PavBalni Iranko v cfrtavl SHS. 133. Mm, V UubUanl, v petek 18. lunlla 1920. jtkaja rasen pondsijk« S dneva po prazniku tiak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust diasiEo jugosEev. socEliEno ■ demokratične stranke. BIT Posamezna ftev. 1 krono. Leto iv. Telefonska tl. 319, Naročnina: Po poitiaH b dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K812, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za lial oo poštnine proste. Upravničtvo je t Ljubljani,1 Frančiškana!.;! ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Kaj z. avtodelav nieami in demobilizacijskim roaterijalom ? Ljubljana, 16. junija. Včeraj v sredo takoj po delu se •fi vriil v dvorani Mahrove šole shod kovinskih delavcev, ki je bii zelo dobro obiskan. Shod je vodil s. Širca, predsednik ljubljanske podružnice Podružnični blagajnik je podal mesečno blagajniško poročilo. Nato je *. Strniša vprašal, je-11 centralni odbor že kaj storil glede ljubljanskih auto- in povoznih delavnic or1 vladi. S. Mihevc pojasni in prečita vloge, ki Jih je odbor poslal na predsedstvo deželne vlade, hodile so pa tudi deputacije zaradi stvari k deželn. *ladl. Govornik pa meni, da je dežel-#a vlada za Slovenijo tu ali brez mo-fil ril pa iz kakih vzrokov namenoma ničesar ne stori, da bi se rešilo to mi-Hlonsko imetje, ki je last slovenskega naroda, in na katerem imajo ravno kovinarji dvojni interes ter da sc izroči drugačnemu gospodarstvu, kjer ae bo več ena sama nesposobna oseba gospodarila z ni im po svoje, kakor se H zljubi. O tem je obširneje govoril tudi s. Svetek ki še dostavi, da so se slovenski kovinarji v Ameriki čudil;, da v na5i domovini dopuščamo, da z narodnim imetjem gospodari ena sama nesposobna oseba. S. Kramer stavi naposled naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta fn se glasi: Resolucija: »3?« pol leta se ne obratuje v avto- Dovoznih delavnicah v Ljubljani, kllub temu. da le tani dovol* ds.no-billzacHsii etra materiiala, ki bi se dal obdelati, predelati In porabiti. Okoli novega leta se ie obrat popolnoma ustavil, pozneje se le začel vršiti v majhnem obsegu, kar nikakor ne odgovarja veliki množini blaga, ki Je reprezentiralo milijonsko vrednost. V časopisu in tndl od ust do ust se širilo vesti, da se pri tem podfet-hi zapravlja državno imetje ter dji gine tam nahajcči se demoblllzaclj-skf materijah Ker Je na tem materijalu interesi rano delavstvo In gospodarska komi-sHa za stvarno demobilizacijo kot pravi lastnik demoblHzacijskega materiiala, poživlja današnji shod kovinarjev soc. dem poslance v narodnem predstavništvu, da interpe-llrajo v narodnem predstavništvu zaradi (eh vesti in predlagajo, da se takoj izvede tevl/ija o poslovanju in materijah! v avto- in povoznih delavnicah ta ves čas sedajnega vodstva, h kateri se pritegne zastopnika go spodarske komisije za stvarno demobilizacijo za Slovenijo. V Ljubljani, 16. junija. 1920. Na to je govoril s. Tokan o polo Žaln delavstva, o delavskih zbornicah in o ujedinjenju strokovnih organizacij. Njegov Jedernati in stvarni govor Je bil od vseh strani odobravan, le žal nam je, da nimamo prostora, da bi ga priobčili. Poudarjal je med drugim, da ie naša buržoazija pregni la, da bi se za milijonsko narodno imetje brigala in da je ta shod razveseljiv dokaz, da se delavstvo zanima tudi za gospodarstvo z imetjem, ki je last naroda. Za besedo so se še oglasili Sioser in Koleša. Na to je predsednik zakjučii lepo uspeli shod. bili izročeni tako tam na milost in nemilost podjetnikov. Najresneje zato svarimo naše de lavstvo, naj pod nobenimi pogoji ne nasede raznim agentom, ki bi se po Javljali med njim, ravno tako ne nobenim vladnim vabilom in naj verja me edinole direktivam delavskih organizacij. Za enkrat Je položaj tak, da velja parola: Nihče na Francosko. O eventualni izpremembi razmer bomo pravočano poročali. Mednarodni proletariat prot! madžarskim morilcem. Delavci, ne na Francosko! Minister za socijalno politiko raz glaša, da se peča sedaj s transportom Jugoslovanskih delavcev na Francosko. V to svrbo se Je francoska vlada obrnila že pred nekai meseci na našo belgrajsko vlado m jo prosila, da posreduje odhod večih tl-sočev naših delavcev na Francosko. Kakor je videti, naša vlada te proš nje nj vrgla enostavno v koš, ampak tt z zadevo Se vedno prav resno peča, zato ugotavljamo naslednje: 1. Omenjene delavce (v prvi vrsti stavbne) bi rabila francoska vlada Pozidavo po vojni porušenih krajev. 2. Življenje tam je neznosno. Stanovali bi v skrajno slabih barakah ki so služile preje za vojne ujetnike in tudi glede prehrane ne daje francoska vlada nobenih točnih garancij. 3. Te delavce nameravajo Francozi po vojaško organizirali in dobili bi nekake francoske ^tujske legije« v Evropi. 4. Vsi pogoji so taki, da je odklonilo doslej vse evropsko delavstvo sodelovanje in francoski kapitalisti, ki so zlorabljali v vojni le srbsko vojsko v svoje kapitalistične imperk jalistične namene, hočejo izmozgati sedaj še vse jugoslovansko delavstvo in ustvariti iz njih nekaj podobnega, kar so kitajski kuliji v Arne fiki. 5. Vrnitev teh delavcev v domovino bi bila izredno otežkočena in b: Mednarodna strokovna zveza je sklenila, začeti dne 20. t. m. s splošnim bojkotom proti Madžarski. V pozivu, ki ga ie naslovila na delavce vseh dežel, opisuje drastično trpljenje madžarskega proletariata pod barbarskim belim terorjem madžarske reakcije. 2e celo leto trpi madžarski proletariat. Delavsko gibanje se zatira in preganja. Zadostuje, da si član nekon-fesijonelne organizacije in že prideš v ječo in v jetniške tabore ki lahko postaneš žrtev nasilstev. V začetku tega leta je bilo v jetniSkem taboru v Hajmasker 9000 mož in žena, v Czepel 4000, v Zala Egerszeg 240*1, v Erlau 2000,Czegled 3000, v Komu* rom-Sandberg pa 2000 ujetnikov (skupno torej 50000 mnž in žena). Ječe v mestih so prenapolnjene, 5000 delavcev ie bilo že ob novem letu obsojenih na smrt. Mnogo tisoč ljudi so pomorile oficirske bande, ne da bi se jih postavilo pred sodišča in dognalo njih krivdo ali nekrivdo. Žrtve, ki pridejo v roke reakcionarnih o!'. cirskih oddelkov, ve muči. potem pu umori Dogodilo »e le. da se Je take žrtve žive skalpiralo, da se jim je potrgalo roke aH noge. Nekatere se le prisililo, da so jedil svoje lastno bla to in človeško meso, može se je kastriralo ali pa se iim je s kamenjem raz-mečkalo spolovila. Vsi ti slučaji so dokazani in izpričani od zapriseženih prič. Može In očete so mučili In morili vpričo žena in otrok, posllievall So dekleta in žene pred očmi mož In očetov. Duevno Izginjalo posamezn« osebe iz delavskega sloja, ki se flb najde potem na nečloveški načla umorjene ali utopljene. Mednarodna strokovna zveza je proti takim grozodejstvom protestirala pr! madžarski vladi in pri hrhov-nem svetu zveze narodov, toda zaman. Madžarski beli teror še dalje nemoteno gospodari. Iz uradnih dokumentov madžarske vlade, ki IJh ima mednarodna strok, zveza v svojih rokah. Je razvidno, da vlada vzpod buja sodnike, da obsodijo Jetnike, tudi če ni zadostnih dokazov za to, kar imenujejo na Madžarskem »krivdo«. Dalje se konstatira, da je madžarska vlada na glave onih delavskih voditeljev, ki so si pred belim terorjem poiskali zavetišča v inozemstvu, raz pisala premije od 20.000 do 250.00) kron. Vsa ta dejstva so pribita. Mad žarska vlada se veseli, da le že skoro docela uničila delavsko gibanje v de • želi. V očigled tega položaja je sklenila mednarodna strokovna zveza da se prične dne 20. t. m. proti Madžarski splošen bojkot delavstva vseh dežel. Od nedelje, dne 20. junija dalje, ne sme noben vlak, nobena ladja, nobena pošta, brzojav ali kaj enakega na Madžarsko, preneha skratka z Madžarsko ves promet. Proti belemu terorju proletarski bojkot! _____ Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev v A v strip. Avstrijski narodni skupščini bo vlada predložila še to poletje zakon ski načrt o bolniškem zavarovanju državnih uslužbencev v Avstriji. Osnutek je s sodelovanjem organizacij državnih uslužbencev izdelal državni urad za socijalno upravo. C e bo zakon sprejet, bodo avstrijski državni uslužbenci z njim veliko pridobili. Stvar ho zanimala tudi uslužbence naše države, zato navajamo tu nekaj glavnih potez iz omenjenega osnutka. LISTEK. A. P. Cehov: Znameniti ijudje. (Posiovenil Fran Pogačnik) (Dalje.) VIII. Ko Je Olga Ivanovna zjutraj ob osmih s težko in neprespano glavo, nepočesaua in nelepa, s krivde si svestim obrazom stopila iz. spalnice, je šel mimo nje v predsobo neznan go sjjod s črno brado, kakor je bile videti, zdravnik. Dišalo je po zdravilih. Pri vratih v kabinet ie stal Korosteljev in vihal z desnico levi brk. »Oprostite, ne pustim vas k njemu,« je nejevoljno dejal Olgi Ivanovni. Lahko nalezete, fticer pa nima pomena, res Leži v blodnji.« »Ima res davico?« .je zašepetala Olga Iva-novna. »Tako nepremišljene ljudi bi bilo treba zapreti,« je zamrmral Korosteljev, na da bi odgovoril ra vprašanje Olge Ivanovne. »Veste: kie $e Je okužil? V torek je izsesaval s cevko nekemu dečku difterijske membrane. A čemu? Glupo! Po neumnem!« »Ali ie nevarno? Zelo?« le vprašala Olga Ivanovna. *Da, govore, da je težak slučaj. Fravza-Drav bi bilo treba poslati do Sreka.« ..... | i, i, i B— i Prišel je rtial, rdečelas in dolgonos človek i židovskim naglasom; nato drugi, mlad, zelo rojen, rdečeličen in z očali Rjja sta zdravnika in sta prišla, da čuvata pri svojem tovarišu Ko je Korosteljev prebil svoj čas, se ni vrnii domov. temveč je ostal in kakoi senca blodil Pr sobah. Hišna je kuhala zdravnikom čaj in tekala često v lekarno, a nikogar ni bilo, da b* pospravil po sobah. Bilo je tiho in žalostno. „ Olga Ivanovna je sedela v svoji spalnici rt mislila, da jo bog kaznuje, ker je varala moža Moičeče, ponižno, nepojmljivo bitje, utelešena krotkost, mehkega značaja, šibko v preveliki dobroti, je tiho trpelo v svoji sobi na divanu In se ni pritoževalo. Ako pa bi se pritoževalo, daSj tudi v blodnji, bi zdravniki izvedeli, da bolezni m zakrivila le difterija. Vprašali bi Koroste-ljeva, on ve vse in ne gleda brez vzroka na ženo svojega prijatelja s takimi očmi, kakor da je ona največja :n prava zlodejka, a davica le njen pomočnik. Ze se ni več spominjala meseč nega večera na Volgi, niti ljubavnih izpovedi, niti poetičnega življenja v kmečki taJšici, njen duh ie polnila le misel, da se je iz puste pože-Ijivosti, iz samovolje, vsa, z rokami in nogami vred, pogreznila v sluzavo blato, ki sl ga nikdar več ne izmije. »Ali. kako strašno sem lagala,* si ;e_ mislila, ko se ie spominjala nemirne ljubezni, k5 jo je gojila do Rjabovskega. Naj bo vse pro-kleto!.. .* Novega bolniškega zavarovanja bodo deležne vse osebe, ki »o name’ ščene v državni službi ali sploh (civilnih in vojaških) službah, ki stoje pod državno upravo, dalje vpokojen-ci, vdove in sirote po umrlih državnih uslužbencih in vsi družinski člani omenjenih. (V osnutku so r /ede-deni tudi razni posebni slučr id pa so za nas postranskega pomena, ker hočemo podati le splošno sliko o v naslovu označenem prednic tu). V s i-čaju bolezni zavarovanec ne dobiva izplačanega bolniškega denarja. Dr- žavnemu uslužbencu je v slučaju bo< lezni zasigurana nadaljna polna šestmesečna plača, ki jo je dobival že doslej. Pač pa mu zavarovalnica daj« popolno, brezplačne zdravniško po« moč, zdravila, mu omogoča obširna in temeljito zdravljenje (tudi na deželi), zobozdravniško pomoč itd. Ženi uslužbenca oskrbi bolniška blagaj« na v slučaju nosečnosti vso zdravniško in babično pomoč ter izplača za en mesec pred porodom in dva meseca po porodu tudi odškodnino za vzdržavanje ene pomožne osebe vs gospodinjstvu. Tudi Če obole otroci zavarovančevi in sploh osebe, ki so odvisne od zavarovanega državnega uslužbenca (nezakonski otroci), so deležni zavarovanja v enaki meri. Bolnik si zdravnika lahko sam izbe« re, stroške' pa plača bolniška blagajna le, v kolikor ne presegajo svote, ki bi jo bolniška blagajna normirala, če bi ona sama oskrbela zdravniško po* moč. — Na Dunaju ustanove centralo te nove bolniške blagajne, po pro-vineijalnlh mestih bodo podružnice. — Stroške zavarovanja nosijo (perl-Jodična vplačila!) polovico člani bolniške blagajne, polovico pa država. V AvstrMj bo na ta način zavaro* vanih nič manj kot 150.000 državnih' uslužbencev In 250.000 družinski« članov, torej skupno 400 000 oseb. 60 milijonov kron bo letno na razpolago /a zdravljenje in bolniško oskr« bo vseh teh zavarovancev. Kdor ve, kakšne nedogledne hi katastrofalne posledice ima lahko družina državnega uslužbenca, v kateri zboli ta ali oni član družine in —« morda celo za daij časa, —, da lahko nesreča bolezni materijalno popol« noma upropasti družino (vzemimo pri nas družino vpokojenčevo, v kateri zboli v teh dragih časih kak član)! in Jo pahne v največjo bedo, ta boi vedel prav oceniti pcmen te važne nove ustanove, ki Jo ustanove v Av< Siriji. In naša socijalna zakonodaja9? Gospodarstvo v sovjetski Rusiji. Meseca Januarja je bil v Moskvi kongres narodnogospodarskih sve« tov. Na tem kongresu je podal re-* ferent Rykoff sliko gospodarskih raa-mer v Rusiji. Iz njegovega poročila ie razvidno, da Je transportna kriza lavni in prvi vzrok, ki preprečuj* in celo uničuje gospodarski razvoj. Od 100 lokomotiv Je 60 pokvarje« nih In nerabnih. To pomeni, da velika masa prebivalstva ne more dobi* vati redno živil in drugih potrebščin iz krajev, kjer je le-teh v obilni meri. Primer: Za tekstilno industrijo % Moskvi je bilo treba uvoziti iz Tur* kestana 600000 pudov bombaževin«; Ob štirih sta s Korosteljevim obedovala. On ni n^esar jedel, le pH Je rdeče vino in se osorno držal. Tudi ona ni ničesar pokusila. Sedaj je v duhu molila in obetala bogu, da bo Di-nrova zopet ljubila, ako okreva, in da mu bo zvesta žena, sedaj se je za minuto spozabila, gledala lia Korohteljeva in mislila: Res je priskutno, biti preprost, vsakdanji, nepoznan človek in vrhu tega še s takim spačenim obrazom in prostaškimi manirami. Sedaj zopet sc ji je zdelo, da jo bog ta trenotek ubije, ker iz strahu pred okuženjem ni bila še niti enkrat v kabinetu svojega moža. V splošnem pa jo je preob-vladovalo topo čustvo potrtosti In uverjenost, da je življenie že pogrešeno in da ga več ne popraviš .. Po obedu se je jelo mračbi. Ko le Olga Ivanovna stopila v sprejemnico, je Korosteljev spal na zofi in naslanjal glavo na svileno bla zino, obšito z zlatom. V spanju ie smrčal. Zdravniki, ki so prihajali k Dimovu čuvat ali ki so odhajali, tega nereda niso opazili. Tuj človek, ki je v sprejemnici spal in smrčal. Študije na steni, čudno pohištvo ter nepočesnna, površno oblečena gospodinja, vse to ni nikogar niti najmanj zanimalo. Eden zdravnikov st« je nehote zasmejal; kako čudno ie donel ta smeh! Vsem ;e postalo tesno pri srcu Ko je Olga Ivanovna drugi pri stopila v sprejemnico. Korosteljev ni več spal, nego sedel na zofi in kadil. »On ima uifterijo v nosu,« je dejal polglasno. Tudi srce ni kaj prida. Pravzaprav stoH stvar slabo. »Pošljite vendar po £reka,« je zaprosil* Olga Ivanovna. »Je bil že tu. Ugotovil je, da se je difterl!* razširila v nos. E, pa kaj ^rek ? Pravzaprav ni nič s Srčkom f On Srek, laz Korosteljev — ti drugega nič!« Čas )e tekel neznansko počasi. Olga L t* novna je ležala oblečena v nezrahljani post ji in dremala. Zdelo se !i je. kakor da je vse s i-novanje od tal do stropa napolnjeno z velik: v skim kosom železa in da bi bilo Ireba le i« st raniti železo, pa bi vsem odleglo Ko st s vzdramila, se le domislila, da to ni železo, nt ,o Dhnovljeva bolezen. »Nature mortt,« le misliln in pozabila na drugo. A kje so sedaj moji prijatelji? AH jim jQ znano, da nas tare gorje9 Oospod, reši nas.., spasi. .. In zopet se ie spomnila železa .,. Cas J« polzel počasi, a ure v pritličju so bile pogosto« Vedno je bilo čuti glas zvonca; prihajali s<| zdravniki Vstopila je hišna s praznim kožar*' cem na p-dnnsu in vprašala: vGospa, ali naj posteljem?« (Dalle prih) mesečno. Na razpolago pa sta mesečno v to svrho samo dva vlaka, v iTurkestanu pa leži nakopičenih H milijonov pudov bombaža. — Iz Urala bi se moglo transportirati okolo 10 milijonov pudov kovine, na razpolago pa ie za to mesečno sarno en vlak. Poročilo Rvkoffovo pravi da Je produkcija skoro v vseh strokah 30 do 40 odstotkov manjša v primeri s predvojno. Preskrb ovanje prebivalstva z obutvijo, obleko, kovinskimi surovinami itd. je tGrej zelo težavna. Ljudstvo živi od tretjine predvojne množine potrebščin. To stanje traja lahko še eno ali dve leti, pravi Ry koff. V tem času bi živeli od prejšnjih rezerv, žal le. da se tudi te krč'-|o. Ponekod seveda se J« produkcija znatno zvečala. Tovarne za platno v Kostrani so že dosegle množino produkcije iz 1.1914. Isto se lahko re če o nekaterih tovarnah volne in ko vinskih podjetjih. Blokada je prisilila papirno In teka tilno industrijo v Rusiji da peša, na drugi stiani pa je zopet pospešila razvoj in nastanek drugih industrijskih strok. Začeli smo na ta način n. pr. na polju tekstilne in usnjarske industiije pridelovati vezenino za perilo, sukanec za šivanje in ker nimamo niti ameriške, niti egipčanske bombaževine, pridelujemo iz turke-stanskega bombaža nekako zmes platna. Nedavno smo začeli graditi velikanske električne naprave. Centrali v Kašini in ^alurka bosta imeli 40.000 kilovatov. Ta dejstva pa seveda na tem, da Je produkcija za tret ijno manjša kot je bila pred vojno, prav nič ne izpremene. Tako, torej Rykoffovo poročilo o gospodarskem stanju v Rusiji začetkom tega leta. Da Je med časom prisilno delo, prepoved štrajkov, omejitev svobodne volitve in odpovedi dela, ter podaljšanje delovnega časa na gospodarstvo v Rusiji kaj uKodao vplivalo, dvomimo, posebno pa še ker blokada s strani ententa Se ni ukinjena. Občinski volilni red za Slovenijo. Občinski volilni red za Slovenilo je razglašen in je uzakonjen i razglasitvijo v »Uradnem listu« t dne 8. Junija t. 1. Najvažnejše določbe tega volilnega rela so kratko naslednje: Volilno pravico imajo. Vsi 21 let stari državljani obeh spolov, ki imajo vsaj eno leto svole redno bivališče v občini aH ki kot javni nameščenci, nameščenci zasebnih Železnic, odvetniki, civilni kiže-nerii, k praksi pripuščeni zdravniki vsaj cd začetka prve razgrnitve volilnih imenikov redno bivajo v občani. Volili Je treba osebno. VolRne pravice nimajo vojaki, častniki, vojaški uradniki, osebe ki so pod očetovsko oblastjo in pod varuštvom ter občinski reveži. Nadalje ne smejo voliti in tudi ne izvoljtne biti osebe, ki so bile obsojene radi hudodelstva aS prestopka tatvine, poneverbe ali deležnosti glede teh deliktov, sleparstva, sorodstva. navijanja cen, kopičenja blaga. veriženja ali tihotapstva preko državnih mej (glede zadnjih dveh prestopkov obsojene najmanj na 2000 K globe ali pa zapor najmanj enegu tedna); dalje so izključene ženske, obsojene zaradi izvrševanja nečistega obrta ter ženske, ki so pod nrav-nostnopolieijskim nadzorstvom, dalja osebe, katerim Je sodišče odtegnilo očetovsko oblast nad njih otroki, ki so bile zaradi pijanost! že dvakrat obsojene na zapor, osebe, ki so v konkurzu itd. Izvoljen sme biti vsak 24 let stari moški ali ženski državljan. ki ima aktivno volilno pravico. Pasivne Tofflce pravice nimajo občinski uradniki, uradniki oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo itd. Število občinskih odbornikov, Obč. odbor po tem volilnem redu sestoji v občinah: Z manj ko 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov ; z manj ko 2Berliner Tidende« javlja, da Je Švedski poslanik poklican iz lielsing-forsa k poslovanju v Stocholm Ta odločba se ne srne smatrati kot odpoklican je. temveč kot znamenje da hoče švedska vlada Finski dati spoznati naziranje o položaju. Razpoloženje v poučenih krogih v Stookhol-mu in na Aiandksih otokih je jako resno. 420 mož za vojno opremljenih finskih čet Je došlo na Alandsko otočje in nadaljni prihod čet se pričakuje v prihodnjih dneh. _____________ Cltajtel StrltAl = NAPREJ = edSstl socljallst. dMvnlk slovenski. mmm m ni nu\ ■ »1111111 ..........r~i 1 mm—bhi■ rrrj-jin i'—a— Alilranci so zahtevali ofenzivo s tem. da so predložili stare caristične menice v Izterjatev. Voditelji malomeščanstva, preplašeni vsied svoje lastne nemoči ln rastoče nestrpnosti mas so tej zahtevi ugodili. Iu res so si dali dopovedati, da je treba 1« še enega ! samega sunka s strani ruske armade, pa : pride do sklepa miru. Ofanztva se Hm je l zdela edino možen rešilni Izhod Iz foteske, ! edina rešitev vprašanja. Težko sl Je misliti kako bolj gorostasno in bolj zločinsko zmoto, kakor le bila ta. O ofenzivi so govor« takrat prav tako, kakor socIialP8^0 dežel v prvih di.eh volno o potrebi obrambe domovine, o družabnem nilm. o » n on sacree« Itd. Kakor bi pihnil, J« teglima vsa njihova Zmmervvaldska, mednarodno navdušenost. Nam, k.' smo vatraJa^' v nepomirljivi opoziciji, pa J® bilo Ja**10- d* mere ofenziva postati silno nevarna te da inort celo upropastlti revolucijo samo. Svarili smo, rekoč, da se armade, ki sa je pravkar prebudila In začela vsied : tek« dogodkov katerih se pa še dofco n! ssvedkt, n* sme pošiljati v bitko, ne da M se ji vdahnilo poprej nove ideje, ki jih 1« mogla prUnetl za svole testne. Svarili smo, dokazovali in pretili. Ker pa ni bHc za vladajoče stranke, ki so bile s svoje strani tesno vezane s svojo tastoo la alUraao b«rtowM!o, nlii*k**a*g: Narodno predstavništvo. MINISTRSKI PREDSEDNIK VES- NlC O SMRTI ESAD PAŠE. LDU Beogiad, 15. junija. KM), redno sejo začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 16.30. Po dovršenih formalnosti vpraša posl. Kopač prometnega ministra o stavki železničarjev v Skopi ju in Zagrebu, posl Dragovič mm. predsednika o smrti ministrskega predsednika o smrti Esad paše. Ministrski predsednik dr. Vesnič poda nastopno izjavo: Gospoda. res je. da ie bil v nedeljo po poldne v Parizu ustreljen Fsad paša. predsednik albanske vlade. Res }e tudi, da le ta umor izvršil mlad človek. Uverjeni smo, da bo prijateljska franc, vlada, ki zna sama ceniti usluge, katere je Esad paša storil skupni stvari, storiia vse, da pride do pravega krivca In da tega pravega krivca po zakonu kaznuje. Pri tej priliki izjavljam, da sem hvaležen narodnemu poslancu, ki Je stavil to vprašanje, ker mi na ta način proži priliko, da v imenu naše države izjavim, Ja ta žalostni dogodek globoko obžalujemo in da ga obžalujemo ne samo radi Esad paše, ki Je bil naš iskreni prijatelj, temveč mi je milo tudi /ato, ker so bili njegovi rojaki, vsaj oni, ki so imeli res albansko zavest, v istem razpoloženju in Jii» Je ta dogodek udaril v njihovem naj-delikatnejšem čustvu. Esad paša Je bil človek, ki se je od svoje mladosti odlikoval s svojo inteligenco in svojo energijo. On je Abdul Mamidu povedal, da se mora pokoravati narodni volji, on je v imenu svoje države branil Skader in mi smo ga imeli za protivnika, s katerim smo se častno borili, kakor smo se vedno borili s Turki. Ko je Esad paša opazil, da Je albanski narod navezan sam nase in da se mora pridružili drugim balkanskim narodom, se je v prvi vrsti naslonil na naš narod, k čemur ga je napotil nc samo geografski položaj, temveč tudi vsa prošlost albanskega naroda. Esad paša je uvidel pravi pot politike svojega naroda. Gospodje poslanci, prijateljstvo obeh narodov ie staro. V vsem sred. veku ni dokumentov, niti dokazov, da smo se z Albanci borih: mi smo si jili prijatelji. Ko smo šli na Kosovo, da bijemo bitko s Osmani, so bili z nami Albanci. Kadar smo se v prejšnjili časih borih za osvobojenje balkanskih narodov, so bili Albanci vedno z našim narodom. Albanski narod ve, da je sam Skenderbeg, njegov največji junak, bil po svoji materi Srb. Ko se Je začetkom 19. stoletja razvila borba iz Šumanije proti turškemu carstvu, sta bila med Suma dinci tudi Bušatlija iz Skadra in Ali paša iz lanine. Pridružila sta se vo diteljem našega ostanka in skupno ž njimi vodila borbo. Sele tedaj, ko so začeN Turki, sovražniki balkanskih narodov, širiti po vsem Balkanu svoi vdHv do obale Jadranskega mor la In se pomakati v globeli in jarke albanskih gora, se je začel del albanskega naroda edtujevati našemu na rodu, vendar pa smo trdno uverjeni, da bo t-o kmalu prešlo in da se bodo prav Albanci vverili. da je tudi njihova rešitev e lino v sporazumnem delu m prijateljskem Življenju z našim narodom. U ver jen sem, da bo mučenica smrt Fsad paše. ki Je padel kot arostol narodne misli, nova Izhodna točka za naše skupno in pri-lateljsko delo. S smrtjo Esad paše bo prišlo do or*ega, do Česar v nje govem življenju ni prišlo. Vsied tega mislim, da mu bo tudi naše narodno predstavništvo, četudi Je bil drugega izhoda, so nam bil* seveda sovražne in so nas v dno duše a*r»H*. Gonja zoi -i ~ .-tvlto. Zgodovinar, ki bo pisal zgodovino tel) časov, gotovo ne i>o prebiral ruj' . časopisja mesecev n.aja in Junija, t j., ko se je Ideelno pripravljala ofenziva, ne 1a M se pri tem razburjal. IzkijuČno skoro vsi danki v oficijoitnih in vladnih listih so bili naperjeni proti boljševikom. Ničesar ul bilo česar ne bi bili takrat že obdolženi, ničesar, s čemur s« nas ne bi bilo ie obrekovalo. — Vodilno niogo v tej gonil Je soveda .Igrala kadetska buržoazija. Njen razredni Instinkt JI je govoril, da ne gre le za ofenzivo, temveč tudi mi ves nadaljtd potek revolucije In predvsem za usodo država* oblasti. Meščanski aparat »lavnega mnenja« s* le uveljavljal tu v vsej svoji moči. Vsi organi, uradi, publikacije, odrl in katedri so sta« v službi enega edine«« skupuega cilja: onemogočiti boltftcvike kot politično stranka koncentrirana ruipetoat la vsa dramatika gonje pisanih besed zoper bolJSevlke Je bila predčasen glasnik državljanske vojna, sto-| ječe na obzorju naslednje revolucijske dob«. Halog« hujskanja in obrok >vanja fe bife. popolnoma odtujiti, vcepiti eovraStvo In po-etttvttf visok std med dfcl . r. ;na«* la »fa- ! druge vere, želelo pokoj duši in vedno slavo. — Vsi poslanci vstanejo iu mu izkažejo čast z vzklici- »Slava mu!« „ Podpredsednik dr. Ribar pod* potem besedo poslancu Draškoviču, k v imenu Demokratske zajednict protestira proti izjavi ministra Pror iiča v njegovem govoru, ko je rekel da bi bilo treba radikalni stranki samo migniti s prstom, pa bi bil« ustvarjena Velika Srbija. Konstatira* da zedinjenje naroda ni posledic« dela ene politične stranke, temvefl vsega naroda. Minister Protič kon* statira, da teh besed ni izrekel ko< minister, marveč kot radikalec in izjavi, da bo vsak. kdor bo pisal zgo< dov"no zedinjenja našega naroda* moral reči, da Je vse točno, kar Hi on rekel. Nato nastane velik hrup in prepir med radikalci in demokrati, ki traja dalje časa. Minister za po' ijedelstvo dr. Jankovič hoče govoriti, toda hrup Je tako velik da n« more priti do besede. Podpredsed* nik di. Ribar kriči - »Nihče nima besede, poživljam vse na nadaljn?' dalo: specialno debato o volilnem z** komi.« Posl. Petrovič čita nato prva točko volilnega zakona. Predsedniki vlade dr. Vesnič prosi pri tej priliki, da bi se kot izraz naše države rabi« la beseda kraljevina in ne kraljestva. Potem govori dr. Polič od Narodni-ga kluba. Predsednik vlade dr. Vesnič ft opozoril o priliki podrobne debat« glede člena 1. zakonskega načrta o volitvenem zakonu, vse poslance na to, da se naša država ne imenuje kraljestvo, ampak kraljevina SHS in prosi, naj bi se ta naziv uveljavljal. Podrobne debate so se udeležili poslanec Jaša Prodanovič, ki Je pojas* nil. zakaj le potrebno, da se velika narodna skupščina oddeli od navad-* nega parlamenta, dalje poročevalec Nsta Petrovič, poslanec Caldarovlč in poslanec Joksimovič. Nate j« skupščina določila, da se člen 1. vrne odboru na novo redakcijo. Potem zaključi predsednik dr. Ribar sejo 08 20 in naznani, du se vrši nadaljevanje 16 t. m. ol> 16. popoldne s isti« dnevnim redom. Novice. — Razprava o sobotišUb dogodkih, fk Subotice javljalo, da se bo prKeia sodoa razprava napram obtožencem v mrinjia poznanem pokretu v soboto dn* I®. t m. ob devetih dopoldne. — Aprovizacija mesta Zagreba. Hrvat* skl listi obširno poročajo o slabem ki zavo« ženem gospodarstvu mestne aprovtazcikh Sploino pozornost j« vzbudila med sagreb-šklm občinstvom atera s sladkorjem. DellcM je preračunjen na 16 milijonov kron. Skuk kor bodo dobivali odslej pri aprovisacIH i« oženjeni. — Bolgrajskl mest; svet Je odrcd| maksimalno ceno mleka na 1.90 dinarja afl 6 kron. — DHafikl kongres s« bo vrtfl koncev junija in začetkom julija v Belgradu ter bd trajal tri dni. Kongresa se bodo ndeleSfB zastopniki srednješolske omladtn* te eek) Jugoslavije. —• Učiteljski kongres. V Belgradu ** pripravlja sprelem učiteljev lz re« Jugoslavije. Učitelji pridejo na kongres v Belgrad, ki se bo vršil 17., 18. ta 19. JnllJa. Bdscrajsk* obalna bo s svoje strani storila vse, da omogoSI učiteljskemu ndnižanju vs* udobnosti. - Raparskl napad j* M ,*vrge« *>• maja pop. na Idrijsko ***• /* Z Idrijo med Godov«*«' IdrHo-* ^ J bilo pol« postiUonaSe iest gozda J« nakrat sedem cmonama* zonih roparjev, oboroženih s puškami. f>b- obraženo družbo«. Liberalno meščanstva le vedelo, da bi se m« 1 posredovanj* in pomoči malomeščanske demokracij«, ki }e — kakor že omenjeno — iraela mimo- grede vodstvo levoiucijonartii * organlaaelj v svojih rokah, nikakor n* posrečilo obdržati mase na svojih vajetih. Politična gonja zoper boijševlke »J Je stavila za svojo neposredno nalogo, ustvariti med našo sti 11-ko tn širšimi krogi »socijaiistlfcn* iuteUgea-ce« nespravljivo sovraštvo; to pa zato, ke> je morala zadnja, odločena od proSetariJata nujno zapasti liberalni bi -azijl ir V opravljati služi:o ko* njena irepadabia 1« obrambna vrsta. Tisti čas, ko je zboroval vseruski kongres sovjetov, le prvič zaanndo — pred-znak groznih dogodkov, ki so bili aa .Jotu. Stranka je sklenila, pmrediti da« Ml tanita oboroženo demonstracij v Petrogradu, k' naj bi bila neposreden o;, orni: v$<.. - ' mu kongresu. »Polastite s* oblasti, pretrgajte vse vezi, ki vas vežejo z bsrZotzIJo, zavi /ite koalicijsko idejo«, to Je bB klic petrrt-grajsklh delavcev na uho socljalističnih r*. volucijonarjev ln menjjevlkov, ki so s« »brali takrat na zborovanje te vse dc/cl. Ml smo prav dobro vedeli, Ca bi bili soofr taHstt&Ol revoiuctjofljufl ta t:;v::15ev0fl v i slučaju preloma % liberalno bprtoazUo p*i- Stev. 188. HAPBSJ. Stran & fcollll 10 rcitni vo*, ga obraffl drugo asm te zapeljal s potniki vred v gozd, kjer so za pftkim skalovjem obstali, Son:? odpremi) fn bobnali v gozd. Ker v železni blagajid, ’J jo razbili, niso ničesar na?'!, so pobrali celo poSto, ves čas ra dričali pulke naperjene * )3ave potnikov. Kc so nagovorili poštno blago, so s« v slovo lepo odkrili, napraviil poklon ta jbežall v gozd. — Isto boč je Izvršil roparski napad nrl nekem posestniku v Črnem vrhu. — PreveC očlteljev letajo v Ne" i 'Avstriji. Toliko ie brezpoiel da je bila Vlada prisiljena ustavi,: < prejemanje na učiteljica. Tudi juristov Je več k ..-več, ker Ja bivša Avstrija preveč gojila jurlstične Itudlje, med tem, ko jc druge stroke in a riala. — ObsdobB madžarskih beiih gardistov. Porotno sodišče na Dunaju je razglasilo sodbo nad madžarskim nadporočnikom Kls-som In Blerchom, ki sta bila obtožena radi poslinega odpeljan ja komunista Schcena. — Klas je obsojen na 3, Bterch pa na 3 In pol leta težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsakega četrt leta. — Angleški dnevnik n: ^Skem. V kratkem začne izhajati v Pragi anzle5Kl dnevnik »The English Welkiy« In tednik »The English Dally«. Lista imata služiti v Prvi vrsti Angležem, nast;»< • ata v čehos.o-Vaški r ublifci ta bosta Isboren inf- --"tor o češko-slovašklh stvareh *a Anglijo. - Obsodba članov Kolčakove vlade. »National Tidende« Javlja te Helslngtorsa: Sibirsko protirevoliictjonarno sodišče je Izreklo obsodbo nad člani Kolčakove vlade. Obsodilo je 4 člane na smrt, 6 v dosmrtno prisilno delo, Id v desetletno In 6 v petletno prisilno delo. Dnevne vesti. DemobllfzaclJskl materiial ta narodno gospodarstvo. V četrtkovem »Slovencu« nekdo opravičuje deželno vlado, da ni glede gospodarstva v avtodeiavnicah far z demobilizacilskim niaterijalom nič zakrivila. Vso krivdo zvrača »Slovenec« na polkovnika Vasiča, ki ni ravnal po navodilih. Danes se ne bomo prerekali o tem, kje Je glavni krivec, ker nam gre v prvi vrsti za to. da se reši, kar se še da rešiti. Nekaj krivde je pa vsekakor tam, kamor se le delavstvo pritoževalo. Že nad pol leta vodimo boj zaradi te zadeve, pa še nismo našli doslej prav > nobene izdatne podpore. Resolucija .včerajšnjega, shoda kovinarjev zahteva interpelacijo v narodnem predstavništvu in preiskavo. Ali bo ali ne bo? Stvar vendar treba dognati’ Seja ljubljanskega občinskega sveta bo v petek 18. t. m. ob petih popoldne. Na dnevnem redu so poročila personalno pravnega, finančnega, stavbnega odseka in upravnega odbora mestnega vodovoda. Tajna se Ja. . ,, Ali se sme tako postopati, kjer delavstvo že ni organizirano? V Laškem trgu imamo pivovarno, v ka teri ie nastavljen kot ravnatelj pra- vi sovražnik delavskega ljudstva. Zraven pa tudi pozablja to človeče, da živi tudi sam od delavskih žullev. Omenjeni ravnatelj, g. Geiselreiter, ravna kakor bi sovražil posebno slovensko delavno ljudstvo, kajti uplje prav po pasje za njimi, in ’*h odslav-lia te dela. kakor se mu poljubi, ne glede ali Je kdo kaj ?akrivil ali nič. Vrhtega jim pa daje plačice kot pravo miloščino, za katero se ti reveži izpostavljajo vsej veliki nevarnosti, pri tistih slabih, starih strojih, kjer se zaporedoma dogajajo nesreče. Spalne sobe so skozi in skozi zdravja Škodljive. Temu možakarju je pa res vse dovoljeno. — Delavstvo pivovarne _____ Tako se pa z vajenci im postopa. Y Celju ima pekovski mojster Kren Stefan dva vajenca (brez pomočnika). ki ju tako živinsko izkorišča, da bi bil skrajni čas, da se za nju zavzame obrtno nadzorništvo. G. Kren požene uboga mladeniča če* dan na polje delat, ponoči pa potem v pekarijo, tako da nimata skoro 'nič počitka. V kolikor ga na imata, se morata valjati v gnezdu, kjer je polno uši in nesna&e. Kal takega je pa že preveč! , „ Vprašanje obratnemu ravnateli stvu državne ta iužne železnice. Prejeli smo: Manjši lesni trgovci že dalj časa ne dobimo vagonov za nakla danje lesa, nUi za razpošiljanje po Jugoslaviji. Vprašamo, kje tiči vzrok; kajti izgovor, da ni vagonov, ne drž., sicer bi tudi velekapitalistične družbe kot lmpex, Sava, Croatia itd ne prevažale kar celih vlakov lesa. Ako ima ravnateljstvo za te družbe na raz pol r o toliko vagonov, smemo upati tudi mi manjš; lesni tržci, da dob. mo par vozov. Mislimo, da ni pri ravnateljstvih kakih pristrtnosti, zate želimo pojasnila. Kr. državna realka v Ljubljani Vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1920 in 1921 se vrši v nedeljo 27. junija od 9. do 12. ure. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in naj s-seboj prineso krstni li?J ubiskovalno spričevalo in potrdilo o cepljenju ko*. Vnanfl učenci se lahko že preje zgla-se pismeno. — Vzprejemni izpit iz veronauka, slovenščine ln računstva se prične točno ob osmi uri v sredo 30. junija. Otvoritev poštnega urada Z 10. junijem 1920 se j* otvoril poštni urad Otok ob Vrbskem jezeru. — Obenem se uvede za kraja Spcdnje ta Zgornjs Dole selska poštna služba. — Sladkor v Belgradu se prodaja zdaj v trgovinah na drobno po r>S K kg. Dobiš ga. kolikor ga hočeš. V Ljubljani se prodaja sladkor kg po 84 kroij- Čudna so trgovska pota. Strela ie udarila dne 14. junija popoldne v hišo na Hribu pri Cerovcu. Užgala ie hišo, ubiia mladega gospodarja Janeza Cesarja, ženo in deklo pa močno opekla, ko so sedeli pri kosilu. Ustrelil se ja v Murski Subotl 14. t. ra. sodni oflcljal Alojzij Novak, kateri je bil prevzet v službovanje od prejšnje ogrske vlade. ki prav v dubtt česa nuni tretja to orno organizirano bratovščino vagabundov to tatov-. — Prevodu je dodal prelagate!! informativen Članek o Cer Van uOU< Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Iz stranke. Vse organizacije opozarjamo, da so nastanila shodov, zaupnih sestankov itd. prosta kolkovlne. Ce imajo glavarstva v raznih okrajih svojo žendarmerijo poučeno v tem smislu, da se mora vsak sklicatelj shoda Itd. Izkazati s pismenim dovoljenjem okraj< nega glavarstva, je to Stkana. Nikakor nam ni treba takih iikan le plačevati. Za ta »dovoljenja« pa ne smemo prositi, ker smatrajo glavarstva naznanilr. shoda v tem slučaju xa prošnjo, Id mora blU kolekovaaa. — Centralno tajništvo J. S. D. S. Seja pevskega odseka Svoboda »Ljubljana« ln podružnice Sp. Šiške se bo vršila danes dne 17, t. m. ob 8. url zvečer v društvenem lokalu Šelenburgova allca 6/11. Prosi so gotove udeležbe. Seja obeh odborov podružnice ta centrale stavbinskih delavcev se bo vršila v< nedeljo, dne 20. t m. ob 9. Uri dopoldne v društvenih prostorih - Odtor. Kultura. Celje. Mestno gledališče priredi v soboto dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer delavsko predstavo »Hlapci«. Ker je igra zelo lepa, kakor sploh vm Cankarjeva dela, prosimo tem potom vse naše prijatelje ln znance, da predstavo posetijo v najobilncjšem številu. Pred predstavo bo pesnik Albrecht razložil pomen Igr«, tako, da jo bo vss^k obiskovalec lahko razumel. — Predprodaja vstopnic je v Konsumni prodajalni, v strokovnem tajništva ter pri zaupnikih. Ker j« aanimanje zelo veliko, priporočamo v; eni sodrugom in sodružicam, da sl preskrbijo vstopnice pravočasno, sicer se jim lahko pripeti, da bi ne mogli vsled razprodaje dobiti prostorov. Migne! Cervantes, Tri novele. Iz španščine preložil dr. Ivo Šorli. V Ljubljani 1920. Izdala to založila Tiskovna «idr t.crm. Prevodna knjižnica S knjiga. Cena h~ol. K 10.-, ve*. K 16.-; po poiti 1 K 80 ln. ve*. Avtor nesmrtnega »Don Qulxota« j« tudi med početnlld španske novele. Izm&d njegovih tafcozvanih vzornih novel je Izbral dr. Sorll troje za Cervantesa ln za njegovo dobo posebno značilnih. »Prevara % ženitvijo« nam pripoveduje prastaro ta vedno novo zgodbo o ženinu, ki išče »dobro paralo«, pa se ujam* v lastno zanke. Polna o-manttčnih zapletljajev Je novela »Moč krvi«. sllrni, iskati opore V najodločn^i... vrstah proletarljata; na , .acin M bili tudi zsstgurall na stros.ke It ush svoje vodil no sta!!ž2*. Toda malomeščanski voditelji to s« ravne preloma a borioazJJo najbolj balL Ko 80 izvedeli za iuuuc,.. , _..v „Cir.on-stracijo, so vprizorill skupno a vlado, v ko-teri so tauii svoje zastopnike, ta roko roki % liberalno ln protlrevolndjooarao bor • toezijc naravnost blazno gonjo zoper u demonstracijo. Vse je motalo m noge. Ml smo bili takrat na kongresu v znatni man! Kal ln smo se vsled tm ni" Dbmon' stracije m bflo. Toda ravno opustitev ■fe-monstracije ie začrtala r sev«« obeh strank globoka sledove; nasprotja »o po h la ie večja, sovražnost srdHfiia Na v*r 'Jjnfni seji kongresnega prezldija, ki *>** Je udeležili zastosmlkl frakcij, js takratni »bister ? koalicijski vladi, Zeretelll, • odločnostjo Omejenega malomelčanskeg* doktrinarja govoril o fem, Cct, da so bolj-Ssvtkl ln od le-teh oboroženi petrofrajskl proletarliat edina nevarnost, id pred revo hicijl. Is tegs je sklepal, da H treba ljudi, «kl se znajo ravnati z orožjem«, razorožiti. Tfc Izjava se Je tikala onih delavcev In oniL-dolov petrogralske garnizije, H so b»H pristali nače stranke. Toda do razorožitve M prišlo. Za tevrlttev talce stroge pott:: > ni bflo v zadostni meri niti poMtlčnlh niti psi-ImloglčnCi predpogojev, k* bi bdi Jamčili, da M stvar posreči. Da bi zadostil masam za neizvršeno, »spuščeno demonstracijo, Je kongres sovjetov sklenil, prirediti dne 18. junija splošno, neoboroženo demonstracijo. In ravno ta dan ]e bn dan političnega tilumla uaše stranke. Mase so stopile V mogočnih kolonah na ceste in klin* temu, ds jih je kllcft-la — v nasprotja s našo opu'5eoo demonstracijo c dae 10. ital)« _ M cesto uradna sovjetska oblast, vend. r so delavci napisali na svoje zastave la prapore« gesla «»,, stranke: »Proč s tajnimi pogodbami!« »Proč a <«f*nzlvno polltUcol« »Živel časten miri« »Pico« s '*'»edmi kapitalisti — ministri U ~ »Vsa vlaona oblast sovjetom!« Samo trije lepaki so bili, ki so Izražali koalicijskemu mhristratvB zaupnico: en lepah kozažkeg« polka, drogi skupine Pletjanowa ta trrtjl pe-tfograjske židovske organizacija »Zv. a«, U Je sestajala večinoma h ueproletarsklh rie-:- n tov. Demoastraeija je pričala ne samo naSIm nasprotnikom, temveč tud! nam samim, da smo v Petrogradu aelo zdaieka kot smo sl sami predetavijaH. ■— tDeUe prihodnjič^ (Vesti LDU-) TISKARSKA STAVKA V BEL* GRADU. Belgrad, 15. Med lastniki tiskarn in stavci so se začela nova pogajanja, ki se bližajo svojemu koncu. Do-sedaj ie prišlo do sporazuma gl*de delavnega časa. AVSTRUSKO .JUGOSLOV ANSKA POOAIAN.1A. Dunaj, 16, V listu »Neues Wie ner Tagblatt« poroča državni tajnik za promet, Paul. o uspehih beljirai* sklh pogajanj glede prometnega vprašanja, da se je v posameznih prometnih vprašanjih izredno prak tičnega pomena že dosegla sporazumna ureditev. Druge posameznosti bo uredila jx>sebna komisija strokovnjakov. Posebno hasnovltno za promet je, da bo pot preko Jesenic tako iz Celovca kakor Iz Beljaka svobodna za splošni promet. GIOLITT1 JE V A VLADA V ITALIJI Rim, 16. »Aiienzfa Stefani« poroča • Novi Oiolittijev kabinet je sestavljen takole* Ministrska predsedstvo in notranji posli GMitti, zunanji posli grof Sforza, kolonije Rossi zakladi Meda, finance Tede-sco, jx)ljedelstvo Micheli, industrija Alessio, pravosodje Fera. javna dela Peano, vojna Bonoml. mornarica Secchi, pouk Croce, osvobojena ozemlja Raineri, delavsko mmistr-strstvo Labriola, pošta in brze^av Vesallo. • . SESTANEK PARLAMENTA. Rim, 16. Poslanska zbornica se sestane dne 23. junija. Predsednik parlamenta Orlando je na prifcovar-Jenje ministrskega predsednika Gio flttija svo.k) demisijo umaknH. VPRAŠANJE BOJKOTA ZAPAD-NE OGRSKE. Dunaj, 16. Kakor poroča »Arbei-ter Zeitung«, je upravni urad za za-padno Ogrsko v državnem uradu za notranje stvari naprosil permanentni odsek strokovnih organizacij za bojkot Madžarske, naj se izvzamejo od bojkota pokrajine, ki naj M pripadle Avstriji. Permanentni komite pa Je izjavtt, da tej prošnji ne more ugoditi, dokler si madžarska vlada pridržuje vrhovno oblast v zapadni Ogrski in zasleduje kot veleizdajo vsako izražanje o priklopu k Nemški Avstriji. VOLITVE i>A MADŽARSKEM. Budimpešta Kakor poročajo Kstt, Je iz volilnih okrajev onkraj Tise doslej znano devet volitvenlh Izidov, po katerih pripada šest mandatov stranki maflh kmetovalcev hi trije krščansko - nacijonalnl stranki. Volitve v krajih onostran Tise so imele nastopen Izid: Voljenih Je 11 malih kmetovalcev, 4 krščanski nacijonaj* ci, 2 aunaj strank te 1 prlstaS Frled rlchov. OŽJe volitve so potrebne v 1« okrajih. CEH09L0VA8KA ZBORNICA, Praga, 16. Poslanski zbornici »t Je j.redložila pogodba, sklenjena dne 7. t. m med avstrijsko ln čehoslova-ško republiko glede državljanstva in varstva manjšin, češki socijaln' demokrati *o vtožfll predlog, da »s odpravi vojaška policija, ker «e od-Bovafla ustavo pravnim razmeram. KRIZA V NEMČIJI. — SOCIjAU-STI NE VSTOPIJO V VLADO. Berlin, 16. »Germania* piše. D*. Trimborn Je danes ugotovil, da se ne more računati t vstopom socija-listov v vlado. Dr. Trimborn Je predlagal za državnega kancelarja predsednika narodne skui>ščine Feliren-bacha, ki pa je to odklonil. Nato Je dr. Trjmborn sporazumno s Febrert-bachom in s centrumom predlagal opravnika v Zarizu dr. Mayerja. Državni predsednik je sprejel ta predlog. Danes zjutraj so se nadaljevala pogajanja strank glede sestave osrednjega koalicijskega kabineta. Nemška ljudska stranka stoji le vedno na stališču, da Je pripravljena vstopiti v vlado s pogoji, ki so Ji bili stavljeni. Krogi cent rum a se še niso popolnoma sporazumeli. Socijalni demokrati so izjavili, da ne vstopijo v vlado, ki bo sestavljena iz strank centnona. NEMŠKI PARLAMENT. Berlin, 16. Predsednik narodne skupščine je sklical parlament na 24. junija ob 3. popoldne. NOTIF1KACIJA MEJ NEMČIJE. Berlin, 15. Listi poročajo is Flens-burga: Jutri bo obenem Berlinu in Kodanju izročena notifikacija mej. V četrtek dopoldne bodo nemške čete zopet vkorakle v Flensburg ln bodo slovesno sprejete. Sprejema se bosta med drugimi udeležila država1, zunanji minister dr. Koester m pr«' ski notranji minister. PRED RAZBITJEM RUSKO - ANGLEŠKIH POGAJANJ. Berlin, 16. »Vossische Zeitung« javlja ht Londona preko Kodanja* Odpor proti pogajanjem s Krasi n o m Je vedno boli očiten. Celo oni angleški časniki, ki so doslej stali na Krasinovi strani, zaznamujejo pogajanja kot odiočen ti-asko in poudarjajo, da Krasin Se m ustvaril nobene zahtevanih garancij. Sodgo, da se more računati s sko rajšnjim ukinjenjem pogajanj. RUSKO-POLJSKO BOJlfiCE. Moskva, 16. Frontno poročilo; Pri Kijevu napredujejo naSe čete. V Kijevu smo po naknadnih poročilih zaplenHi 14 topov, nadalje več železniških voz, munlcije in oklopne avtomobile. NaSe čete se bližajo mestu Praslava VELIKI PROTIANGLEŠKI UPORI V MEZOPOTAM1JL Teheran, 16. Uporna plemena v Mezopotamfl so napadla Tele-far in masakjlrala vse angleške uradnike in tudi mnogo prebivalcev. V Mosuhi so izbruhnjli težki nemiri. Nad 5000 Arabcev je navalilo na mestna poslopja In jih obmetavalo z bombami, pri čemer Je bBojnnogo mrtvih. Zveza s Bagdadom Je prekinjena. Tudi v Hamari so se vršili krvavi izgredi. Na Tigrisu je bilo mnogo angleških ladij oplenjenih in niih posadke pobite. ANGLEŽI 1ZPRAZNJUJEJO BATllM. Berlin, 16. »Deutsche AHgemeln* Zeitung« Javlja iz Rotterdama: »Dal-ly Mrli« poroča, da ko priprave angleških čet za izpraznitev Baturna toliko napredovale, da bo mesto v 14 dneh izpraznjeno. VL ADNA KR(ZA NA NORVEŠKEM KodanJ, 16. Listi poročajo iz Kriitijanije, da Je včeraj stor-ting g 74 glasovi prot! 51 glasovom odklonil zakon o grajenju cest, ki ga le predlagalo Knudsenovo ministrstvo. Vsled tega je to ministrstvo, ki Je na krmilu Že od teta 1913. odstopilo. Novi kabinet bodo tvorili najbrž« konservativci s predsednikom stortinga Halvorsenom na čelu. RAZKOL V AMFRlSKT REPUBLIKANSKI STRANKI. Pariz, 15. »Newyork Herald« poroča o razkolu ameriške republikanske stranke zaradi poraza senatorja Johnsena pri volitvah predsedniške-ga kandidata. 48 članov stranke Je sestavilo komite m senator Pinchet je za VO. julij sklical konvent v tvrho Imenovanja novega kandidata. 1% Slovence. Kranj. (Sladkor IB obofna akcija.) Pri tukajinlem klerikalnem konsamn so n črednosti ne dnevnem reda. Prt nadnil delitvi sladkorla so se dogajale take nepravilnosti, da se kar čudimo, da ne poseže vmes okr. glavarstvo, ko mu i* vendar vsa zadeva dobro snana. V kousutmi je r,manjkalo kar naenkrat sfodkorjk. Pa to ni bflo prvikrat. Nekateri oddaljeni člani ga in po pa; kr at itfso prejeli, dasi ga nakaže okr. glavarstva za vse Slane. Ogorčeni odpovedujejo član.* stvo, odpoved pa se ne sprejme, čel, odp morajo te delnice pri hvrSttvi opcij, predlo««, da se zaznamuje prenos istih na »Slovensko ekskomptno banko* pristojbine Upravni svet Slovenske eskomptne banke. ti w%WHwim