojno 10. junija 1940, je poslal papež k Mussoliniju jezuita patra Tac-chi Venturi-ja, a ta patra ni niti sprejel, Ciano pa mu je rekel, da bo vojna z Anglijo in Francijo italc v par tednih končala.
To je ena izmed strani Bele knjige(\ ki že sama jas?io govori vsemf ki znajo misliti in imajo odprte oči. Kako drugače bi danes zgledal svet, če bi papeža poslušali.
Milanski kardinal
Mussoliniju
25. apr. 1.1. so bila pogajanja med Mussolinijem in Narodnim osvobodilnim odborom v Milanu. K pogajanjem so poklicali tudi milanskega kardinala kot pričo. Kardinal je pozneje pripovedoval, da je bil Mussolini zelo pobit. Priporočil mu je: .Kesajte se svojih grehov in pripravite se na trdne dni, ki vam jih Bog pošilja v zadoščenje za grehe.* Duce ni kazal, da se kesa. Počasi bi ga morda le pripravili do tega, a ni bilo več časa. Pogajanja niso uspela, ker je Mussolini izrabil čas odloga, da je med tem ušel.
mora zavladati sodelovanje vseh slojev in razredov, sodelovanje, ki mora imeti svoje korenine v socialni pravičnosti in ljubezni, v delu, v skup- ' nem stremljenju po javni blaginji.
Na teh temeljih se lahko z zaupanjem lotimo dela. Ako nam bodo pri naši obnovi ta načela svetila, bo kaj kmalu po širnem svetu in tudi po naši deželi zaplaio novo življenje : spet bodo vstale iz pogorišč in iz ruševin naše hiše in vasi, naše njive in naše cerkve, ki bodo govorile o novi pomladi našega naroda.
dejanje in pokvarjenost.
Nekaj dni za temf 13. V.
VERSKE NOVICE)
Vera
in italijanska vlada
Dne 17. 8, 1.1. je pri seji italijanskega ministerskega sveta katoliški minister Oronchi predlagal, naj bi vlada ob priliki zmage in konca vojne organizirala zanvalno versko pobožnost, kot se je zgodilo v Ameriki in v Angliji, kjer je bil navzoč sam angleški kralj s kraljico. Predlog je propadel, ker so 9e mu uprli socialisti, parlilo d’azione in liberalci. Komunisti, ki so sicer s socialisti tesno povezani, so modro molčali. Vatikansko glas lo »Os-sevatore Romano* in vse ital. kat. časopisje je ta dogotek ostro ožigosalo kot pojav političnega brezboštva, ki vlada med italijanskimi državniki.
Sin komunističnega
voditelja - katoličan
Sin Ernesta Thaelmanna, zadnjega voditelja nemške komunistične stranke, je postal katoličan. V zadnjem času je bil v nekem angleškem taborišču vojnih jetnikov in je zelo vestno vršil svoje verske dolžnosti vkljub opominom tovarišev, da bi utegnil s tem škodovati ugledu svojega očeta.
Lurškl čudež
Pri francoskem narodnem romanju v Lourdes, ki se ga je udeležilo okrog 50.000 vernikov, je zdravniška komisija ugotovila, da je čudežno ozdravela 22 letna Ivonne Fournier, ki je trpela na paralizi leve roke
NADŠKOF MED GORIŠKIMI SLOVENCI
Preteklo nedeljo ob 9. je Prevzvišeni g. knezonsdškof maševal za slovenske vernike v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Pri evangeliju je govoril o veličini in potrebi apostolskega dela škofa in duhovnikov za zveličanje duš. Med sv. mašo je slov. zbor pel izbrane pesmi pod vo-stvom skladatelja g. Komela. Nadpastirjev obisk, posebno pa prisrčne besede v slovenskem jeziku, iz katerih je vela skrb za dušne in časne potrebe vernikov, so segle do srca. Želimo, da bi kmalu spet prišel.
Ob koncu vojne v naših stolnicah
V	nedeljo 19 avgusta je bila tudi v goriški stolnici, kot po vsem svetu, zahvalna pobožnost, ker je končala druga^ svetovna vojna. Stolnica je bila nabito polna vernikov. Večje je bilo število udeležencev kot ob naj večjih praznikih. Zahvalni pobožnosti je prisostvovalo tudi zavezniško poveljstvo s polkovnikom Smutsom čelu. G. nadškof je na-t govoril ver like v slovenščini, ita-IjanšČini in angleščini, in je v i-menu cele škofije zahvalil vsemogočnega Boga za mir in pozval vse naj z vsemi močni sodelujejo, da bo ta m r zgrajen na temeljih remce, pravice in prave krščanske ljubezni.
Enaka pobožnost je bila tudi v tržaški stolnici sv. Justa ob veliki udeležbi meščanov.
Vpisovanje v slovensko srednjo šolo v Gorici se bo
vršilo od 10. do 15. septembra na učiteljišču v Gorici (Corso Verd ), in sicer vsak dan od 10-12 in od 4 6.
Slovenski misijonar z Dalnega vzhoda
Meseca junija t. 1. je s Kitajskega dospel nenadoma v Rim znani slovenski misijonar salezijanec Jože Kerec. Njegov obisk v Rimu je toliko bolj zanimiv in važen, ker se je v zadnjih le* tih, odkar divja na Daljnem vzhodu vojna, le redko kateremu katoliškemu misijonarju posrečilo priti do Rima. Mgr Kerec je prišel v Rim, da poroča sveti stolici o misijonskem delu na Kitajskem in pa s tiho željo, da obišče svojo domovino, ako bodo razmere dopuščale. Pri dolgi vožnji, ki jo je napravil deloma z letalom, deloma pa s parnikom, so mu šle anglo-amerikanske o-blasti zelo na roko. Meseca septembra se misli spet vrniti na Kitajsko.
Mgr Kerec zavzema v misijonskem svetu na Kitajskem odlično mesto. Že dolga desefetja širi Kristusovo kraljestvo med kitajskim narodom, katerega do dobra pozna in z vsem srcem ljubi. V zadnjem času je postal apostolski provikar (upravitelj škofije) v neki južni kitajski oo-krajini, ki je obširnejša cd Italije. V svoji škofiji je Mgr Kerec zelo priljubljen tudi pri poganih in pri oblasteh, ki znajo ceniti njegovo ljubezen in skrb za duhovni in gmotni napredek kitajskega naroda. Mgr Kerec ni samo vzgleden duhovnik in goreč nrsijonar temveč tudi delaven in podjeten inženir, kar Kitajcem zelo prija. Pokrajinske civilne oblasti so mu poverile že več gradbenih del in so bile z njegovimi načrti zelo zadovoljne. Tako je Mgr. Kerec napravil načrt za mestni park svoje škofijske prestolnice, ki so ga mestne oblasti njemu na čast imenovale »Jugoslovanski park*.-
Njegov obisk v Rimu je bil veselo prešenečenje za večno mesto. Mgr Kerec je bil sprejet v dolgi avdienci pri sv. očetu, kateremu je podrobno poročal o razmerah na Daljnem vzhodu. Zlasti pa so bdi veseli njegovega obiska Kitajc', ki živijo v Rimu. Kitajsko poslaništvo pri sv. stolici mu je priredilo slovesen sprejem. V bazilki sv. Petra je Mgr Kerec daroval sv. mašo za vso kitajsko kolonijo v Rimu in imel med sv. mašo nagovor v kitajskem jeziku.
Toda še neko drugo vrsto ljudi je prihod Mgrja Kereca presenetil in razburil, namreč časnikarje. Ti so takoj pogodili: to ni brez pomena, da vam pride znana misijonska osebnost z zavezniškim letalom z Daljnega vzhoda v Rim, da se poda takoj z aktovko v Vatikan in je sprejeta v posebni avdienci pri papežu. In tako se je zgodilo, da je takoj po avdienci pri sv. očetu Reuter razširila vest, da je Mgr Kerec prinesel v Rim japonske mirovne pogoje Lahko si mislimo, da so našega misijonarja
OKNO
Jugoslavija, Začasna skupščina je sprejela zakon, po katerem izgube državljanstvo vsi politični begunci, častniki in podčastniki, ki se ne povrnejo v domovino.
Kitajska. Kitajska in Sovjetska zveza sta sklenili po godbo, da se poslednja ne bo vtikala v notranje kitajske zadeve, ker se kitajski komunisti upirajo vladi Čankajšeka.
Združene države. Predsednik Truman je izdal naredbo o ukinitvi zakona o posojilu in najemu, ki je veljal za časa vojne. S tem bodo države prišle v finančne tezkoče. Amerika jim bo pomagala _ le s kratkoročnimi posojili. Časnikarji pravijo, da je ta odlok podoben učinku atomske bombe na finančnem polju.
Jugoslavija. Z zakonom je bila ukinjena cenzura tujega tiska. Minister Kosanovič je dejal ob tej priliki: »Jugoslaviji ni treba zapirati meja; želi, da vidi in sliši vsakdo polno resnico".
Bolgarija. Začeli so razgovori med bolgarskimi regenti, da bi preosnovili vlado na širši demokratični podlagi. Prisostvuje je tudi zastopnik Združenih držav Zavezniške nadzorstvene komisije.
Švica. Belgijskemu kralju Leopoldu je bilo dovoljeno bivanje v Švici pod pogojem, da se vzdrži vsakega političnega delovanja.
Nemčija. V Berlin je vedno večji dotok beguncev. V preteklem tednu je število beguncev naraslo od lOtisoč na 25tisoč. Največ jih prihaja iz poljskega ozemlja.
Jugoslavija. Volitve v u-stavodajno skupščino se bodo vršile 11. novembra.
Bolgarija. Vlada je odložila volitve, ki so se imele vršiti 26. avgusta. Ameriški zunanji minister se je pohvalno izrazil o tem odloku in povdaril, da je to podlaga za vspostavitev rednih diplomatskih stikov med Bolgarijo in Združenimi državami.
kot roj čebel obsuli Časnikarji ki pa so bili zelo razočarani, ko jim je Mgr Kerec izjavil, da je Reuterjeva novica popolnoma brez podlage.
Mgr Kerec je vkljub svojemu dolgoletnemu bivanju na Kitajskem ostal pristen Slovenec. Še vedno lepo in po domače govori svoj materin jezik, še vedno goroče ljubi svoj narod, se zanj zanima, z njim trpi in se veseli. Slovenci smo lahko ponosni na tega svojega velikega sina, ki je po širnem vzhodu zanesel slovensko ime.
V SVET
Jugoslavija. Agencija Tanjug poroča iz Beograda, da je minister za informacije priporočil, naj se vlada zavzame na konferenci zunanjih ministrov v Londonu, da se Jugoslaviji vrnejo dežele, ki bi j h morala dobiti že po prvi svetovni vojni.
Japonska. Zavezniško bro-dovje se izkrcuje na japonskih tleh. O priliki uradne predaje je govoril po radiju predsednik Truman, ki je povdaril, da si mora Japonska zaslužiti sama lepšo bodočnost.
Abesinija. Cesar je sprejel zastopnike zavezniških držav, katere je opozoril, da mora konferenca v Londonu upoštevati pravice in interese Abesinije, ker je bila ta prva italjanska žrtev.
Amerika. Katoliška/- protestantska in judovska udruženja so nabrala v Združenih državah veliko količino obleke, ki bo zadostovala za 25 miljonov ljudi. UNRRA bo poskrbela, da bodo vse to blago pripeljali še pred zimo v Evropo in na Daljni vzhod.
Primorska. Angleški komandant v Trstu je izjavil, da končna usoda naše dežele odvisi od mirovne konference. Trenutno ostane tako kot je.
Te dii je na tiskovni [konferenci v Trstu polkovnik Bovvman izjavil, da zavezniške oblasti ne bodo preklicale odloka št. II o preureditvi uprave v zasedenem pasu in je dal osvobodilnemu svetu teden dni časa, da se lahko odloči za sodelovanje.
Te dni hodijo okrog po hišah j v mestu in na deželi, pri Sloven- J cih in pri Furlanih, pridne osebe, ki nabirajo podpise. Ponekod kar na belo polo brez vsake izjave ; 1 drugod z izjavo, da hočejo priključitev k Jugoslaviji; drugod zopet, da hočejo Titovo Jugosla- l vijo. Morda se še kako drugače glasijo te izjave, mi ne vemo. Podpisovanje ima videz narod- j nega plebiscita le s to razliko, da kdor ne podpiše, mu groze, da pride na listo tistih, ki se jim bo slabo godilo. Nekateri časniki pišejo, da bodo te izjave in podpise predložili mirovni konferenci. Se razume, da smo za združitev vseh Slovencev v eno celoto, a diktatur naj ne bo nikakih več nad nami.
Miren
Opominjamo znova na otvoritev božje poti na Mirenskem gradu v petek popoldne in v soboto na mali šmaren, ko bo tam nova maša. Vsi verniki srčno vabljeni 1
Sveti Kri*
Pri nas se pripravljamo na praznovanje tretje stoletnice rojstva našega slavnega rojaka kapucina o Janeza Svetokriškega, ki je btl najplodovitejšt pridigar 17. sl. Izdal je p el d belih zvezkov pridig v slov. jeziku. Ob priliki bomo kaj več poročali.
MIPIUSIKA MDHIL
ZA ŠESTNAJSTO POBINKOŠTNO NEDELJO
„Q)anašnji sveti evangelij nam Rale na prevzetnost la/to, da je iabkn z roko primemo■ JismouRi in farizeji so nam živa po-doba prevzetnežev in Jezusova beseda nam jasno Raže, RaRo veliR greb je prevzetnost, Ri je naše prve starše zapetjafa. fJz paradiža se je po vsem sveta razširita in je še danes mati vsefi kudobij in malopridnosti, Ratere se pod sofcem godijo in zemtjo omadežujejo, Jrevzetnost se je ugnezdita v gtnoab in srcifi Svinib otrok ; odtod prepiri, po6oji in sovraštva, odtod se zemlja s človešRo Rrvjo poji in gnoji.
Jrevzetnež pa je velik bedaR. Jn sicer zalo, Rer bodi po napačni poli, taRo, da sebe in “Boga prav ne pozna, časnost več ceni nego večnost in se nad Boga povzdiguje.
Jrevzetnež je veliR RrivičniR. ‘Vsak ■ grešniR je sicer pred Bogom RrivičniR, najbujši RrivičniR pa je prevzetnež, Rer je vsaRe Rrivice in hudobije zmožen, če se mu pripravna zdi za njegov namen. JCaRor je prevzetni 71 man Jftardobeja in ves judovski narod preganjat, tako je tudi še danes prevzetnost vzrok marsikaterega preganjanja in marsikatere smrti.
Jrevzetnež je Ronečno obžalovanja vreden nesrečnež in sicer zalo, Rer ga prevzetnost oslepi, da svojega stanja ne spozna, v grebu ustroja in se pogubi.
Gecar SKeraktej, Ri je v boju SPerzijcem olmel sveti SKristu-sov križ, ga je z vso cesarsko slovesnostjo bolet sam nesti zopet na SKatvarijo. Ja Raj se igodi ? SKo pride pod SKatvarijo ne more z mesta. Sfla škofovo povefje steče kraljevsko obleko in obleče spokorno raševino. Jn spet je tabko šef s križem na SKatvarijo.
SKeraktej je tabko šel na SKatvarijo potem Ro je steRef prevzetno obfeko In si nadet ponižno raševino. Slečimo tudi mi svojo prevzetnost in fabka nam pot do SKristusa in za SKri-slusom."	(FILIP	KAFOL)
C.
imw u šolstvi
Bliža ze začetek šolskega leta in , vsa slovenska javnost napeto pričakuje, kako bo rešeno vprašanje našega šolstva. Slovenci, ki smo iz te strašne vojne izšli s teški-mi izgubami, se pri obnovi našega narodnega življenja po pravici zavedamo, da spada šolstvo med temelje, na katerih mora vzrasti vse naše obnovitveno delo. Šolska vzgoja je vzgoja mladine in mladina je pomlad naroda: vzgajati mladino se pravi oblikovati narod, usmerjati njegovo življenjsko pot, določati njegovo življensko usodo. Zato ni čuda. da ravno naše šolsko vprašanje leži vsakemu zavednemu primorskemu Slovencu tako globoko .pri ,srcu.
Veliko 'se je o tem že pisalo, razpravljalo in polemiziralo- Da so pri organizaciji našega šolstva posebne težave, ni prav nič čudno: saj je treba tako rekoč iz nič ustvariti cel naš šolski ustroj, ki ie bil pred prvo svetovno vojno zelo cvetoč, a ga je po vojni italijansko nerazumevanje in fašistično zatiranje popolnoma uničilo. Na drugi strani pa ni dvoma, da se vse te težave dajo premostiti v luči prave narodne strpnosti in pravega demokratičnega pojmovanja.
Mislimo, da ne bo odveč, ako v tem perečem vprašanju še mi vsaj nakažemo nekaj misli in načel, po katerih bi se moralo organizirati naše šolstvo.
1. Edino merilo, po katerem naj se določa število in vrsta šol, mora biti število in želja dijakov in pa potrebe ljudstva. Ne gre, da bi se tukaj sklicevali na razmere pod pokojno Avstrijo: saj dobro vemo, kako tenek je bil kruh, ki nam ga je rezala Avstrija tudi na polju šolstva. Dovolj je, da pomislimo, da smo goriški Slovenci dobili svojo gimnazijo šele tik pred svetovno vojno. Tukaj moramo res zahtevati i od zavezniških oblasti i od svojih scdeželanov ItGjanov pravega razumevanja naših narodnih potreb. Pri tem važnem v-prašanju odločano prav za prav mi, ker samo mi poznano svoje ljudstvo in njegove zahteve. Gre tukaj pred vsem za naše srednje šolstvo. Mislimo, da je najmanj, kar lahko na tem polju zahtevamo : klasična gimnazija, učiteljišče, trgovska ir obrtna šola v Gorici, realna gimnazija, trgovska in obrtna šola v Trstu.
2. Skrbeti ba treba, da bo naše šolstvo na pravi strokovni višini. Učne moči naj bodo res usposobljene - in gledč tega ne bo velikih težav - učni načrti naj bodo dobro izdelani in čim najbolj prilagojeni našin slovenskim razmeram. Smo odločno proti temu da bi se na slovenskih šolah kratko malo prevzeli ita-Ijanski učni načrti.
3. Naše šole morajo biti parva narcdna vzgojevališča, kjer se bodo naši otroci izoblikovali v
zavedne in odločne Slovence. Ne smejo pa postati naše šole politične predavalnice, kjer se bo prava narodna vzgoja zanemarjala in se bodo otroci napajali s samo dnevno strankarsko politiko. Namen šole je, vzgojiti otroke v prave Slovence ne pa v fanatične pristaše te ali one stranke. To je bila ravno bistvena zmota fašistične šolske vzgoje. Vsi smo priča njen h strašnih posledic.
4.	Dobro se zavedano, da ni prave narodne vzgoje brez moralne verske vzgoje. Zato mora biti krona šolskega poduka krščanski nauk. Krščanski nauk ne sme biti privesek, poirebno zlo, brezpravn i pepelčica, temveč e-nakopravni brat med brati, celo prvi med šolskimi predmeti. Zato zahtevamo, da se v slovenske šole vpeljata dve tedenski uri krščanskega nauka, kot je določal jugoslovanski program : ena tedenska ura, kot dopušča italijanski program na srednjih šolah, se nam zdi vse premalo.
To so naši skromni nasveti glede obnove našega šolstva. Ni da bi se kar na lepem prezrli, saj izražajo v glavnem mnenje slovenske duhovščine in slovenskih krščanskih staršev.
Prpčaslilim sobratom po deželi javljamo, da je Ire.ba za Nadškofijsko dobrodelnost (Slovenski odsek) prej na-broli kaj zalog, potem šele pošiljati vojne oškodovance v mesto po podpore. Nimamo namreč še pravice tiskati bankovce. Nadškofijski dobrodelni odbor Slovenski odsek
Cerkev in socialno vprašanje
Vprašanja nastanejo takrat, ko se začnejo težave. Dokler vse prav teče, ni nobenega vprašanja. Tako tubi v socialnem življenju, dokler je vse prav teklo, ni bilo nobenega vprašanja. Ko pa so se začela nerazumevanja in težave med gospodarji in delavci, se je zač.fclo tudi socialno vprašanje. Ti spori so v preteklem stoletju prišli do take silovitosti, da je razmerje med delavci in gospodarji-kapi-talisti postajalo nevzdržno.
Tedaj sta priskočili na pomoč, da poišč-ta rešitev, obe najvišji sili na zemlji: država in Cerkev. Da je nastopila država, je razumljivo. Toda zakaj se Cerkev vmešuje v te zadeve ? Ali je upravičen nastop Cerkve pri reševanju socialnega vprašanja ?
Na vprašanje odgovarja papež Leon XH1. sam v svoji socialni encikliki „Rerum novarum" takole : „S samozavestjo se lotimo obravnavati to zadevo, namreč socialno vprašanje, in sicer z vso upravičenostjo, saj gre za vprašanje, ki se ne da uspešno rešiti, če se ne zatečemo k veri in Cerkvi. Tudi drugi morajo pomagati, da se reši ta spor: država, delavci, gospodarji. „To-da vsa prizadevanja bodo zaman, če se prezre Cerkev in njeno delo".
Vendar se zavedajmo, da se
s tem Cerkev noče prav nič v-mešavati v vodstvo zgolj časnih stvari, za kar nima ne oblasti, ne pravice. „Kljub temu pa se noče odpovedati nalogi, ki ji jo je zaupal Bog sam, namreč da nastopa s svojo avtoriteto... v vsem, kar se tiče nravnosti." (Pij XII. v encikliki Qudragesi-mo anno.) Torej, ko gre za to, kaj je greh in kaj ni, kaj se sme in kaj se ne sme, ima edini Cerkev absolutno in nesporno pravico in dolžnost, določiti, kaj je po naravnih in božjih zapovedih in kaj ni. In z ozirom na to pravico in dolžnost razsojanja v moralnih rečeh ima Cerkev pravico in dolžnost posegati tudi v socialno vprašanje. Zakaj tudi tu morajo vladati moralni božji in nravni zakoni.
Kako potrebno je to, da Cerkev kaže pravo pot tudi pri reševanju socialnega vprašanja, razvidimo iz zmed in krivih naukov, ki so nastali ravno ob tem vprašanju. Saj gredo nekateri tako daleč, da taje najbolj bistvene resnice krščanske vere in nravnosti. Mislijo namreč, da .morajo svet tako urediti, kakor da bi bil čiovek bitje brez neumrljive duše, ki zaključi svoje bivanje v tej solzni dolini, češ da po smrti ni ničesar več. Država se mora urediti brez Boga, kakor da je Bog le Bog posameznikov in ne držav in njihovih voditeljev. Uvesti se mora razporoka in civilni zakon in državi se mora priznati izključna pravica do vzgoje otrok itd. Vse to so 6istvene zmote nekaterih socialnih naukov, ki obljubljajo, da bodo pripravili resnično srečo in blagostanje na svet. Vsakdo pa tudi vidi, da so to zmote, ki jih Cerkev mora obsojati in svariti vernice pred njimi in pred tistimi, ki jih zagovarjajo. V zameno pa jim mora pokazati, kje je prava rešitev iz teživ in zagat sedanjega socialnega reda, to se pravi, da m ^ra razviti svoj socialni nauk. Kar vidimo, da je Cerkev tudi storila. Naša dolžnost pa je ta nauk proučevati in si prizadevati, da postane kdaj v svetu resnično dejstvo.
Verska svoboda
Svoboda je ena najbolj zlorabljenih besed. Že mnogo let jo z besedo najbolj poveličujejo tam, kjer jo v dejanjih najoolj teptajo. Mnogi so prišli tako daleč, da vidijo svobodo v tem, da smejo delati nemoteno in nekaznovano hudo, dočim ne priznajo nobene svobode tistim, ki bi radi delali dobro.
Tako je tudi z versko svobodo. Ljudje, ki jim je vera radi zlih del trn v peti in pesek v očeh, si pod versko svobodo predstavljajo to, da smejo vero in njene predstavnike nemoteno napadati, da se smejo svobodno veri in življenju po veri odpovedati in tudi druge k takemu ravnanju
popolnoma svobodno navajati. Pri takem versko razdiralnem delu jih niti poklicni zagovornik in branitelj vere ne sme ovirati.
Drugi, ki še nekaj dajo na ljudske verske tradicije in vidijo v veri zadevo verskega čuvstva, kateremu se široke ljudske plasti ne morejo kar čez noč odpovedati (isto velja tudi o narodnem čuvstvu, ki je menda tudi že za« starela stvar), priznavajo Cerkvi svobodo, da nemoteno vrši svoje bogoslužje. Čeprav neradi, dovoljujejo taki ljudje Cerkvi tudi še nekaj svobode glede pouka v krščanskem nauku, a tu so že hudo nezaupni, kajti duhovnik bi utegnil kaj povedati, kar se ne ujema z njihovim naziranjem o Bogu, o morali, o družinskem in javnem življenju, o družabni pravičnosti in tako dalje. Sicer se jim zdi še prezgodaj, da bi duhovniku kar na celem prepovedali oznanjati besedo božjo, pač pa ga v izpolnjevanju te dolžnosti skušajo kolikor le mogoče ovirati. To delajo zlasti na ta način, da vsako njegovo aktualno besedo zlepa ali zgrda zavijejo v politično smer in potem udarijo po njem: prižnico zlorablja, o politiki govori. In ljudje, ki ne vedo ne kaj je politika, ne kaj vera in ne kaki so odnosi med vero in politiko, pritrjujejo v svoji naivnosti: res, v politiko naj se duhovnik ne vtika, ampak naj oznanja samo čisti evangelij. Tako se sprevrača verska svoboda celo v to zmoto, da smejo čisto navadni in v verskih rečeh popolnoma nevedni ljudje določati, kaj naj duhovnik uči in česa ne sme učiti. Glede poklica Cerkve in njenih služabnikov (in samo njih) se popolnoma zavrže splošno priznano pravilo : le čevlje sodi naj kopitar.
V	verskih rečeh dobro poučen vernik si pa pod versko svobodo predstavlja vse kaj drugega.
Solkan je lepa in prastara, vas starejša od Gorice same. Pa tudi po slavnih možeh, ki so se tu rodili ni med zadnjimi. Eden izmed teh je tudi naš slavni rojak dr. Marko Plenčič. Ta mož se je rodil v Solkanu dne 28. aprila leta 1705. Svoje prve nauke je prejel v slavnoznanih goriških jezuitskih šolah. Odtod se je napotil na dunajske vseučilišče, kjer se je vpisal najprej na modro-slovno, potem pa na medicinsko fakulteto. Tedaj pa je posebno slovel profesor medicine na vseučilišču v Padovi, slavni italijanski zdravnik Morgagni. Naš uka-željni rojak se je zato preselil v Padovo in poslušal tega profesorja, ki mu je bil jako naklonjen. Pod njim je promoviral za doktorja vsega zdravilstva in se nato zoptt preselil na Dunaj kot mlad zdravnik. Ker pa ni bil promoviran na avstrijskem vseučilišču 1 so mu zabranili zdravniško prakso. Šele potem ko je svoje izpite ponovil pred dujiajsko komisijo so
Verska svoboda v pravem pomenu besede pomenja, da sme Cerkev nemoteno in v polnem obsegu vršiti poslanstvo, ki ga je kot božja ustanova prejela od svojega ustanovitelja Kristusa. V ta namen se sme posluževati vseh sredstev, ki Se ji zde koristna in potrebna : verski pouk v cerkvi in bogoslužje, ustanavljanje verskih šol od najnižjih do najvišjih, verske družbe in društva, versko-vgojni tisk itd. Ker je vse to nemogoče brez materialnih sredstev, ima Cerkev pravico, da svobodno upravlja imetje, ki ji ga dajo verniki na razpolago za njene namene. Ker je Cerkev v verskih in moralnih refeh edina merodajna, ji tiče popolna svo» boda, da z verskega in moralnega stališča ocenjuje vse delovanje človeka kot poedinca in kot člana človeške družbe. Verska svoboda zahteva tudi, da se delovanje posameznih duhovnikov ocenjuje od za to postavljene cerkvene oblasti in ne od svetne oblasti ali celo kakih posameznih laikov.
Če imajo posamezniki ali tudi kaka oblast kako pritožbo zoper kakega duhovnika, nimata nobene pravice, da ga kličeta na odgovor ali ga celo javno napadata in mu morda celo grozita. Pač pa imata pravico, da se pritožita pri višji cerkveni oblasti, ki bo sama najbolj skrbela, da se morebitni nered odpravi.
Verniki pa imajo to versko svobodo, ki jim je nihče ne sme kratiti, da smejo po mili volji zajemati iz studencev Zveličarje-vih, ki jih v njihov blagor upravlja Cerkev. Proti verski svobodi se pregrešijo pozamezniki, vlade in države, ki kakorkoli ovirajo vernike pri delu za svoje posvečenje in zveličanje. Vsako oviranje verskega življenja s fizič* nim ali moralnim nasiljem (obrekovanje, laži, prirejanje zabav itd. med službo božjo ali krščan-
Vnkulikn lll.nv Iz miši: preteklosti
mu prakso dovolil'. Kmali pa je tako zaslovel, da je bil imenovan za profesorja zdravilstva na dunajskem vseučilišču.
In tu se začenja njegova slava. Znanstveniki ga prištevajo med najbolj slavne profesorje dunajskega vseučilišča. Dr. Hirsch v svoji knjigi »Zgodovina medicinske znanosti v Nemčiji" (Miin-chen und Leipzig 1893) pravi o njem takole: Jzvrstna dela je objavil o Škrlatici, ki so jo zdravniki dotedaj vobče zamenjavali z osepnicami in on je bil prvi, kateri je izrazil mnenje, da so nalezljive bolezni organske narave1'.
Svoje knjige je dr. Plenčič objavljal v latinskem jeziku in so nekatere takoj prestavljali na nemški jezik.
Zanimivo je, da je naš rojak prvi objavil navodila za konser-viranje žita, zelenjave in sadja.
skim naukom) je velik žločin zoper versko svodo.
Vsak vernik sme tudi vero od-kloniki in Cerkev ga ne more na noben način prisiliti, da bi veroval ter po veri živel. Ta svoboda pa ni od Boga hotena, ampak samo dopuščena, kakor sploh svobcda greha, ki jo je Bog človeku dal, ker hoče, da je sam svoje sreče, pa tudi nesreče kovač.
To je v kratkem verska svoboda v pravem pomenu besede. Vsako drugačno govorjenje o verski svobodi je potvarjanje tega pojma, ki more narodu samo škodovati.
PLES, PLES, PLES
Plesno norenjeje ljudi tako obsedlo, da so morala po nekaterih krajih prav resno nastopiti oblastva, da to preprečijo. Prišla so do spoznanja da ples kvari ljudi, posebno mladino, ki jo navaja na uživaželjnost in indirektno vzbuja mržnjo do resnega dela. Kjer pa ljudje izgubijo smisel za delo, tam začne s svojo nadvlado lenoba, mati v-seh grdob.
Tako so oblasti v Trevisu dale nalogo vsem nižjim oblastem, naj ne dajajo dovoljenja za ples, ker z njim se samo ruši in ne gradi, kot je to treba zdaj v teh žalostnih povojnih časih.
Vojaška oblast je za Beneško ravnino dala isti ukaz, kjer pravi, da je plesanje v teh časih zločin, ko še toliko ljudi trpi pomanjkanje in je na miljone ljudi po taboriščih.
Beneški prefekt je prepovedal vse javne plese, ludi če so prirejeni v dobrodelne namene, ker plesi so šola pokvarjenosti, nemorale itd.
*
In pri nas? Kdaj bomo spregledali, kam drvi naše ljudstvo? Kaj hočemo res vzgojili na olesišču rod, ki bo v sramoto narodu? Po toliki krvi in to-likih žrtvah bi morali jokati in skrbeti, da vzgojimo rod kre?kih in značajnih ljudi, ki bodo ljubili delo in pošteno zabavo o pravem času, ne pa rod lahkoživcev, ki jim bo delo smrdelo. Čas je, da se streznemo! Starši, kje je vaša skrb za otroke ?
Odgovorni urednik Msgr. ALOIZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
V svojih knjigah razpravlja tudi o potresu.
Zaradi njegovega velikega u-gleda na Dunaju in zaradi njegovih znamenitih strokovnih razprav ga je povzdignila cesarica Marija Terezija v plemiški stan. To se je zgodilo leta 1770.
Naš slavni rojak pa tudi v tujini ni pozabil svoje ožje domovine.
V njegovi dobi se je ustanavljalo goriško centralno semenišče za vzgojo duhovščine. Dr. Plenčič je kot zdravnik imel zveze z visokimi krogi in tudi z vojvodinjo savojsko, ki je pa bila po rojstvu kneginja Lichtenstein. In glejte, ta je na njegove pobude ustanovila 14 štipendijev za gojence goriške bogoslovnice. Za tisto dobo je bilo to velepomembno delo, ker je omogočilo povečati število goriških bogo-
_____________________
| RAZNA OBVESTliTA |
Iz nadškofijske pisarne _
Prevzvišeni je odredil, naj od 9. sept U da’je duhovniki pri sv. maši vzamejo 0 kolekto »De Špiritu Sancto* tamquam “ imperarta pr'o re gravi, da bi Bog rn- 1 zsvetlil voditelje narodov, da bi ne ■ mirovni konferenci uredili svet po načelih pravičnosti. V isti namen naj devet zaporednih dni opravijo večerno pobožnost z verniki z .Veni Creator* in blagoslovom.
.SEPRAL" sporoča : začasno se uki- j njajo živilski dodatki bolnikom, ker bo- , do v kratkem objavljene nove določbe. *
POŠTNO RAVNATELJSTVO spo- 1 roča, da se bodo od 5. septembra da- J lje na poštnih uradih izplačevale pod- . pore za ujetnike za mesec avgust.
OD 5. t. m. DALJE bo vsaka oseba ^ lahko dobila, na odrezek št. 2 za milo, ] 100 gr. mila po 100 lir kg.
PODPORE DRUŽINAM INTERNI-RANIH iz Goriškega okraja. Za- ' vezniška uprava v Gorici je ustanovila ; fond. miljon 250 tisoč lir za podpore ] družinam onih oseb, ki so Š3 internirane v Jugoslaviji. Poglavarju družin bo dala po 30 lir, drugim članom pa po 20 lir dnevno. Izplačali se bodo tudi zastanki od 2. maja dalje. Zavezniki ; so izjavili, da je še okoli 1400 oseb interniranih v Jugoslaviji, ki spadajo zavezniški pas.
POVIŠANJE VOZNIH TARIF. S pr-vim sept. so oovišane vse želežniške tarife za 300 °/0 v Primorju zasedenem po zaveznikih.
GORIŠKI OKRAJNJ ODSEK za prehrano je s t. sept. odpravil vse .pooblaščene trgovine, fspaccto autoriz-zato) za posebna nakazila živil. Vsa laka nakazila se sedaj lahko dvignejo pri vsakemu Irgocu z jestvinami.
TOBAČNE NAKAZNICE. V razdelitvi so nove tobačne nakaznice za dobo od I. sept. do 31. dec. Pravico do nakaznice imajo vsi moški, ki so dopolnili 19. lelo.
Vozni red
Proga Gorica-Ajdovščina.
Od 3. septembra dalje je vzpostavljen potniški promet samo v 3. razredu na progi Gorica-glavni kolodvor in Ajdovščino: odhod ob 18.20; prihod ob 6.37.
Darovi za naš list
N. N.	L. 200.-
N. N.	L. 100.-
slovcev in zato tudi tedaj tako potrebnih duhovnikov.
To njegovo delo so priznali tudi goriški deželni stanovi in ga s posebno diplomo imenovali za svojega člana. Pač redka odlika 1
Ta naš slavni rojak je dočakal lepo starost. Umrl je v svojem 81. leta, dne 25. novembra 1. 1786. na Dunaju, kjer je tudi pokopan.
Zanimivo je pa tudi, da je mož imel sina, ki bi bil morda še bolj slaven nego oče, če bi ne bil prezgodaj umrl. Bil je to dr. Jožef pl. Plenčič, porojen na Dunaju 1. 1751. in promoviran isto-tam leta 1778. Početkom je bil asistent dr. Hacna na Dunaju, potem pa vseučiliški profesor medicine v Pragi. Spisal je nekaj medicinskih razprav.
Umrl pa je že v svojem 33. letu radi zastrupitve krvi pri operaciji. Naša dolžnost je, da ohranimo v spominu ta prva naša velika rojaka.
Solkanci so še lahko prav posebno ponosni nanju.
2. Dh,. iM/vJccr	;	zdravnik	in	vseui:.	profc