PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Gladilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mašite ' official organ of J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU âT. — NO. 1827. Katerwl m mcmU-cIíh null«, Dk. I, 1M7. at Um po«t ottk« al Cfcfca«* u«4»r t K« Act «jI Caa«r«u ai Maicà S, II». CHICAGO, ILL., 16. SEPTEMBRA (September 16), 1942 Published W.skly at 2301 S. Lswndslc Avs. ^^«.aLETO—VOL. XXXVII. Zvezal dataktivi ao — reiao lotili Ioto nad nacijtkimi agenti in ipijoni. Ameriška vlada jih ni v njihovem delovanju nič oviral« do letošnjega poletja. Pa tudi tedaj jo ¿o v»e polao fašistov, ki rujojo, no da bi jim kdo stopil na prste. Roosevelt sam je priznal, da so vsled svojih bogastev skoro nedotakljivi. Na gora ji sliki je Kaj takega ne bi bilo mogoče pričakovati — sqf[ sedaj še ne — ne od konvencije AFIL in ne od C I. O Vendar pa je položaj v tej deželi enak kakor na Angleškem. Kapitalisti uravnavajo svoje obrate vse s stališča dobička Zato so ga zavozih s kavčukom, bodisi na Angleškem kot tukaj, zalagali so Japonsko z vojnim materijalom do zadnjega, ker se jim je "izplačalo", pa tudi sedaj, ko smo v vojn», govore le o svojem "riziku", o "izgubah ki jih čakajo po vojni, protestirajo zoper davke na profite in sploh se trudijo v potu svojega obraza, da se jim bi bogastva večala kolikor največ mogoče. V prejšnji Vojni so se milijonarji množili na Angleškem in tukaj kakor "gobe po dežju". V Angliji je po zaslugi delavske stranke tak nevaren pojav sedaj do malega onemogočen, je pa še vsa možnost za nastajanje bogastev brez dela v Zed državah Izkazalo se je — na Angleškem in tukaj, "da privatna bogastva niso v stanju producirati v interesu dežele niti v izjemnih, namreč v vojnih razmerah. Zato je klic angleškega delavstva, "podrža-vite industrijo!" na mestu in bil bi prav tako potreben in logičen tudi v Zed državah. Kitajska izgubila v sedanji vojni nad šest milijonov mož Vsi upi Hitlerja in druge na-cijske vrhovne komande, da saj letos s Sovjetsko Rusijo za zmerom opravijo, ao šli po vodi. Jesen je tu, zima se bliža, in sovjetska armada se še bori s silo, kakršne v tolikšni obliki in iizvežbanoetj ni bilo še nikdar v zgodovini. Armada, Id je bila že lauii "za vselej uničena" Ze lansko poletje je Hitler po radiu, in v "parlamentu" svečano ugotovil, da je boljše-viška armada za zmerom zlomljena, da se potepajo od nje po bojiščilh le se ostanki, in da se nikdar ve* ne obnovi. Nemci— namreč nemški »narod, ki bi ga mnogi sedaj radi nekako prikazali kot da je Hitlerjev ujetnik— se je silno radoval. Bile fo ovacije, demonstracije, in pa predstave, vse prirejene pod Keslom, da je Rusija zlomljena, slovanska nevarnost . odpravljena, židovstvo da je iz-kubilo svojo «poslednjo trdnjavo v Evropi in pa da je barbarstvu, ki je*pretilo Evropi iz Rusije, zadan usodni udarec. "... in prišla je zima .. Veliko ljudi je lansko jesen verjelo, da je Rusije kot velesile konec, da je njena armada nis zdrobljena, in je le še vprašanje, ali bo Hitler «pozval Stalina na sklenitev miru v Brest Utovsk, kjer sta ga oklenila v prejšnji vojni z nemškim kaj-zerjem I^emn in Trocki, ali pa tfa bo diktiral kar pri Stalinovi mizi v Kremlkiu. Bilo bi čudno, če bi se Sovjetska Unija, po dvajsetih letih pripravljanja na obrambo, res zrušila kakor hiša k kart, kot J«4 upal HKler. Njegovo pričakovanje, da se to zgodi, m ni uresničilo. In njegova prerokovanja, da je boljševiSka armada zdrobljena za vselej, so bila vredna toliko kot prerokovanja cigank, ki vabijo k sebi naivneže, da jim napovedujejo za mal ali velik denar — kolikor pač morejo izvabiti od njih — srečo. Nemška armada lansko jesen ni zlomila sovjetske oborožene .«¡le, dasi se je upravičeno ponašala m ogromnimi zmaiga-mi, z osvojitvijo Ukrajine, baltiških dežel in sploh da je prišla do Leningrada in Moskve. A nastala je zima predno je Hitler mogel zmaigati in postalo ga je strah, kaj bo čez zimo! Vendar pa je bil uverjen, da je njegova oborožena mehanična sila jačja kakor sovjetska, in da bo prenesla tudi mraz na ruskih stepah, kar se je res dogodilo. Vesti, da njegova arma- PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETIT v Pitsburghu je (zvišal naročnino s 3 na 4c za izvod. Tudi mnofco drugih dnevnikov je zvišalo naročnino, •čeprav večinoma niso nazadovali v dohodkih na oglasih. Za vzrok zvišanja, omenjajo višje plače in pa višje cene papirja ter drugih tiskarskih pripomočkov. Ameriški letalci, ki napadajo nemške industrialne kraje v Porenju in pa industrialna obrežna mesta v okupirani Franciji, so napravili Hitlerju že veliko škode. Vendar pa so nemške priprave proti takim napadom tako izbome, da zbijejo z njimi mnogo angleških letal na tla. — Ruski letalci so spet minuli teden udarili na Budimpešto in na nemAke vojne/ objekte v baltiških deželah. Angleška vlada poroča, da je v ujetnifttvu nad 77,000 angleških vojakov, 3,500 mornarjev in 3,136 mož letalstva, ne-vSteviši one, ki so bili vjeti v zapadli em Pacifiku, v Hongkon-Singaporu, Malaji in Bur- gu (Nadaljevanje na 5. strani.) 1 mi. Največ angleftkih ujetnikov je v Nemčiji, namreč blizu 60 tisoč. i Radio Berlin je dne 6. septembra poročal, da so osiftčne čete pobile v bitkah od junija pa aktpzi avgust 4,735 jugoslovanskih gerilcev, nad 12,000 pa je bilo ujetih. Poročevalec je dodal, da so kraji bivše Jugoslavije "domalega počiščeni r a z b o j n iAkih komunističnih tolp". Finski časopis Urim Sangaat je na naslov nemške vlade priobčil članek, v katerem dokazuje, da se po švedski razliva nevaren val komunizma. Svetuje nacijem, naj bodo na straži in ako potrebno, naj nastopijo drastično, predno pogoltne Švedsko "pošast komunizma". V Stockholmu takih svaril niso veseli, ker vedo, da jim roacij-ska nevarnost stalno preti. In vedo tudi. da če kdaj nemška armada udari na Švedsko, bo to storila pod pretvezo, da jo je prišla "oteti komunistične nevarnosti". Zed. države imajo sedaj na (Nadaljevanje na 5. strani.) Kitajska, ki je v vojni z Japonsko sedaj šesto leto, je izgubila ubitih in ranjenih ie šest milijonov mož, ali več ko« katerakoli druga v vojno zapletena dežela. Japonska jih je v napadu na Kitajsko izgubila samo 2,500,-000 v vseh petih letih. Kitajske izgube so toliko večje vsled pomanjkanja mehanične opreme za armado, pa so po nji japonski bojni stroji lahko toliko bolj uspešno kosili m želi. Kitajska je ob enem izgubila tudi vse svoje obrežje, ker ni imela ne bojne mornarice, ne modeme obrežne obrambe. Krivdo za to imajo predvsem teko zvane zapadne velesile, vitevii Zed. države, ki so si skozi desetletja vzajemno prizadevale, da bi Kitajska ne postala militaristicna velesila. Tako pa se je ojačala v tej politiki Japonska. Sedaj je uverje-na, da je evropski in ameriški imperializem v Aziji dotgral in < ga mora naslediti "japonski novi red". Zed. države kajpada tega ne morejo dovoliti, če hočejo še ostati velesila na Pacifiku. Zato tudi pomagajo Kitajski kolikor zmorejo, in še več pa bodo zmogle, ko bodo pripravljene na ofenzivo. Sedaj so s Japonci večinoma le v obrambnem spoprijemu. Zanimivo je primerjaUi kitajske izgube z ruskimi in nemškimi. V številu ubitih m ranjenih, ter ugrabljenih teritorijev, je Kitajska na prvem mestu, Rusija na drugem, Anglija na tretjem in Zed. driave na četrtem. Izmed držav oeišča je izgubila teritorij edinole Italija ("cesarstvo" Etiopijo), vse druge, posebno pa Nemčija, so si ga pridobile. Število delavcev v ameriški vojni industriji Iz vladnih krogov poročajo, da znaša število delavcev, ki so direktno vposljeni v vojni industriji, 17,500,000, in da bo naraslo do konca prihodnjega leta že na 20,000,000. Milijone delavcev pa je kajpada uposlenih v ameriške vojne napore neposredno. Prireditev za ruski vojni relif V sredo 30. sept. se prične v Chicagu prireditev v pomoč' Rusiji, ki jo je aranžiral poseben odbor čikaškega odseka ruske pomožne akcije (Russian War Relief, Inc.). Vršila se bo v hotelu Sherman. Vstopnina je 55c za odrašče-ne in 28c za otroke. Kadar želite kaj oglašati, I spomnite se "Proletarca". Vojna je ljudska zadeva in le ono ¡o bo plačalo ! Nad pet milijonov mož, mogoče že veliko več, šteje ameriška armada sedaj, m se naglo-ma veča ne le v moštvu, nego tudi v opremi. Vojna nas bo stala okrog 350 milijard dolarjev, ako se bo končala po naših, to je^po načrtih ameriške vlade, in za toliko se bomo morali zadolžiti, kar pomen« tri tisoč dolarjev na vsako osebo v tej deželi. To je ogromno breme, toda ne tolikšno, da bi ga finančno ne zmogli. Kajti veliko težje je ono breme, ki je naloženo armadi na kopnem, bojni mornarici, letalstvu, in pa delavstvu m farmarjem. . Vsi ti delajo, in delo je vse. ' Vprašanje, ki preveva ameriško politično javnost sedaj je le to, ali naj imajo pretežni del bremena, ali pa kar vse breme, samo oni, ki delajo, ali pa naj se ga naloii nekaj tudi tistim, ki sicer ne delajo dosti, ali pa celo prav nič, toda posedujejo bogastva. Zdi se, da je zvezni kongres kar čezdalje bolj navdušen o-bremeniti le delavne sloje, na vsak način pa čimbolj ubraniti pred davki one, ne delajo, a posedujejo bogaffcva. Vzrok ie, ker tak kongres ne zastopa ljudskih interesov nego se predaja lobistom vsake aorte, kateri zastopajo interese bogatašev. Tako je bil predsed-nik Roosevelt primoran, da je rekel na račun tega zveznega kongresa svoje in mu na Delavski praznit 7. septembra naslovil ultimatum, da naj neha spletkarki za koristi posameznih korporacij in slojev ter se loti svoje ustavne naloge ko hi- tro mogoče in če ne. pa bo predsednik sam primoran vzeti na svoja ramena nalogo, ki pripada po ustavi zastopnikom a-meriškegai ljudstva. Smo v vojni in gre se enim zato, da v nji o bogate, in tisti imajo v zbornicah največ vpliva. Last u je jo tudi pretežni del časopisja in druga propagandna sredstva. Ljudstvo pa, ki bo moralo vojno plačati materija 1 no in z življenji, v taki zbornici nima veljave kot bi jo lahko imelo, če bi znalo pravilno voliti in se zanimalo za politiko toliko ko se interesira na primer za "šport". Čas je, da se narod, ki bo plačeval to vojno ne samo sedaj, ne le prihodnja leta, nego še generacije pozneje, predrami in poskrbi, da bo zmage ljudstvu, ne pa izžemalcem v korist. Imeli smo izkušnjo s prejšnjo vojno. Se predno smo pokrili izdatke, ki smo jih imeli z njo, imamo novo, ki žre milijarde še veliko hitrejše kakor jih je svetovna vojna št. 1. In kot takrat, tudi sedaj govorimo, «la moramo dobiti po zmagi mir, ne pa premirje. To se zgodi, ako bomo Misli vlade, Id bo to hotela, in posebno pa še, Če bo tadci vladi pomagal tudi zvezni kongres, namesto, da bi se le gnjavil, kako čimbolj iz-mozgavati delovne plasti ameriškega naroda. Ljudstvu je u-kazano, da plačuje. Ni pa mu ukazano, da naj tudi misli. Pravico ima, da se briga za svoje rade ve, da glasuje in prssoja. Ako se je ljudstvo ne bo hotelo poslužiti, bo po sedauiji vojni zanj še slabše, s hujšimi posledicami, kakor po prejšnji. Kongres ameriških Slovencev bo dne 6. decembra 1.1. Angela Zaitz V soboto 12. septembra se je viišil v Chicagu sestanek odbora slovenske sekcije J PO, in pa članov ožjega odbora za politično akcijo, ki je bil izvoljen dne 7, junija v Clevelandu. Namreč povabljeni so bili na to sejo, toda izmed cleveland-skih članov ni nihče prišel, nego le dva vnanja njegova odbornika: Ivan MoJek, ki je na sestanku v Clevelandu zastopal Prosveto, in pa Etbin Kristan, zastopnik JSZ. Izmed članov JPO so se seje zadnjo soboto udeležili Vin-cenc Cainkar, SNPJ; Joseph Za lar, KSKJ ; Anton Krapenc od Ameriške bratske zve»ze, ki je bil na seji njihovega glavnega odbora izvoljen za zastopnika v JIPO namesto Jan kota Roglja; Anton Krapenc je podpredsednik ABZ. Živi v Chicagu. Jugoslovansko podporno zvezo Slogo (Wisconsin) je zastopal J. Ermenc iz Milwaukee-ja, Leo Jurjovec Zapadno slovansko «zvezo, Mary Prisland iz Sheboygana pa Slovensko žensko zvezo. \ Dr. James Mally, predsednik odbora za politično akcijo, je brzojavil iz Clevelanda, di& se te seje ne utelsne udeležiti, obljubil pa je sodelovati z JPO, ako bo nadaljeval s politično aikcijo.* Svojo odsotnost je u-pravičil tudi J. Gornik iz Clevelanda, ki je zastopnik Slovenske dobrodelne «wie,1 Anton Terbovec, urednik Nove dobe in Louis Adamič. On je sporočil, da ni mogel priti, ker ga muči "hay fever". Oprostil se je tudi James Debevec, urednik "Ameriške Domovine", in 'Zar- Albina Novak, urednica je". John Gornik je navedel za vzrok odsotnosti mladinski zjbop Slove nsike dobrodelne k veze in pa njeno konvencijo, ki se je pričela v ipondeljek 14. septembra. Glavni tajnik ABZ Anton Z basni k je tej seji pismeno sporočil, da je Janko Rogelj izstopil kot zastopnik ABZ v JPO in glavni odbor je na mesto njega izvolil Antona Kra^-penca, kot že omenjeno prej. Večina članov odbora za politično akcijo ni poslalo na to sejo nobenega poročila, niti niso vsi sporočili vzroka odsotnosti. Tudi nekaj '"galerije" ali poslušalcev je bilo na tej seji, namreč Fred A. Vider, Louis Beniger, Zvon k o Novak, Frank Bizjak in pa poročevalka tega lista. Vincenc Cainkar, kije predsednik JPO, je pojasnil, da je ta «eja sklicana največ ie razloga, da na nji navzoči sklepajo, (kako nadaljevati s politično akcijo, oziroma jo pričeti. Pojasnil je potek prejšnje seje 7. junija v Clevelandu. Ostro je grajai napačno delovanje odbora za politično akcijo, ki se je svoje naloge lotil vse drugače kakor pa mu je bila zamišljena in določena na seji 7. junija, na kateri je bil izvoljen. Po Caiakar^evem poročilu je Ivan Molek pojasnil, Čemu je resigniral iz tega odbora za politično akcijo. Dejal je, da o svojem delu v njemu nima kaj poročati, ker ga imel ni. Odbor (Nadaljevanje na 4. strani.) Kdo vzdržuje dnevni tisk in magazine, ter v kakšne namene? K Ameriški velebiznis, ki nima sedaj vsled vojnih razmer skoro kaj oglašati, bo letos potrošil več milijonov za oglašanje kot kdaj prej. Vzrok je njegova povezanost s časopisjem. V oglasih, ki stanejo stotisočake na dan, pripovedujejo, kako se korpo-racije trudijo v vojnih prizadevanjih, in na koncu oglasa pa je ime firme, ki ga plača. Na ta način kapitalistični krogi pomagajo svojemu časopisju tudi v vojni. Rajše kot da bi korpo-racije tisti denar vštele v dobiček, ga zapišejo med izdatke. Tako jim ni treba plačati toliko davka, in pa svoj tisk vzdržujejo "za deževne dneve", ki pridejo po vojni. So pa še druge podpore, ki jih prejema profitar-ski tisk. Škandal Francije je bil, da je njeno časopisje v Parizu bilo skoro vse podkupljeno in prejemalo "podporo" iz tajnih skladov raznih držav vseskozi do 3. septembra 1939, ko je francoska vlado zaeno z angleško napovedala vojno osišču. Nemčija in Italija sta "revni", a vzlic temu sta imeli stotisočake za podkupovanje časopisov v Parizu in tudi drugod po svetu. Posledice so znane. Ameriški tisk ni izjema. Čimvecji so dnevniki in magozini, bolj jim ponujajo podkupnine. Pa še celo majhnim, na primer takim, kot je magazin 'The Living Age", kateremu je japonska vlada plačevala po dva tisoč petsto dolarjev za "en prijateljski članek" vsak mesec. Omenjena revija je bila seveda ustavljena. A koliko je še takih, ki prejemajo podkupnine, večinoma od korporacij, da jih branijo in* pa da blatijo delavstvo?! Tudi delavski listi, med njimi Proletarec, so odvisni od izrednih podpor. Proletarcu pomagajo prispevki v tiskovni sklad. Ne dopustite, da bi pojenjali! . PROLETAREC UST ZA 1NTER£9C DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj* Ja|Mlt««Mb D«Uv»k* Tbkm Dr«*b«, Ckicag«, III. ■ ■»■ ■ i i . m. ■ i. .I.N.II i. i ■ - » ■ ■ ■■ ............ ■■■ ' ................i ■ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zadinjenih driavah sa celo 1«U> 93.00; za pol leto 917*I aa četrt lato $1.00. ' Inosemstvo: sa calo leto 93.90; ta pol leto 92.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljk» popoldne sa priobčitev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor. Business Manager_____ .......Frank Zaits ...Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear 93.00; Six Month» 91.75; Three Months 91.00. Foreign Countriea, One Year 93.50; Six Montha 92.00. PROLETAREC 3 Uwnd.le Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2M4 JOSKO OVEN: RAZGOVOR» Spori« ki postavljajo Jugoslovane v zelo slabo luč Razdelitev jugoslovanskih upornikov med četnike, partizane in osvobodilno fronto j« povzročila v svetovni javnosti velik vprašaj, kaj pravzaprav je Jugoslavija. AH je to dežela, ki niti v smrtni preizkušnji ne pozna enotnosti ? Tedne in tedne je časopisje v Zed. državah, v Angliji, pa tudi v Švici, na švedskem, v Južni Ameriki itd. poročalo o brez-primernem junaštvu četnikov pod vodstvom generala Draže Mihajloviča, ki prizadevajo okupacijskim silam velike izgube. A kar naenkrat je začel komunistični tisk tu in dnigod, kjerkoli je dovoljen, razgrlaftati, da Mihajlovic ni nikakršen upornik ali borec proti osišču, nego v resnici njegov pomočnik. Poročali smo ie, da so uporniške čete v Jugoslaviji res razdeljene. Ene so brez poveljništva, drulge so pod takozvano vrhovno komando osvobodilne fronte in "partizanov", tretje pa fiod poveljstvom generala Mihajlovica. Radio "Svobodna Jugoslavija" v Moskvi je proti Mihajlo-viču iq kliče Jugoslovane na upor ne samo proti kvizlirvgom Pa-velidu, Nedicu in Rupnik-u, nego tudi proti "služabniku osiščs" Mibajkmču. Komunistični listi v Ameriki trdijo, da samo tista poročila iz Jugoslavije in o Jugoslaviji, ki prihajajo % radio postaje v Moskvi, so resnična. če je to res, potem so tista, ki prihajajo iz Londona, zavajalna. Vse, kar prihaja po radiu iz Moskve, je odobreno od sovjetske vlade. In vse, kar širi angleški radio, je najprvo presojeno v cenzorskem biroju angleške vlade. Torej se te spletke vrše z vednostjo in odobritvijo vodilnih zavezniških vlad. čemu spor med uporniki, ki imajo skupnega sovražnika? Komu naj koristi boj proti Mihajloviou z radio postaje "Svobodna Jugoslavija"? In če je Mihajlovič res to kar o njemu z omenjene psstaje trdijo da je, kaiko to, da se sovjetska in jugoslovanska vlada ne sporazumeti, namesto da je ena zanj in druga proti? Ta boj med brata ni edini, ki postavlja Jugoslovane v ne samo dokaj čudno, nego tudi v zelo slabo luč. V Zed. državah divja ostra zakulisna borba med Hrvati in Srbi, dalje med Hrvati samimi, ki tožarijo drug drugega, pa tudi iz slovenskih kro(gov čujejo merodajne zvezne oblasti večinoma le pritožbe in obtožbe — ne proti osišču, nego enega proti drugemu. Dne 18. septembra bodo baje nekateri jugoslovanski prvaki v Waahiugtonu zaslišani, da povedo, kaj j« narobe med njimi ia čemu jim je lalgilje gojiti špetire namesto sloge. Fašisti so lahko takih prepirov veseli. Pa tudi bojev med uporniki. Nedvomno jih Hitlerjeva propaganda neti kolikor največ more. Ce bi bil narod pameten, bi mu ne nasedal, nego se zedinil za program, za kakršnega bi se bilo vredno boriti skupno v skupno korist. N«mci »o v tvoji ofeniivi m Stalingrad izgubili tisoč« m o i in žrtvovali ogromno oprem«. Gornjo jo prisor, ko jo sovjetski vojak presenetil nemško posadko ob rokiDon in jo ujol. OdloiiU jo oroijo in so mu podala bros boja. Optimistične ugotovitve in upi za rešitev Slovenije Ali bo prihodnja mirovna konferenca slovenskemu narodu pravičnejša kakor je bila zadnja? — Italijani v prizadevanjih, da zmagajo tudi če bo njihova dežela poražena poskušala do skrajnih možno- Nemcem naj se tla kot odškodnina za tirolsko ozemlje, ki so ga pobasali Lahi, slovenski Ko-rotan! Drugi vzrok je bil v tem, da so stali med zmagovalci Lahi, ki so dedni sovratžniki našega naroda. Ta okolnost je bila za nas naravnost usodna zaradi podpisov zaveznikov na zločinskem, izsiljeval nem Londonskem paktu. Med primorskimi Slovenci v Argentini, ki so se naselili tja večinoma po prejšnji svetovni vojni, se veliko deluje za zavezniško stvar, vzlic temu, da jim argentinska vlada vsled svoje "nevtralnosti" povzroča težave. iz njihovih razprav pa je razvidno, da vsi vidijo nevar- Tretji vzrok naše katastrofe sti odtegniti male narode nad- pa je bil ta, da na mirovni kon- vladi močnejših? Kako se je ferenci ni bila zastopana nobe- f _ moglo zgoditi, da so ravno Slo- na slovanska velesila, čeprav i maknila brez boja in peta je tvorijo Slovani skoro polovico | bila delomo zdrobljena. V štin- O Kitajaki (Nadaljev an j e.) Med letom 1927.-30. so se kitajski sovjeti v južnem Kiang-su do dobrega utrdili. Proti koncu tega leta je čiang Kai-iek začU prvo vojaško kampa-rjo za "iztrebljenj»© komunizma". Proti rdeči armadi, katera je štela takrat približno 40 tisoč mož, je poslal ek*tpedici-jo, katera je presegalo 100,000 vojakov, ču Teh, poveljnik ideče armad «v se je »prva umikal ter izvabil koummgtansko armado datoč v kitajsko sovjetsko ozemlje ter jo nato v krajah bitkah popolnoma premagal. Štiri -mesece pozneje je Nanking začel kampanjo številka dve. In to pot z dve sto ti-tvu' možmi, pod poveljstvom vojnega ministra Ho Ying-čma iFr odiral i so v sedmih črtah. Položaj «ovjetov je bil zelo kritičen. Ne sam<\ da je bik) o-csemlje pod kontrolo sovjetov v primtri z o talo Kitajsko zelo majhno, nego je primanjkovalo tej armadi vsega kar bi potrebovala za uspešno obrambo — namreč, manjkalo ji je oblačil, živeža, in posebno še orožja. Kljub temu so se postavili v bran. Taktika je bila to pot zopet podobna prvi —to je umik, ter nato bliskovit napad na posamezne črte. Na ta način je bila zdrobljena druga — in nato po vrsti šesta in sedma kuomin-tangska armada. Četrta se je u- vence raztrgali na tri države in dta je 33% tega naroda prišlo ipod oblast največjih trinogov v Evropi? če bi bili mi Slovenci nekje na Islandskem otoku, bi se nas evropskega prebivalstva in čeprav so bili vsi na strani antan- najstih dneh je zmagovita rdeča armada izvojevala šest bo- nost ponovitve takega miru in zanesljivo nihče ne dotaknil. (Op. u.—Pisec je tu v zmoti, kajti Islandijo so okupirali Angleži in AmeVičani baš radi tega. ker je to strategični otok.) Ali naš rod živi v osrčju Evro- Walter Citrine krhizi Predstavnik angleških strokovnih unij Walter Citrine je bil pred nekaj meseci v Zed. državah v naJogi, da aranžira sestanek zastopnikov ameriškega, angleškega in ruskega delavstva, na katerem bi se pomenili kako bi lahko še bolj pomagali zavezniškim vladam v vojnih prizadevanjih, in pa za program, ki bi bil delavstvu temelj na mirovni konferenca in ob enem načrt za bodočo ureditev sveta. Waiter Citrine je v te j svoji misiji uspel le toliko, da je za ta sestanek pridobil eksekutivo ameriške delavske federacije (AFL), toda le s predstavniki angelških «unij, pod pogojem, da zastopnikov delavskih unij iz Sovjetske Rusije ne bo zraven, if pa da se tudi unij CIO ne vabi. Citrine je končno v odboru AFL izposloval saj toliko, da zastopniki sovjetskih unij lahko pridejo v Washington, tods na skupno posvetovanje. Sklepe in priporočila zastopstva AFL bi jim sporočal Citrine, pa bi oni potem med seboj lahko sklenili, ali jih odobravajo, in če ne, pa tudi dobro. Ta delavski zbor bi se imel vršiti koncem tega meseca, pa g» menda ne bo. Angleški delavski tisk, pa tudi buržvazno časopisje, je v začetku septehbra kot da je dogovorjeno, dvignilo proti Ditrinu toliko kritike, da se je odbor kongresa angleških delavskih unij premislil in zaključil, da se naj sestanek v Wash iogtonu odloži. Citrine je flrrajan prvič ker je pristal v pogqj AFL, da se naj ruskih delavskih tiroij ne smatra za enakovredne in naj v»led tega zborujejo zase kot nekakšni izločene!, in dalje, ker je Citrine na ljubo eksekutivi AFL ignoriral CIO in niti Philipa Murray j a ni obiskal. A to ni še vse. Pozabil je tudi stopiti v stik s predstavniki krivične razdelitve dežel, kot se je dogodilo v prejšnji vojni. Vendar pa so optimistični. Zanašajo se za pravičnost na A-meriko in Anglijo. To dokazuje tudi sledeči članek, poln optimizma, ki ga po-natiskujemo iz "Slovenskega lista" v Buenos Airesu: Mirovna konferenca v Parizu leta 1919-29 je priznala slovenskemu narodu pravico, da se združi s slovansko državo nš jugovzhodu Evrope, ker je o-branil neoskrunjene svoje narodne težnje, kljub temu, da je stoletja ječa! v suženjstvu dveh držav, ki sta že od pamtiveka z brutalno silo na eni strani z opolzko zahrbtnostjo in sladkim prilizovanjem na drugi strani, poskušali včasih skupno, največkrat pa Jočeno iztrebiti in uničiti njegovo narodno bit. Državniki prve mirovne konference so se zavedali či-njenice, da so bili Slovenci 6a-stna predsfcraža Jugoslovanov in da so vsi kot en mož dvignili svoj glas za neodvisnost in svobodo vseh Jugoslovanov. Kljub- temu je doletela na prvi svetovni mirovni konferenci slovenski narod katastrofalna usoda. Odgovorni državniki so pohabili naš narod, ki se je vrinil kot pravokotni če-tverokot med Nemce na severu in Lahe na zahodu. Po odločitvi mirovne konference sta se nam obe stranici tega pravo-kotnika, severna in zahodna, vdrli m utisniji. Izgubili smo tretjino svoje dragocene zemlje in dobršen del jedra našega naroda. Kako se je to moglo zgoditi na tisti mirovni konferenci, ki je imela nalogo, kakor j s to označil sam Clemenceau, da da narodom svobodo, na konferenci, ki naj stvari* nov svet, ki noraiom. V prvi bitki sta bili dve diviziji razorožene iln njih poveljniki ujeti. 59. divizija je bila deloma razbfta in d vain petdeseta pa popolnoma uničena. Trinajst tisoč mož je bilo v bitki pri Ta Lung Pingu ujetih, in enajsta divizija, tako zvana Čiang Kai-šckova, je bila pa nato ujeta, ali pa razbita in njen poveljnik težko ranjen Čiang Kai-šek je nato pisal maršalu Cen čengu, da je bil ta poraz največja sramota, k^r jih je doživel v svojem življenju. Vsi ti porazi njegovih armad so končno Kai-šeka streznili in ga navdali s spoznanjem, da ima opraviti z resnim -sovražnikom. Oktobra meseca leta 1933 se je začela peta in zadnja kampanja. Ob njenem pričetku so soVjeti kontrolirali dežele Kiansi, Fukien in Hunan. Ob enem so bili pod njihovim vplivom tudi drugi distrikti, kateri so bili svezani s tem ozemljem kot Hupeh, Honan, Anhui, Se-huan ter ftensi. To pot je Kai-šek mobiliziral 900,000 mož. Svoje armade je o-premtl s letali, tanki ter modernim tc mlštvom. Proti tej ogromni armadi so mogli sovjeti pod vodstvom ču Teha postaviti 180,000 za silo oboroženih vojakov in okrog 200,000 gerilcev, kateri pa vsi skupaj niso Imeli več kot sto tisoč pušk, nobene težje artilerije, ter majhno za- logo granat in streliva,'katero je bilo producirano v njihnem arzenalu v Juičinu. Čiang Kai-šek je t»di začel z novo taktiko. Namesto da bi prodiral naravnost v sovražni teritorij, je odrezal male kose sovjetskega ozemlja in ga blokiral. Na ta način je skušal doseči svoj namen z izstradanjem, kar ni prej mogel s silo. Ob enem je imel zračno floto štiristo letal. Par teh so komunisti zaplenili ali pomanjkanje petroleja in letalcev jim je preprečila njih rabo. Po enoletnem boju je Kaišek popolnoma obkolil sovjetsko ozemlje. Vsa pota, vsi izhodi so bili zaprti s strojnicami, utrdbami in topovi. Ne samo to, ampak njegove čete so ostale vedno v bližini utrdb tako, da jih je bilo nemogoče streti kot v prejšnjih kampanjah. In te trdnjave so se raztezale kot nekakšni moderni kitajski zid skozi dežele Kiangsi, FukienY, Hunan, Kvantung in Kvangsi. So-vjetom ni preostajalo drugega kot prodreti to obzidje ali pa poginiti. Na dolgi poti Pravijo, da so to peto kampanjo organizirali nemški svetovalci, kateri so bili v službi Kuomingtanga, še posebno pa von Seeckt. Stala je ogromnega denarja, ali bila je uspešna. Rdeči distrikti so bili skoro po-pclnoma izstradani. Še posebno se je občutilo pomanjkanje soli. čudno je, kako so mogli vzdržati eno leto v tej blokadi. Razumljivo je, da so bili v večini kmetje in delavci, katerim je bila razdeljena zemlja in ki so vedeli, da zmaga Kai-šeka pomeni vzetje njih zemlje in ponovna sužnost. Kitajski kmet pa se bo boril za svojo zemljo na smrt. Nanking je verjel, da je iztrebljenje. rdečkarjev gotova stvar. Rdeča armada je izgubila kot je priznal 3ou En-lai, več kot 60,000 mož. Izgube med civil-aim* prebivalstvom so bile strahovite. Celi okraji so bili opustošenj. Kuomingtang sam priznava, da je v tej kampanji bilo ubitih ali., umrlo za lakoto več kot 1,000,000 ljudi. Septembra meseca leta 1934 je bila sklicana rdeča konferenca v Juičinu, kjer se je sklenilo, ia se prodre skozi blokado in se odrine na šest tisoč milj dolgo pot. Umik iz Kiangsi se je izvršil na skrivnem in z naglico. Preči no se je sovražnik zavedel, je bilo devetdeset tisoč mož že več dni na potu. Njih mesta so zavzeli gerilci. Ko je bila vsa rdeča armada koncentrirana v južnem Kiangsu, se je začel veliki umik v noči 16. oktobra 1934. Tri noči se je pomikala rdeča armada v dveh kolonah proti u-trdbam v Hunanu in kvantung-ski liniji. Vzeli so jih z naskokom ter pognali iznenadenega (Nadaljevanje s 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da so amerUki "radikale!" in "militanti" tako "navdušeni" sa svobodo Indij« in Irak«, molče pa o grozodejstvih. ki jih uganjajo naciji v okupiranih krajih Evrope, posebno ie nad Slovani? Morda pa trojo boje vn ott le Mini jo? Mogoče so pod kožo pro-hit-lerjevci? Ne gre mi v glavo, čemu hi mogli počenjati tako taktiko, ¿e •o re» soper faii- I / DAME A CEHOV. - Prevel I. T. Fedor Petrovič, direktor narodnih šol 11-ske gubernije, ki se je imel za pravičnega in velikodušnega človeka, je sprejel nekoč v svoji pisarni učitelja Vremenskega. "Ne, gospod Vremenski," je rekel, "odpust iz službe je neizbežen. S takim glasom, kakršnega imate vi, ni mogoče ostati dalje v učiteljski službi. Kako pa vam je tako propadel." "Spotil sem se, pa sem pil mrzlo pivo..je zasičal učitelj. "Kakšna škoda! človek služi štirinajst let, pa se mu nemudoma kaj takega pripetil Vrag vedi, zaradi kake malenkosti bo mOral človek pustiti službo. Kaj pa mislite sedaj storiti?" Učitelj ni nič odgovoril. "Imate rodbino?" je vprašal direktor. "Ženo in dvoje otrok, vaše blagorodje..." je zasičal učitelj; Nastal je niolk(. Direktor je vstal izza mize in jel razburjen hoditi iz kota v kot. "Res ne vem, kaj naj storim z vami!" je dejal. "Učitelj ne morete biti, do pokojnine se še niste dokopali... odpustiti vas na nemilost usode, pognati vas v svet, ni prav lahko. Naš človek ste, odslužili ste štirinajst let, to se pravi, dolžnost nam je, da vam pomagamo... A kako naj vam pomagamo? Kaj morem za vas storiti? ZamrMte se v moj položaj: kaj morem za vas storiti r Nastopil je molk; direktor je hodil in neprestano mislil, Vremenski pa je potrt in skruden sedel na robu stola in tudi mislil. Nenadoma pa se je direktorju obraz razjasnil in je celo s prsti tlesknil. "čudim se, kako da se tega nisem prej spomnil!" je naglo izpregovoril. "Poslušajte, kaj vam morem ponuditi... Drugi teden pusti službo knjigovodja v naši sirotišnici, če hočete, stopite na njegovo mesto t Izvolite!" > Vremenskemu, ki ni pričakoval take milosti, se je tudi razjasnil obraz. "Izvrstno," je rekel direktor. "Kar danes napišite prošnjo..." Ko je odpustil Vremenskega, je Fedor Petrovič čutil olajšanje in celo zadovoljstvo: pred njim ni stala več zgrbljena postava sikajočega učitelja in prijetno mu je bilo v zavesti, da je ravnal pravično in po vesti kot dober, popoln poštenjak, ko je ponudil Vremenskemu prosto mesto. To dobro razpoloženje pa ni dolgo trajalo. Ko se je vrnil domov in sedel h kosilu, se je njegova žena Nastasja Iva- novna nenadoma spomnila: "Oh, saj res, skoraj bi bila pozabila! Včeraj je prišla k meni Nina Sergejevna in prosila za nekega mladega človeka. Pravijo, da bo pri nas v sirotišnici prosto mesto..." "Da, a to mesto je že drugemu obljubljeno," je rekel direktor in nagubančil čelo. "Tudi ti je znano moje pravilo: nikdar ne oddajam mest po protek-ciji." "Vem, a za Nino Sergejevno, recimo, se lahko napravi izjema. Ona nas ljubi kot sorodnike, a mi ,nismo doslej zanjo še nič dobrega storili. Nikar ne odreci, Fedja! S svojimi kapricami užališ njo in mene." MA koga priporoča?" "Polzuhina." "Kakšnega Pofcauhina? Mar tega, ki je igral na novega, leta dan v društvu čackega? Tega gc^podiča? Nikakor!" Direktor je nehal jesti. "Nikakor!" je dejal. "Rog me obvaruj tega!' "No, zakaj pa?" "Razumi, mamica, če že mlad človek ne gre ravno pot, ampak preko žensk, gotovo ni prida! Zakaj ne'pride sam k meni ?" Po obedu je direktor legel doma v kabinetu na zofo in jet čitati do£ie časnike m pismo. "Dragi Fedor Petrovič!" mu je pisala $ena mestnega načelnika. "Nekoč ste rekli, da sem poznavalka src in ljudi. Zdaj morate to zares verjeti. Te dni pride k vara prosit za mesto knjigovodje v naši sirotišnici neki K. N. Polauhin, ki vem da je prekrasen mlad človek. Mladenič je jako simpatičen, če ga sprejmete, se bonte prepričali itd." "Nikakor!" je rekel direktor. "Bog me obvaruj tega!" Od tedaj ni minH dan, da bi direktor ne bil prejel pisem, ipriporočajočih Polzuhina. Neko jutro se je javil tudi sam Polizuhin, mlad človek, poln, z žokejakim obrazom in v novi, čini obleki. "V službenih zadevah ne sprejemam tu, ampak v pisarni," je rekel suho direktor, ko je slišal prošnjo. '^Oprostite, vaše blagorodje, a najini skupni znanci so mi nasvetovali, naj se obrnem naravnost sem." , "Hm!..." je zagodmjal direktor, (gledajoč s sovraštvom njegove ost roti ose čevlje. "Kolikor vem," je dejal, "ima vaš oče premoženje in vi niste potrebni, kaj vam je potreba prositi za to »mesto? Plača je vendar mrzerna!" "Ne zaradi plače, ampak... Vasi električni konopci so dragoceni- Električni konopci to na-ftjeni večinoma iz gumija tn bakra. Pazite, da vam vzfirie M m dal), »aj bo narejeni v ta namen. Kak« kreniti konopca Trije načini so, ki običajno povsročajo hitro obrabo kortopca, ti no: 1. Dr »n Janj« Kadar ieli-te ukiniti električni tok, ne v le* i te ta konopec pač l>» x roko hderite plug. Pazite, da ne konopec ne -zvije ali »avoclja. K ja j« najti poškodovanja na koaopca Konopec ne najhitreje obrabi tam kjer se ga zdru-iaje s električnim tokom. Preglejte konopsc pri vzno-iju svetilke. 2. Vročina. ïïriite konopec proč od radiatorja hi parnih revi, 3. V ta ¿n«a t. Pazite, d* ne zmočite konopca, kaj t* celo z ifumijem krita zunanjost bo aČanoma vsesala vlago. Kaj storiti • poikodova-nim konopeem Ako ni »te uverje-m. f la ga sami lahko popravite, pokličite električar-ja. On običajno liporabi večinoma atari konopec. Public Service Company of Northern Illinois §fj Kljub temu pa je služba državna .. ." "Tako ... Zdi se mi, da se boste čeiz mesec dni naveličali te sluibe in jo pustili, medtem ko so kandidati, neprijetno," je'odvrnil Pol-zu-h in in se zmede I. "Sicer pa, vaše blagorodje, če he pripisujete važnosti 'priporočilnim pismom, vam lahko predložim izpričevala..." Potegnil je iz žepa papir in ga dal direktorju. Pod izpriče-vak>m, napisanim v pisarniškem slogu in enaki pisavi, je bil gubematorjev podpis. Po vsem je bilo videti, da je guberil ator podpisal, ne da bi bil pre-čital, sajno da se je od križal kake vsiljive gospe. "Nekaj je treba storiti, klanjam se ... poslušam ..." je rekel direktor, ko je prebral izpričevalo, m vzdihnil. "Vložite jutri prošnjo... Nekaj je treba storiti..." In ko je Polzuhin odšel, se je docela vdal čuvstvu ne volje. » "Smet!" je sikal, korakajoč iz kota v kot. "Dobil si je pro-tektorja, ničvredni gizdalin, ženeki uslužnik! Podlež! Mr-cina!" Direktor je krepko pljunil v1 vrata, za katerimi je bil izginil Polžu hin, in se nenadoma zme-del, ker je stopila takrat v njegov kabinet gospa irpravniko-va žena. "Samo za minuto, samo za minuto sem prišla..)e začela gospa. "Sedite, Oragi, in poslušajte me pozorno... No, pravijo, da imate prosto mesto ... Jutri ali danes pride k vam mlad čdovek, neki Pobeubin ..." Gospa je Čivkala, dtrefctor pa jo je gledal čitr, da bi mu povedal resnico. Omahoval je, se pla&l in ni vedel, s čim naj začne, kaj naj reče. Hotel se je opravičiti pred učiteljem, mu povedati vso golo resnaco, toda jezik se mu je zaipletajilo, da mora igrati tako nelepo vlogo — v svoji pisarni, pred svojim podrejenim. Nepričakovano je udaril po mizi, planil kvišku in jezno zakričal: "•Nimam mesta za vas! Nimam ! Pustite me v miru! Dajte mi vendar mir, lepo vas prosim!" In odAel je iz pisarne. Na sliki sta Irviaa H. Williams in Joseph Smith, ki sta kila tirana p rad ivsiso sodišče vsled njenega delovanja » prid Japonska. Pravzaprav «ta bila v njani službi še dolgo in po sakoau bi morala oblaati javiti, da sluiita te ji delali. Kar toga nista storila (se takrat, ko a Japon »ko nismo bili v vojni), its morala na aagovor in v obsodbo. Delovala sta v prid asškadovtga cesarstva v New Yorka in v Washing tonu. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Pisc CHARLES POGORELEC RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) sovražnika v beg. Ustavili so se šele ko je bila zavzeta cela črta utrdb na južnem dehi. S tem jim je bila pot odprta na jug in na zapad. Z armado je odšlo tudi civilno prebivalstva, starci, ženske in otroci. Pobrali so vse, kar se je dalo naložiti na mule in na osle. Stroje iz tovarn in arzenala — vse je šlo s to čudno kavalkado. Kar niso mogli vzeti s seboj, so zakopali v zemljo. Ostalo je samo par tisoč prostovoljcev, kateri so zadržali Kai-šekove vojake več tednov predno so ti mogli zavzeti zapuščena sovjetska mesta in vasi. S svojim junaštvom in žrtvami so dali rdeči armadi priložnost za umik. Pri opisu tega mi je v glavnem služila knjiga Edgarja Snowa: "Red Star Over China." (Nadaljevanje v prih. številki.) Valiko lažje Je krttajrati kakor pa biti v pravem.—Reason-field. To pot začnemo s severno Minnesoto. Tam gori na skrajnem koncu blizu kanadske meje živi Janez Teran, ki ga pač ni treba predstavljati, ker je pogo-stoma zastopan v naših seznamih, pa naj si bo v agitaciji za list ali pit za oglase v koledarju. To pot je poslal 4 naročnine. Pričakujemo, da se v kratkem oglasi tudi z oglasi za v koledar. Nižje, proti Duluthu, je mestece Ruhl. Tudi tu imamo dobre somišljenike, ki skrbe, da naša ideja živi tam okrog. V ta namen deluje posebno Mojc Mart z, ki se pogosto oglasi; dalje moj stari prijatelj in ožji rojak Rudolf Kovačič. Z 4ijim sva bila, kakor pravijo "krščena pri enem kamnu", to je v Sodražici, lepemu trgu na Dolenjskem, v ribniški dolini, katero, kot poročajo, so uničile in požgale ital. fašistične horde. Upam, da novica ni resnična, ker mi je#žal lepe Sodražice, še bolj pa njenega ljudstva. Ako je res, bo prišel Čas maščevanja in tedaj bodo naši junaki tam zapodili fašistične tolpe ne samo do Julijske krajine, pač pa daleč naprej v njihno polentarijo, in priborili Sloveniji njene lepe primorske kraje, ki krvave pod fašistično peto že od zadnje svetovne vojne. No, Rudolf rad podpira napredne in koristne stvari. Obnovil je svojo naročnino, prispeval $1 v tiskovni sklad Proletar-ca, $2 za jugoslovanski relif in $2 pa za ruskega. Hvala, Rude, za vse skupaj! Ko se je Anton Zomik vrnil z agitacije po vzhodnem Ohiu, se je takoj lotil dela v zapadni Penni. Poslal le 13 naročnin, 6 oglasov za koledar, novce za prodane knjige ter dolar v tiskovni sklad. Ta teden je imel začeti z agitacijo v Barbertonu in ckolici in pozneje v Girardu in okolici, pa ga je brat Ivan pozval v Detroit. Ne vem, ali da mu pomaga pri agitaciji, ali kar tako na obisk. Vsekakor, Tone bo šel v prej omenjene kraje, ko se vrne iz Detroita V metropoli je kaj pridno na delu z nabiranjem oglasov za koledar John Krebel. Pravi, da jih ima že lepo število, pa tudi na list ne pozabi. Poslal je še 13 in pol naročnine in $4 v tiskovni fond, ki jih je nabral med sodrugi. John Petkovšek, Kbkomo, In-diana, je naročnik, ki ga ni treba opominjati na potek njegove naročnine. Zato skrbi. sam. Obnovil jo je in dodal še dolar v tiskovni sklad. Iz Arme, Kans., je fioslal 2 naročnini Anton Shidar. Pravi da v kratkem obišče še ostale naročnike. Iz bližnje Artadie pa je poslal prispevke za Prosvetno matico njegov brat John, pa poročilo, ki ni nič kaj razveseljivo. Pri delu se je namreč precej poškodoval. Upa, da kmalu docela okreva. Kar tudi bo, saj pravi, "da se ne poda"! Anthony Drasler, Forest City, Pa.^ je poslal dve naročnini in en oglas za koledar. Iz Detroita je poslal Leo Jun-ko 6 naročnin, . iz bližnjega Dearborna (Bordove domene) pa John Plachtur 2 in dolar v tiskovni sklad. Na "domači fronti", pri nas v Chicagu, zadnjih par tednov ni bilo kaj posebnega. Upravnik je dobil 8 naročnin. Angela Zattz pa dve (nove). Ni dosti, toda nekaj je le in prihodnjič bo najbrž več. %Ma.ry Stroj, Indianapolis, je poslala dve naročnini in dolar v tiskovni sklad. Frank Xovak, Los Angeles, Calif., želi in deluje, da Prole-tarec živi in napreduje, ker je potreben našemu delavstvti. Obnovil je naročnino in prispeval pol dolarja v tiskovni fond. Naš sosed Martin Judnich iz bližnje dualne naselbine Wauke-gan-North Chicago je bil spet malo na delu. Poslal je 50c v tiskovni sklad in 16 oglasov za naš bodoči koledar. Da, da! Martin se ne poda kar tako! Iz East Minerala, Kans., je poslal 2 naročnini naš najstarejši zastopnik John Marolt. "Ker ne morem nič nabrati v tiskovni sklad, naj gre moja provizija v ta natmen." Sicer si je John ni nikoli vzel, le naročal nam ni, kaj naj se napravi z njo, pa je šlo v naše knjige vse skupaj kot naročnina. Louis Barborich, .Milwaukee, je prav pridno na delu z nabiranjem oglasov za koledar, Do-zdaj jih je poslal že 11. Pa naš "Big" Tone iz zlate dežele? Nedavno, nam je pisal in jamral, da ne more začasno poslati nič "copakov", bo pa prihodnjič; in res jih je poslal za 4 naročnine. Pa bo v kratkem še kaj, pravi, že dolgo nismo nič slišali od našega Andrejea Lek-šatia s "kranjskega hriba" V San Frnnciscu. Kaj je neki z njim, da tako molči? Ako se kdo trudi, da se dobi kak dolar v tiskovni sklad Pro-letarca, je to prav gotovo Frank Strah, Lawrence, Pa. Pred kratkim se je udeležil piknika kluba 118 JSZ v Strabanu, Pa., in Um nabral $3 v ta namen! Dobil je tudi enega novega naročnika. Iz Springfielda, 111., se je o-glasil naš stari znanec John Goriek, katerega pogrešamo, odkar ni več SNPJ "Chief Justice". Ko je še držal ta položaj, smo se videli vsaj dvakrat na leto ter kaj pokramljali skupaj. Sedaj moramo držati naše vezi le še s pisanjem. Poslal je 4 naročnine in sam dodal še dolar v tiskovni sklad. Poroča tudi o nezgodi svoje soproge, ki jo je doletela pred kratkem, toda pravi, da je iz nevarnosti in se ji zdravje vrača. Tudi mi ji želimo skorajšnjega okrevanja. Iz Girarda, O., se je oglasil tajnik našega kluba št. 222 JSZ John Bogataj ter poslal 4 naročnine. Naročil je naj Johnu Ko-sinu pošljemo novo pobotno knjižico, kar smo seveda rade volje storili. In John, kot vedno, jo bo dobro uporabil. Ste . opazili zadnji seznam "Agitatorji na delu", ki je bil priobČen zadnji teden? Lepo število poslanih naročnin, kaj? Toliko, ali pa še več bi jih moralo biti v vsakem izkazu !• Sodrugi in somišljeniki, Proleta-rec nam je danes še ravno tako potreben kot nam je bil tAkrat, ko smo ga začeli izdajati, toda razširil se ne bo sam. To je naše delo. Lotimo se jra in uspehi ne bodo izostali. * Zadnji teden smo poslali opomine mnogim, ki jfm je naročnina potekla. Na vse apeliramo, da jo v kratkem obnove, ter da skušajo sodelovati z nami pri razširjanju lista. Proletarec je bil ustanovljen od delavcev, namenjen vzgoji delavcev in raz-širjevan po delavcih.'To je še | zmerom naše delo. Poprimimo i se ga vsi pa bomo dosegli uspehe, na katere bomo lahko vsi ponosni. How about it, fellows? i» Moderniziranje" Egipta Vlada v Kairu je prepovedala najemanje poklicnih "žalovalk", ki so za pogrebi jokale in vile roke od "žalosti". Svoj dekret je vlada upravičila z izjavo, da je Bgipt moderna državft, zato se naj odpravi tudi razvado kupljenega "žalovanja". Hitlerja že dolgo poznamo Willard, WU. — Nepretrgoma se nam pripoveduje, da se borimo tza demokracijo. Za svobodo govora, za svobodo vere in svobodo tiska, ter za boljše življenje. Napadajo Hitlerja in nam ga predstavljajo kot da še ne bi nikoli čuli o njemu. Pa smo ga poznali že dolgo predno so ga vzeli ameriški kapitalisti na piko. Socialisti in komuniaiii ga poznajo od kar je začel v Nemčiji s svojo propagando proti njim in "kapitalistični" demokraciji. Poznajo ga iz demonstracij, in bz terorja, ki ga je vrgel na socialiste in komuniste čim je prišel na krmillo. Sekal jim je glave in jih metal "po pesku", kakor se je bahal, toda v kaipitali-tičnem tisku v Ameriki in drugod se ni radi tega niihče zgražal nad njim. Hitlerja tudi poznamo iz časa, ko se je odločil zadmšiti špansko republiko. Pri tem delu so mu pomagali mnogi, ki sedaj udrihajo po njemu pod pretrezo borbe za demokracijo. A zakaj niso udarili takrat, ko bi več izdalo in tudi sedanjo vojno bi se preprečilo? Pa so si mislili, da naj on (Hitler) le tolče po marksistih, da "komunizem" uniči. Hitlerja in njegov nacizem poznamo tudi ko je napadel avstrijsko socialistično delav-tvo in dal svoj "blagoslov" skupno z Mussolinijem "krščanskemu" diktatorju Dollfusu. Tedaj so streljali s topovi v delavske hiše, pa se tisti svet, ki je sedaj tako vnet za demokracijo, ni skoro nič zgražal nad morilci, ki so zasadili v Avstriji demokraciji nož v hrbet. Ne Anglija, ne Francija, ne Zed. države niso hotele pomagati demokraciji niti v Španiji, ne prej v Avstriji, in ne čeho-slo vaški republiki. Dovoljevale pa so v svojiih deželah propagando v prid Hitlerja in katoličani pa molili zanj, da bi imel dolgo življenje in velih uspeh v uničevanju "komunizma". No, in sedaj molijo za — rusko zmago. Seveda, to ?amo v nekaterih cerkvah, ne pa v katoliških fašističnih deželah, kot sta Italija in Španija. Pa tudi v Franciji ne molijo za demokracijo in rusko zma#o, nego proti nji. Sicer pa molitve tudi v vojnah ne pomagajo. Treba se je boriti in molitev je le nekako vzpodbujevalno sredstvo, pa naj se je poslužuje ena aH druga stran. Vsakdo ve, da se Hitlerja z molitvami ne bo premagalo, ker mu je še celo z orožjem težko priti do živega. Je tako kakor v naših zbornicah. L(judje volijo poslance, da bi zanje delovali, potem pa jih še posebno prosijo, z resolucijami. brzojavi in z lobisti. da naj kaj store ljudstvu v korist. ! To so posvetne 4molitve", ki pa tudi nimajo nikakršne vrednosti. In Če smo po zmagi za pravičen mir, bo treba za demokracijo in za novo uredbo delovati drugače kot delujemo sedaj, ko le molimo, se navdušujemo, drusrače tpa se potapljamo v brezbrižnost. Joe Ulesich. Peta kolona na Švedskem *Tudi na Švedskem imajo peto kolono. Dne 31. avgusta je švedska vlada izdala dekret, naj se petokolonce izčisti iz armade, kjer so postali švedski demokraciji najbolj opasni. IŠČEMO SODRUGE, ki so pripravljeni delati tudi v sedanjih časih. Plače ni, nego le zasmehovanje, kritike in pa hude besede. Delo, ki qa nudimo, je torej ne samo naporno, nego tudi jako neprijetno. A vendar — vsakdo, ki ga vrsi, ima užitek v njemu ter zadoščenje, da se trudi za dobro stvar. Le taki, ki imajo prepričanje in močnb voljo, so sposobni za te naloge. Delajo v klubih JSZ, za Prosvetno matico, in agitirajo za Proletarca. Pomagajo v unijah, posebno pa še v naših podpornih društvih. Ako ste pripravljeni vršiti to delo, pridružite se jim, da nas bo več in pa tudi več dela bomo izvršili. Sevedd k vašo pomočjo! KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI ni enostavna stvar net, ali bo potem vlada njego- njo nevarno igrati. Politika in se je z Odbor, ki sklene, da je zoper politiko, potem pa na tisto pozabi in se poda v politično igro toliko, da svetiuje tuji vladi; kcga naj vzame za ministra, si veliko upa. Jugoslovanska vlada v Lon- vega veličanstva kaj bolj demokratična in reprezentativna, ali slovenska delegacija v nji manj "enostranska"? Tudi ameriški Hrvati sklicujejo narodni kongres. Srbi so jih imeli že dva ali tri, vsaka struja zase. Pred 30. leti so a-meriški Jugoslovani skupno de- donu se oglasa za režim, ki je lovali — eni za jugoslovansko strmoglavil prejšnjega zato, da federativno republiko, drugi bi se Jugoslavija ne omadeže- pa za tako Jugoslavijo, o kate-vala z zvezo z osiščem. Torej rj vzklikajo, "take kot je je to vlada, ki deluje za zmago nočemo nikdar več!" Ne- ža voznikov, za demokracijo (saj njen kralj tako zatrjuje) in za osvoboditev vseh Jugoslovanov, torej tudi primorskih in koroških Slovencev. Ali ni potemtakem čudno, da slovenski časopisi, in slovenski nepolitični odbor apelira na to vlado, da naj pove, ali je za združenje vseh slovenskih krajev v enotno deželo, ki bi postala po vojni del "velike, svobodne, demokratične Jugoslavije?" Če je to vlada za narod, čemu jo je potrebno jirgirati, da naj deluje za narod? In ako ni, kaj naj sploh dosežemo z apeli nanjo? reča sedaj je, da vedo le kaj nočejo ne ¡pa kaj hočejo. Zato tudi tolrko struj in pa na koše ipletkarstva. Zasužnjenemu narodu na ta način zelo slabo služijo. Nemški radio zatrjuje ljudstvom v okupiranih deželah, da čeprav vojna še traja, je za za-veiznike že popolnoma izgubljena. V Aziji je prevzela vodstvo nad dedščino angleškega in ameriškega "židovskega" kapitalizma Japonska, Evropo pa je "osvobodila" Nemčija. Temelj "novega reda" v nji je Ameriški Cehi so prišli v svoji razpravi o bodoči ureditvi > čehoslovaške republike v takšna nasprotstva, da se je v i utvar u mešala > čehodova&ka vlada z apelom, naj nehajo debatirati o bodoči obliki države in vlade in prepuste to vprašanje narodu, ki se ga tiče. Todi polemika se nadaljuje. Tiftl Slovaki, ki so za obnovitev če-honlovaške republike, žele, da jim vlada v Londonu naprej zagotovi, da'bo Siovaška v obnovljeni državi avtonomna in da se izreče proti centralizmu, ker je bil po njihovem mnenju življenju mlade čehoalovaške demokraciji »zelo škodljiv. Nekateri bivši češki in slovaški državniki, posebno bivši premier j Milan Hodža, delujejo za podonavsko federacijo. I>rugi Cehi, tudi oni, ki so v sedanji vladi, odgovarjajo, da bi taka federacija pomenila obnovitev avstro-tiirike države, ki si je Čehi ne žele nikoli več nazaj. In Hodžo dolže, da deluje enako kakor habsburški nadvojvoda Oto; ki hrepeni postati cesar take države. Ako imajo torej celo Čehi take spore, se je toliko manj čuditi, da plamte med Jugoslovani, ki niso še nikoli imeli idealne, res demokratične države. Ameriški Slovenci le imeli narodni korcgres se bo menda samo en dan, in poleg tega bo shod in pa banket — vse v enem dnevu. En dan je zadosti za navduševa-nje, ne pa za razprave, sklepanje in za izvršitev dela, ki se ga pričakuje od kongresa. Kdo je predstavnik primorskih Slovencev ? Ali kranjskih in štajerskih? Pa prekmurskih in koroških? V nobenem t^h krajev niso imeli priložnosti koga pooblastiti tako kot se zastopnike delegira in pooblaiča po demokratičnih metodah. Niti v Jugoslaviji ni narod imel take pravice. V njegovem imenu delujejo ali samopostavljeni voditelji, ali člani vlade, imenovani od kralja oziroma potrjeni od njega, ali pa — v slučaju primorskih Slovencev taki, ki so se prostovoljno podali na to nevarno pot. Tudi odbore imajo in se oglašajo za narodovo zastopstvo. Anvpak narod kot tak o tem prav malo ve, ker mu okupacijska ali diktator?ka Httler že zgradil. "Svarimo ¡^^P ^S^^ . HS i bodo torej I vas, da to upoštevate in sodelu- » **> «"?*m,a irzres. Vršil jete", je klk nemških propa- n°**na država. Brez letal pa tudi ne. Nemčija je smatrala, Letalec W. W. O'Neill is Oklaikom* j« kil t .popadu s nemškimi aero-(Jani na Sr*dos*msk*m nor ja blisu Egipta vbit na tU in pol milj* od cbretja. Daai ranjen, jo preplaval m to medaljo in — rešil. gandistov, toda ušesa naslov-Ijencev so čezdalje bolj gluha. In zdi se, da so celo Nemci začeli dvomiti v resničnost Hitlerjevih trditev, Italijani pa še posebno. Spomeniki v ameriških parkih in na trgih so v nevarnosti. Manjka kovin, v spomenikih pa je brona, železa itd. na tisoče ton. Nekateri priporočajo, da naj se naj prvo pošlje livarnam take spomenike, ki so brez pomena in vrh tega tudi neumetniško izdelani. Kar pa je drugih, se iz njih lahko napravi model, in ko bo vojne konec, se jih znova ulije. Topove, ki ao krasili (?) ameriške parke, pa Že odvažajo, da vlijejo iz njih nove topove. Po vojni jih bo veliko ostalo in kjer bodo hoteli, ga lahko dobe «za spomin novega, bodisi nemškega, ali nasilno preobračanje pravoslavnih v katoliško vero. Kuhar, ki je po poklicu duhovnik, ima torej zanj zelo neprijetno nalogo. Po londonskem radiu d a bo An glljo^rimorala na "ko- d*Jal Slovencev in samo nase. "Volk volka ne uje . . , , , h r\'offtv mdražili. cf zato, ker se je smatralo, da je Prej je bila lOc 5 funtov, zdaj pa hečejo lOc za tri funte. Ako je to demokracija, jaz ne verujem v takšno.—J. Robich. tt Big" Tony še vedno dostopen za šale Anton Tomšič, ki se trudi zä kruh in za zmago te dežele v Oaklandu, Calif., je poslal nekaj naročnin in piše, da jih je dobil imenu cerkve, kajti to je privi- vzlic svoji dobrohotnosti in po- legij samo svete stolice. Le ako nasilno spreobračanje pravoslavnih na Hrvatskem v katoli-£ko cerkev ona obsodi, bo kaj veljalo. Kajti katoliška duhov-&6ina na Hrvatskem se mora ravnati po papeževih, ne pa po Kuharjevih navodilih in obsodbah. )rez optimizma Yukon, Pa. — Bolj ko čitam, bolj sem jezen. V Evropi ozna-njujejo nov red, tu pa demokracijo. In demokracija zavalovi povsod, ko bo Nemčija premagana. Jaz nisem tako optimističen, da bi temu verjel. Kaj mi naj bo taka demokracija, ki ščiti izkoriščevalce in udarja po delavstvu in njegovih organizacijah? Smo v vojni in vsi smo pozvani, da pomagamo v naporih za premagan je osišča. Toda ali se ne dogaja spet to,„da naj delavci garajo, tx>gataši pa postanejo še bogatejši, bodisi tuka| ali pa v Evropi? , Kapitalisti vojne razmere u-po rablja jo za dobičke, kar morajo priznavati celo njihovi časopisi. Trudijo se za obvarovanje svojih profitov tudi v zbornicah, ki#»o demokratično zasnovane, toda v njihni službi. Po krivdi ljudstva, kajpada! In če bodo taki elementi ostali na krmilu, tudi potem ko zmagamo, se ne obrne na boljše, nego trpežljivosti z veliko mu jo. Ljudje so jezni na vse, posebno pa, če se oglasiš pri njih za naročnino na delavski list, kakor je Proletarec. Pa se tudi to prestane. "Sicer pa so vsi, kar sem jih obiskal, j ako vljudni in gostoljubni," piše "Big" Tony. Omenja, da ga je zelo razveselilo, ko je prišel nekega dne domov in videl, da je žena spet prevzela kuhinjo. Bila je namreč bolna par let, nato ozdravila, a v neki zatemnitvi ali 'black cut' pa na begu v klet padla in si noge znova pokvarila. Sedaj je boljše, pravi Toni, in je njenega okrevanja seveda izredno vesel. Tudi mi jima privoščimo vse najboljše, predvsem zdravje. potrebno proti Rennerjevemu predlogu v reviji Collier's takoj protestirati in resolucijo na merodajna mesta čimprej razposlati. To se ni zgodilo. Poslana je bila šele kak mesec po tisti seji. Bilo je tudi pojasnjeno, da odbor za gmotna sredstva ni bil v stiski, ker mu je minister Snoj prispeval $200, in nekdo drugi $100. Ko je Ca|nkar pisal tajnici Josephini Zakrajšek, čemu zavlačevanje z razpošiljanjem resoluoije, je odgovorila, da je vzelo 14 dni, predno so poiskali naslove. To pojasnilo je na tej seji povzročilo veliko začudenja. V vprašanju, kaj naj se stori s tem gibanjem za v bodoče, je Etbin Kristan v dal^em govoru poudarjal, da politično akcijo v namen -radi katerega se vnši ta seja, krvavo potrebujemo. Dejal je, da smo v tem že veliko zamudili. Cilj ji naj bo delo za združenje vseh slovenskih lje delovati, je dejal. Brzojav v smislu teh zahtev za Slovenijo se je jugoslovanski vladi že poslalo. Leo Jurjovec in več drugih so omenjali delo, ki ga je v J. P. O. vršil direktor publkitete Janko Rogelj. Predlaigal je, da naj ^e ga urgirá nadaljevati ta posel, čeprav je izstopil kot zastopnik ABZ. Glavna točka tega zborovanja je bila poleg poročila o cle-velandskem ožjem odboru in resoluciji vprašanje kako naj se glede politične akcije dela v bodoče. Večinoma so bili za sklicanje slovenskega kongresa, kar je bilo sprejeto. Vršil se bo 6. decembra v Clevelandu. Člani na njemu bodo odborniki JPO, povabi se nanj vse centralizirane organizacije še posebej in vse njihne glavne odbornike, urednike slovenskih časopisov, društva in klube. Vsi zastopniki bodo imeli delegatske pravice, stroške pa plačajo organizacije, ki jih pošljejo. Glede možnosti za uspeh tega kongresa je bilo poleg optimističnih izrečenih tudi nekaj pesimističnih mnenj. Poudarjali pa so, da glavni pogoj za uspeh je dobra aranžma, zastopstvo naroda, in pa pro-igram. Indijo in Irska V Indiji se izgredi še pojavljajo. Že mnogo demonstrantov je bilo ubitih. Angleška vlada vseindijskemu kongresu noče u-goditi in izjavlja, da mu tudi ne bo, dokler se bo posluževal nasilnih metod. Izgredi proti Angliji se dogajajo tudi na Severnem in južnem Irskem, ker je sodišče nekega Irca ne le obsodilo v smrt* nego je bil tudi us-mrčen. Plačal je z življenjem, ker je umoril policaja, ki ga je skušal aretirati. To je bil uvod v novo napetost stanja na Ir- Angleske izgube Clement T. Atlee je parlamentu poročal, da znašajo angleške izgube od začetka vojne do sedaj okrog 200,000 mož. To je izredno malo za tolikšno dobo. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Coe 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .............................. T I 1 ............tu Prva slovenska pralnica se priporoma rojakom v Chicagu, ■ Ciceru in Berwynu. ® skom proti Angliji. Izgredi naperjeni tudi proti ameriškim četam, so se pričeli v Belfastu bo še slabše kakor po prejšnji j koncem avgusta. - Parkview Laundry Co. I ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastntka " I Fina postrezba — Cane ameme — Dslo jam£eno ■ Tslafoni: CANAL 717t—7173 ■ | 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO, ILL. * m*m Viktor Grčar: VOJNA 2RE Nahajamo se v polnem razmahu najdrznejše vojne, ki jo je dočakal svet. Ta vojna tre nvlijone Človeških ž KI j en j, u-ničuje pokrajine, tre cele dete le. Pred (njo uničevanje vsega, kar so v desetletjih stvorile delovne reke, za njo pomanjkanje vnetim, kar je po človeških pojmih sedanjosti za življenje ii) uspevanje neobhodavo potrebno. Da si zamoremo napraviti samo majhno *lfko vedikaivskih žrtev, ki jih terja sedanja vojna. jo moramo najprej vapore-diti s prejšnjimi vojnami in videti, v čem je razlika med nekdaj in sedaj. V starih časih so se v dobi miru morala «praviti skupaj sredstva, ki se jih je nameravalo potrošiti v vojni. V miru se je moralo izvršiti oboroževanje in pripraviti zaloge za vojno. To pa nikoli ni zadostovalo. Zato so vojskovodje težili za tem, da se vojna ni vršila na ozemlju lastne dežele in na njen račun. Težilo se je vpasti v sovražno dedelo, hraniti vojsko iz dohodkov te zemlje in dobivati sredstva potom takih kontr»borav-navala premagana država, ako je bila poražena, so jih morala odjplačevati bodoča pokolenja lastne&a naroda. Stroški vojen pa ne rastejo v normalnem progre^u. Vsote se dvigajo vedno v višjih potencah in d JCruha r A meri V i ne bo manjkalo. Ix*tolnji pridelek pšenic? in drugega iita je eden izmed največjih v zgodovini. (Nadaljevanje z 2. strani.) venska misel tudi uresniči. Za ta na&a stremljenja imamo mnogo prijateljev in tudi mnogo dolžnikov. Za zavezniško stvar smo Slovenci žrtvovali zelo mnogo, to nam priznavajo vsi, ki bodo o naši nadaljni usodi odločevali. Pred vsem imamo zavest, da nas bratje Srbi v največji meri podpirajo in sodoživljajo vsa naša stremljenja. Mogočni angleški zavezniki so za pravico, ki je v tej vojni vsa na naši strani. Imamo nekaj prikritih ne prijateljev, ki poskušajo spletka-riti, zlasti v Ameriki. Laški imperializem, ki se potepa po svetu tudi pod krinko prottfaiiz-ma, poskuša vse, da bi nas u-kanil za na&t «pravice. Manevriranja z garniturami, ena za nasilje, druga za demokracije «j postala meda pri nekaterih narodih, Taiasti tistih, pri katerih je bila zmaga že v naprej postavljena na lončene no&e. Na jugovzhodu Evrope imamo več takih držav-špekulantov. Tudi Lahi so po svojem abesinskem polomu privlekli na dan — za lahkoverno tujino - svojo garnituro, o kateri -mo že dejal«, da ima vezi — če ne neposrednih, pa prav gotovo posredne z današnjimi fašističnimi mogotci v Italiji sami. Vemo .pa tudi iz domovine, da se Lahi pošteno Češejo po glavi in pripravljajo alibi za danes že očiten poraz in njegove posledice. Ali z zadnjimi zločini v tržaškem procesu »o izgubili tudi poslednje upanje na kako milost narodov-zma-govalcev. če bi naš narod ne imel prav nobenega drugega dokaza za svoje naravne prav vice na ozemlje takozvane Julijske Krajine, so mu take dokaze izstavili fašistovski potepuhi sami. Ves svet namreč ve, da tam, kjer ni Slovencev tudi Slovenskega odpora ne more biti. Naša delegacija na bodoči »mirovni konferenci, naj predloži odločujočim činiteljem na zeleno mizo fašistovska gladila od 2. decembra 1941 pa vse do strahopetnega umora petorice slovenskih fantov, pa bo iz teh pcrciil uradnih fantovskih časnikov, do podrobnosti informirana o pravicah Slovencev na zemljo, ki je bila nad tisoč let njihova last. Ta poročila pa naj si prebere t udu fa možni grof Sforza in če ima potem Se kaj časti v sebi, naj zleze z vso svojo "garnituro" v mišjo luknjo, da mu ne bo treba kazati sveta svojega srai.u, da ga je rodila laška mati Eno j« gotovo, po tedanji vojni, ki bo pravici izročala zmagoslavni venec, bo slovenski narod končno ve« združen v mogočni in silni Veliki Jugoslaviji! či, da je zmagal. Tudi olje, kar ga je, ali ga bo dobil v svojih prodiranjih na Kavkaz, je silno drago plačal. In sedaj, ko smo že blizu oktobra, uvideva, da Iga čaka na vzhodni fronti nova zima. Svoji armadi je sicer že v zadnji pomladi obljubil, da če bo morala ostati na vzhodu še eno zimo— ' prezebati jj ne bo več treba. A mraz je mraz in v Nemčiji so v skrbeh, ker uvidevajo, da sovjetske armade niti po petnajstih mesecih svojega blitzkrie-ga niso mogli zlomiti. DJAVAHISVILI—IV. VUK: CACALI "Hatut, pripoveduj mojemu gostu pravljico .. Mično dekle, Hatut, je bila, kakor se je videlo, že na to pripravljena. Sedla je k mojim nogam. Komolce je podprla ob kolena in skrila svojo bradico med dlani. Diamantno črne oči so strmele v moje. Začela je, zibajoča se sem in tja, šepetati, kakor da mi poje uspavanka. Njen nepremični pogled, ki se je ves poglabljal v moje oči, njen smehljaj in njen glas, enakomeren, žuboreč kakor žpborenje potočka, so zapirali meje trepalnice in me zagrinjali v nekak neprodiren oblak. Oči so se mi zapirale in nehote sem se zibal sem in tja kakor Hatut. Naenkrat je utihnila in spremenila svoj zibajoči ritem. Truden sem odprl oči. Džurha, moj gostitelj, se je smehljal Hatuti in jo prosil šepetajoče ..." "Gost mi je kakor brat... Naj te nikar ne bo »ram .. Hatut je bila v zadregi. Zakrila je obraz z rokami in se rahlo branila. "Ne morem... Ne ... Sram me je..." "Dekle," je vzkliknil Džurha, "kateri Ikon ti je danes neprijazen?" Tedaj je skočila Hatut kvišku in zagrabila za strunsko glasbilo. Nato je spet sedla k mojim j nogam in začela peti, tiho, žuboreče : SOVJETSKA RUSIJA PREBILA DRUGO POLETJE VOJNE z . (Nadaljevanje s 1. strani.} da leti tam zamrznjena, ali da bo bežala, ali da jo doleti Napoleonova usoda, so bile pretirane, zgolj propaganda, ki je služila HiUerju veliko bolj kakor zaveznikom. Nemčiji je ni bilo treba plačati, ker so jo financirali Rusija, Anglija in Zed. države, misleč, da s tem sebi koristijo. Na pragu nove s ime Letos se je Hitler znova odločil, da rzbije Rusijo iz vcune. V ta namen je žrtvoval vse, kar Nemčija premore, kar pomeni tudi stotisoče nemških življenj. Vojaški vedčaki pravijo, da ni bilo še »nikdar večje bitke v zgodovini, kot so jo podvzeli Nemci za zavzem Stalingrada, m nacijski propagandisti sami priznavajo, da tolikšnega odpora obrambne armade niso pričakovali. Hitler je v letošnji ofenzivi na vzhodni fronti ogromno izgubil. Ponaša s« z uspehi, ki so resnično veliki, ne more pa re- Mora druge fronte Se veliko bolj pa preveva Nemce strah pred ' drugo fronto". Vzhodna pobija nemške |" « j vojake kot da jih podirajo kro-i glje na kegljiiču, in še nič ne izgleda, da se tam košnja po nemških vojakih neha, pa že preti bolj in bolj "druga fronta". Da se dogodi, je gotovo. Kajti predsednik Roosevelt je v svojem govoru na Delavski praznik dne 7. septembra še posebno poudaril, da bo Nemčija poražena na evropski celi ni — na svoji zemlji. 2ganja ne bo zmanjkalo Ameriške distilerije ali žga-njekuhe producirajo sedaj alkohol samo v municijske in indu-strialne namene. S kuhanjem žganja za pivnice so letos vse prenehale. Vendar pa ga ne bo zmanjkalo, ker ga imajo v zalogah 550 milijonov galonov, ali na podlagi sedauje konsumacije dovolj za štiri do pet let. Zagovorniki prohibicije pa propagirajo, naj se tudi te zaloge predela v industrialni alkohol. Zahteve za prohibicijo ženska , organizacija WCTU je na svoji zadnji konvenciji sklenila pospešiti svojo kampanjo proti alkoholnim pijačam. Njen odbor pravi, da ima med kongresniki že veliko takih podpornikov, ki so pripravljeni glasovati za prohibicijo čim bo razpoloženje za njen sprejem ugodno. Nemci so svoje zmoge na poti v Kavkaz drago plačali 111 jn Vt NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi pa čosm m stroških, ob enem pa izvršit« svojo obveznost napram listu. tiffin / * |W»l*r ao bo fahko M»* ponaial, d* ni tu* t toni poletju Izgubil nobfne bitko In da Je ouemljo pod njegovo obupne i Jo poanto*». Tod* platni J« n« tn a ogromno grmado trupel . garanjem milijonov delavce*, bi producirajo «a njegov mabaniairani militariaom N« gornji «liki Je Roatov, balkar jo Wl, prodno g« okupirali na c i ji. Pob i M a# f a v ruievlnab. Roatov ao o*laieli «n mu nn Kari»* klntt tt*tler kota VfUd bog*tifc oljnih polj. Republika Costa Rica produ-cira okrog pol milijona dolarjev zda ta letno. , DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjiiicn, n poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV» UAN. Poleg vpraianj, ki jih navadno sodniki stavijo pri ispitu sa Hriavljan* stvo, vaehujr knjižic» še v II. delu nekaj važnih letnic is zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisno-»ti. Ustavo eZd i njenih driav, Lineol-nov govor v GeCtysburgu. Predsedniki edinjenih driav In Poedine države. Cena knjižici ja urno 50 centov a poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE, . « • - - CHICAGO, ILL. "Preko domalih planin iz otroških že let ' so mi zvezde oznanjale tvoj prihod; iiedulinost svojo svm ti poavrtila, ds bom lahko "čakali" svoj izvriUa..." ' Segel sem ji v pesem: "Hatut, kaj*je to 'cacali'?" Tam v temnem kotu se je na-j smehnil Mzekale. Januce ga je posnemal. Džurha je v smehu j grgral kakor vodomet, beklč je planilo vse zmedeno ven. Džurha, kaj je to 'cacali'?" Zopet smeh in zadrega. "Povedal ti bom, brat moj, povedal pozneie. če hočeš spat, fi . . "Oh, dragi Džurha, prav zaspan sem že, prosiin te." "No, pa pojdi. Posteljem ti na strehi. Ali se ne bojiš mraza?" "Ne, saj imam burko." (Burka —- kožuh.) Džurha me je spremil po notranjih stopnicah na ravno streho. Se vedno se je smejal. Ko se je vrnil s strehe, je še enkrat pome lil glavo skozi strešno odprtino in zaklical: "Pa brez strahu, bratec!" "Kaj naj-to pomeni?" sem premišljeval, ko sem se slačil. Že tri dni namreč nisem bil slečen. "Pred kom naj bi se strašil? Kaj mi pripravlja?" Ležišče me je čakalo. Pod njim medvedja koža, mehka, namesto odeje ovčja koža in za zglavje tri skupaj zvite kože. Legel sem in truden takoj zatisnil cči. Kar se mi'zazdi, kakor da je nekdo tiho, skrbno plazeč se, stopil na streho. Odprem cči... Temna, tiha noč. Nedaleč tam se nepremično vzpenjajo planine kakor ogromni temni orjaki. In tam v daljavi stoje kavkaški vrhunci planin v beli burki, kakor da stoje na straži. Na temnomodrem nebu blešče neštete zvezde. Zdajci je padla nekakšna senca na moje ležišče. Dvignem glavo in vidim: nekdo se sklanja nad menoj. "Hatut!" "Pst — tiho!" % Dekle je pod burko čisto na-, go. Motno se zasveti pod burko rezilo kindžala. Trenotek — in Hatut smukne k meni pod odejo. "Hatut! Moja Hatut!" "Tiho, pravim! Molči!" Dekle se ivija in trepeta, da ji beli zobje šklepetajo kakor v mrzlici. "Si ti, Hatut? Kaj hočeš s kindžalom?" "Ne dotikaj se me Prišla sem, da izpolnin 'cacali'/Prihajam k tebi, ker si pil z Džurhom iz istepra srebrnega bokala in ker si prisegel bratsko prisego." Približal sem se ji in začutil — goli kindžal. Ležal -je med nama in njegov jekleni molk je bil nekaj strašnega. Bilo ml je zdajci vse jasno. Spomnil sem se Ilatutinega šepetanja in njene peami. Diur-hovega svarila * tistih čudovi- te nenavadnih lezginskih običajev, o katerih so mi nekoč pripovedovali — o tistem strašnem 'cacaliju': nežnem, ali smrtno strogem običaju, najvišjem izrazu bratske ljubesni dobrodošlemu gostu. Se danes ne vem, ali je to samo star barbarski o-bičaj iz barbarskih časov ali nekaj nadčloveškega, zahtevajoče-ga od tebe nadnaravnih sil. Nekaj božanstvenega ali nekaj satanskega? Lezgln pošlje gostu svojega plemena ali s katerim se je pobratil, ponoči na ležišče dekle- iz svojega sorodstva. Ali ko se pojavi jutrnja zarja, mora to dekle oditi nedotaknjeno, nedolžno, kindžal je strašno svari 16, meja ki se ne sme prekoračiti. Spoznal sem zdaj, ne da bi mi bilo treba razlagsti, mukotrpni običaj in se Hatute nisem upal dotakniti. Ko se je zaznala zarja, je vstala nedotaknjena, vendar... je komaj vstala. Veliki križ mu-Čcruškega poželenja sva vzela na svoja ramena in trpela vso noč do onemoglosti. K»c je hotela oditi, sem iztegnil ves izmučen roko k nji in jo poprosil: "Ostani, Hatut! Ostani... pokaži se..." Njena burka je zdrknila z nje in padla name. Nizko je bil že mesec tam pri vrhuncih gora. Radovedno so naju gledale zvezde in* šepetal sem na kolenih, kakor bi molil: "Ne cdhajaj, Hatut!" "Hrzlo je, ali ne čutiš r In ogrnila se je z burko, poljubila me še enkrat z utrujenimi ustnicami in odhitela. "Prolotarec" ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker ao mu potrebne, u potreb it e priložnosti za zbiranje prispevkov v nie-gov tiskovni «klad. ALVETA HOTEL » * ' . t .. T naprodaj 24 sob, vse v najemu. V češki okolici, blizu Slovenskega centra. Podrobnosti izveste: ALVETA HOTEL 2340 $o. Lnwndale Avenue, Cliieago, 111. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mrect T*L Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) G:30 to 8:*0 P. M (Except Wed., Sat. and Sun.) Re». 2219 So. Ridge way Are. Tel. Crawford 8449 If no answer — CaR Austin 5700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. lMMI|lll*MmMmo.H[ ♦....................11 M PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOT1 I I NAROČITE SI DNEVNIK : -PHOSVETA" I Stana aa celo loto $6.00, pot lota $3.00 ■ * 4 • ™ Ustanavljajte nova drultvg. Deset ¿lanov(tc) j« treba sa novo droAtvo. Naslov za fl«t in sa tajništvo j«: 2657 $. Lawndal« A ve. CHICAGO, ILL. , '"M..................... MMMMMMMIMMIMMM POSLUŠAJTE ¡' vsako nedeljo prvo in nqj-starejšo jugoslovansko ra*: dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGE$, 1360 kilocveles. Vodi ¡o George« Marcev M......M..............M HB£RTY UMEflICKS EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL. CHICAGO, ILL., September 16, 1942. Published Weekly el 2301 So. Lawadale Ave. NO. 1827 Equality of Sacrifice? Economic Doctrines Made to Order Profits Won't Win Sine« public ballyhoo seems to be the accepted American way of developing a frame of mind, we'd like to see the billboards of the nation plas< tered with signs reading, "Profits Won't Win The War." Recently we heve had numerous examples of how the profit system is acting as a drag on the national war effort. A black market has been uncovered. A shipbuilder who might be a rival of the Bethlehem Shipbuilding Corporation is indicted for bad practices. Synthetic rubber, a primary war need, is lacking while rival capitalist interests pull strings for the monopoly privileges on this business. Dollsr-s-year men in high official positions are torn by loyalties to their government which conflicts with their own private interests. Thousands of small concerns are complaining that they are without orders for badly-needed war materials while big business has million dollars worth of delayed orders. Look to every barrier that has ibeen and still is in the path of national efficiency and the sinister influence of private profit interests will be found. We have some evidence that the administration knows what is wrong, too. We see a recognition of the evil influence of private, profit-seeking interests in stepa which the administration has taken to fix price ceilings and to establish priorities. Here is proof that somebody knows that, left uncontrolled, the private-profit motive would shake this nation to its speedy collapse and utterly destroy all hopes of winning the war. It might be asked at this point why, then, does .not the administration socialize the national economy forthwith and end all forms of private profit? The profiteer's answer is that it isn't good sense to win the war if to do so it is neccessary to sacrifice the prize for which the iwar is being fought. In the magnitude of the struggle in which the world is engaged, most people have forgotten that the orinigal interest was in preserving a "way. of life." That way of life was the "free" enterprise private-profit economy. As for the war and the profit-takers—what shall it profit to win the war and lose his racket?—Redding Labor Advocate. M HEN fOLlCt FOUND T*£»R I LI O ST RATIO fiCMT SiGNS *0»JECTi0NABlt;STfti« CR* Of A NEW TOR* RESTAURANT PARADED BLANK SIGNS WUH SLACK. KiBBONS IN DRAMATIC PROTEST* Here in Reading, Pa., the Birde-boro ¡Steel Foundry and Machine Company ia known among workers as a "cheap" plant. What is meant by "cheap" is that wages are not up to the level which obtains in similar plants in other communities. However, the Bindttboro concern is not cheap in its dealings with the fen* big officials who, in all probability are also its biggest stockholders. The Reading public learned how weU the Birdsboro concern has its cheapness under control last week When it read a report of the Securities and Exchange Commision on the 11*41 salaries paid to corporation executives. i Here is the record of Birdiboro's generosity: John E. McCsuley, president, received 189,232. Marshall Post, vice president, received $57.869. Russell A. Cannon, vice president, received 124,296. Perhaps, after all, those figures, which seem big to the average Birdsboro worker, may justify the charge of cheapness, since the officials of some other corporations received much bigger rake-offs. Considering that Thomas J. Wat* son, president of the Business Machine Corporation, enjoyed a "take" of $424,519, the Blrdsboro bosses may agrve with us when we denounce as just "bunk" the administration's talk of "equality of sacrifice." Certainly, however, the workers at every plant in the nation should see at once that there is anything but equality in the social and economic conditions of today. For that matter, we Socialists are not going to make the welkin ring with a demand for equality. What we want is more definite than an ideal which does not fit the facts of life. We propose to end the exploitation of tworkers by owners. We propose, too, that all the wealth of industry shall be divided solely upon the basis of social service. And we submit that owning stock ia just about the least useful service which anybody could perform.—Reading Labor Advocate. History Is Repeated, As American! Are Told That Wages And Farm Prices Are an Invitation to Inflation At the beginning of the last century, the "Industrial revolution" was transforming England into the "workshop of the world." agriculture was being sufprreased and workers were being cowoed Into the cities and brutally exploited. iiii '111 a In his interesting little volume, 'The Development of the Ubor Move ment in Great Britain, Fiance and Germeny," recently issued by the press of the University of North Carolina, W. A. McConsgha says that when "a® outraged public conscience" protested, economists like Adam Smith came forward with their theory of laissea faire and argued that "there was a hitherto unsuspected harmony between the unbridled pursuit of *lf-i*ter*st and the common good, and that any meddling by the state in economic matters was wholly unwarranted." " * ♦ ♦ In order "to pillow completely the public conscience" Thomas Malthus, a minister of the gospel, advanced the doctrine that according ¿o "natural law," population was autstripping the means of production and that war, famine and pestilence were God's way of avoiding a situation which might compel human beings to become cannibals. These economic theories were eagerly accepted by the ruling class and used in Parliament and elsewhere to show that lsbor union* should be out la wed and that anyone advocating collective bargaining between the workers and their employers should be imprisoned or exilled from the country. » • » . * Of fourse, no one defends the preposterous "principles" of laisses fairs today, but there are plenty of economists who are chsmpioning doctrines which are equslly unsound and dangerous to the public welfare. For example, there is the much-publicised argument unless we "freeze" wages snd farm prices and then tax workers and farmers to the point where their buying power is reduced to a mere subsistence level, the »hip of state will be wrecked on the rocks of inflation. That doctrine is just as wild as any propossl put forward by the economists who defended the greedy rich in England more than m century ago. » ♦ » . <%Tf There has never Ibeen an instance in all the history of the world where wages and farm prices were responsible for inflation. We had inflation in this country during the closing months of the World War sad for sometime thereafter. Wages and farm prices had nothing to do with ifc. Profiteering which produced 23,000 new millionaires was primarily responsible. inflation reached unheard-of heights in Germany, but no sane man, familiar with the facta, will blame either the workers or the farmers. In that instance, inflation was deliberately planned by men who were in control of the banks and the government. Inflation enablsd them to pay off their debts at an immense discount and to take over "for a song" the holdings of men who iwere not "on the inside/* 13 N JULY. 104». THt 6* ITISN LASOS HINIMSV RIPOSTED THAI MA6R5 *ERR 4 2-ÄAdOVt OCT- I95Ô* \WRt/ OOMO** FOR ain. But to hall the shift as s victory for ideals of democracy or Christian brotherhood would be as short sighted as to accept the German propaganda that periodically predict s "moderate" Nazism through the ascendancy of Goering. In the dismiaMal of Serrano Suner, ltitler has lost his most extreme champion in Spain. But that does not permit the conclusion that Franco is swinging away from Hitler. Nor does it show that he thinks Hitler is losing the war. Franco can see, as well as we, that Hitler is not losing it to date. Complicated factors undoubtedly led to the ouster. One was internal striving for power between two factions, both enemies of what the United Nations stand for. Another may well be Franco's reshition not to submit now to German pressure, through Serrano Suner, for Spsnish belligerence. We believe Franco does not wsnt Spain In the wsr; one of his reasons doubtless is his desire to avoid more Hitler domination than he has today. As long as he is "neutral" the bargsining position of Little Dictator Franco is 'better with Big Dictator Hitler than would |>e the case of he gsve Hitler all he wanted. Brazil's declaration of war on Germany may «also have influenced the Caudillo to caution. ^ Franco, as has been the case ever since the war began, is trying to keep a door open into either camp. But fundamentals have not been changed. Franco is the enemy of freedom—freedom for Spaniards, freedom for the world. Nothing in his past record justifies our State Department's appease ment of him. Nothing in his latest move justifies its extension—or continuance.—The Chicago Sua. Today in this country, while our boys are fighting a world war, interests which are equally unscrupulous, equally avaricious, are attempting to frighten the President snd the Congress with the scarecrow of inflation They hope to escape their fair shsre of the burdens of this wsr snd to make it impossible for the tworkers snd the farmers to accumulate any rime n>* for the days of depression which will sfomst certainly follow the war. If they sre successful, when the conflict is over they will bo literally 'siting on top of the world,* but the masses of the people will be reduced to s state of economic peonage. THE ClO's STAND The demand of the CIO for a resl win-the-war economic program occupied the attention of the CIO executive-officers at their recent Washington meeting: They dealt vigorously with a critical situation in which all the forces of stupidity and reaction are ganging up on laboi% while the greater part of the President's seven-point program is rejected or ignored. One of the chief actions of the CIO executives was to declare their unanimous opposition to current proposals for a super-sgency of governmental bureaucrats and a wage czar to freeze the workers' wRges. The CIO has agreed to wage stabilisation as part of the seven-point program. But this does not mean woge freezings, nor does it mean that labor alone must sacrifice, while executives' salaries and corporation profits soar and no adequate taxation is applied to them. The CIO executives therefore sgsin stresed labor's demand for equslity of sacrifice. They also expressed lsbor*s snxiety over the fsilure to adopt any effective measures. against inflation, through real price control, universal democratic rationing and progressive taxation. The CIO executives issued s special statement on the tax bill, which as It stands is one of the worst wage-cut-ting, soak-the-poor and spare-the-rich measures that could be devised. They pointed out that the "Senate committee's refusel to report an adequate and just tax bill threatens not merely the living standards of the men and women engAged in war production, but also the entire foundation of the President's seven-point program. — The CIO News. And that unfortunate result will be largely due to the "cockeyed" theories advanced by so-celled "economists" who, like the theorists dfscrib«} by Mr. McConagha, can always find h doctrine to "pillow the conscience," while their employers rifle the pockets of their fellow-men.—labor, Washington. HOPE FOR UNITED ACTION Renewed hope for international 1s-Ibor unity behind the wsr effort of the United Nations comes from the recent CIO Executive Board meeting 'and from reports emanating from England. The CIO Board approved the action of President Murray in protesting against the miserable and insulting agreement reached between the AFL and the British Trades Union Congress. This agreement deliberately excluded the CIO and the Railroad Brotherhoods in the United States and the labor unions of the Soviet Union, treating them as "untouchables" who can only be contacted through the AFL, in the one caae, and through the British TUC, in the other. At the same time, the &0 renewed its demsnd for a united world labor movement to win the war, welding together the CIO, AFL and Railroad Brotherhoods, with the trade anions of all the United Nations, including the -Latin American nations. The news from England is thst the Soviet trade unions have also notified ths British Trade Union Congress of their rejection of the pdvats and exclusive sgreemsnt between ths TUC and the AFL. As a result, ths general aounail of the TUC, In its report to the recent British trade union convention, indicates its desire for wider interna tionsl labor unity; and many powerful British unions are pressing for wsr unity between the trade unions of all the United Nations, r (Let's hops such real unity will soon be forthcoming.—Union News Service, CIO. « TOJO, TOGO AND SIBERIA LITTLE LUTHER CRIME CHICAC PROBLE Chicago's wartime crime situation is much worse than a oulwry sssjui nation of the Federal Bureau of Investigation report for ths six months of 1942 indicates. . 4. It is not so staffing that wt rank first in robbqrlss snd burglaries among cities over 100,000. Chicago usually leads In tho#s categories but reduced its robberies from 7,231 ia 1936 to 6,313 In 1*41: and burglaries from 21,390 to 1*4h. What is startling Is ths fact that Chicago's rates of Incrsess in most important catsgoriss of crime were far out of proportion to those for the nation as * whole. By comparison with ths first six months of 194\t burglaries this ystr decreased 4.3 per cent throughout the nstion. In Chicago they incressed 18.9 per cent Whereas aggravated assaults increased 4.T par cent In the nation, they inersaosd 1.4 per cent hers. Robberies increased 5.2 per cent in ths nstion; in Chicago they increased 26.1 par cent. Only murder-decreased In Cfekftfo. While nstion ally thsy increased 9.4 per cent, they Mined 9.1 ptr cent in Chicago Many explanation» have been sd-vanced. They 1m)u4« a shortage of policemen, a tradition of lawlessness dating from frontier days and * large number of transients. Whatever the truth, the F. B. 1. report is a ohal lenge to city authorities to redouble their efforts to reverse tM> tfend — Ths Chicago Sun. WORKERS "OVER TOP" IN WAR BOND BUYING Moee than 1 A.000,000 Are New Participating ia Payroll Saviag* Plan. \ Workers are "going over the top" m war savings bonds purchases, Robert W. Coyne, national field director of the Treasury's war ssvings staff, revealed this week. He announced that over 18,000,000 workers now participate in payroll ssvings plans for bond purchases, compared with 700,000 last December, and that the number is growing so swiftly that the Treasury expects to suitress its goal of 12 billion dollars in bond sales this yssr. Coyne flso denounced rumors thst workers sre 'rushing in droves*' to redeem their bonds. He cslled these rumoni "s gross Insult to the loyslty snd conunorfsense of American citizens" yvds^rkred 'thst in July rs' demptiftns were only one-qusrter of 1 pefccnt of ths miss. DESPITE HENDERSON Wholesale prices during the week ended August lft rosched the highest level since October, 19C«, ths Department of Labor reported.'