čin/ Domžale, 6. VII. 1990, letnik XXIV., št. 10 orocevo lec DOfcJfl ,et"«e"etitH sedaj pa nas preseneti to. ««oke odred, kov«)«k0v'S zdravih dreves posek 92 ^'^etijski strokov-aUpato dakm«j 4flrll "iak za telice in krave, pro: &JovWat«m^aUmnič poskrbeti zase..wQt.ažBrojarl Glasilo občine Domžale aktualno Letošnje praznovanje 4. julija ima v primerjavi z dosedanjimi prav gotovo svoje posebno obeležje, kar še posebno velja za borce NOB, s katerimi je ta dan zgodovinsko najtesneje povezan. Ta čas nas veže na spomine, ki segajo v letu 1941, v leto, ko nas je okupator hotel prisiliti, da se odpovemo svoji domovini — Sloveniji, kar mu pa kljub množici domačih pomaga-čev ni uspelo. Slovenski partizani smo se z ramo ob rami borili za vsak košček naše domovine. Da smo se borili za pravo stvar in na pravi strani, govori tako zgodovina, ki se je že dogodila, kot tudi dejstvo, da je NOB del mednarodne priznane zavezniške koalicije, ki se je borila proti fašizmu in kolaboracionistom. Tudi danes se vsi člani naše organizacije skušamo najbolj demokratično vključiti v nove tokove, ki veljajo v Sloveniji in čeprav smo samo še stanovska organizacija, nam bo skrb za sotovarištvo, ohranjanje in prenos tradicij na mlajše rodove ostala prvenstvena naloga v prihodnjosti. Praznik Dan borca, ki nam vzbuja različne spomine, pa naj nam bo vsem praznik, na katerega moramo biti ponosni in ga praznovati tako, kot smo se pred 45 in več leti borili. Morda se bo ob tem zapisu marsikomu porajala misel, zakaj se predstavniki borčevske organizacije ne bodo udeležili žalne slovesnosti v Kočevskem Rogu. Odgovor je preprost: NOB enostavno ne more nositi odgovornosti za ravnanje peščice samopašnih ljudi v zvezi s povojnimi dogajanji v Rogu in'drugod. BORCI IN AKTIVISTI NOB OBČINE DOMŽALE Juhuhu, poletje je tu Juhuhu, poletje je spet tu... Domžalski telesnokulturni delavci so vnovič poskrbeli, da imajo mladi tudi letos priložnost ohladiti se v lepem, urejenem bazenu... Poskrbljeno je tudi za varnost inje sploh vse tako, kot je treba. S čestitkami, ki so si jih prislužili tisti, ki so za ureditev bazena in okolice poskrbeli, pa je treba vendarle še nekoliko počakati ... da mine sezona... Priporočilo staršem! Srečno, mladi, v počitnicah ... Zopet so se zaprla šolska vrata in s šolskih dvorišč se ne bo več razlegel hrup in vrišč naših otrok. Otroci bodo prepuščeni vam, dragi starši. Posvetite jim več prostega časa, več sproščenega veselja, da bo njihovo otroštvo lepo in izpolnjeno z najlepšim. Ne dovolite, da jih vzgaja ulica, posebno ne v poznih večernih urah. Uživajo naj v pristni naravi, ki je naša največja prijateljica in učiteljica. Toliko se govori o ekološkem letu, zato jih opozarjajte, da bodo varovali naravo, naša drevesa, grmičevje, ki nam čistijo zrak. Ozrimo se okoli nas, pa bomo videli poteptano travo, zaradi vožnje s kolesi in motorji, pa tudi polomljene veje. Navajajte jih na čistočo, ki nam pomeni pol zdravja! Najlepše počitnice so v prelepi naravi, med cvetjem in zelenjem, kjer se oglašajo čudovite melodije ptic pevk in svatovska pesem čričkov. Uživajmo v njej in jo varujmo! Vsem srečne počitnice! Tudi Zveza prijateljev mladine je pripravila načrt za preživljanje počitnic. Srečno! Občinska zveza prijateljev mladine , Domžale Razgovor s predsednikom izvršnega sveta Skupščine občine Domžale Antonom Preskarjem, dipl. ing. gradbeništva: 18. junija 1990 smo tudi v naši občini dobili vlado in na njeno čelo so delegati Skupščine občine Domžale z veliko večino izvolili Antona Preskarja, dipl. ing. gradbeništva, ki je to funkcijo uspešno opravljal tudi doslej. Prepričani smo, da je s tem zagotovljena kontinuiteta dosedanjega razvoja naše občine, o katerem smo novemu predsedniku tudi v imenu naših bralcev postavili nekaj vprašanj: Gospod predsednik, v imenu uredništva in v imenu naših bralcev vam čestitamo za izvolitev. Povejte nam ali je izvolitev in naloge v zvezi z njo težko breme, ki bi se ga človek moral ustrašiti? Za čestitke se iskreno zahvaljujem tako uredništvu kot bralcem Občinskega poročevalca. Prav gotovo je mesto predsednika izvršnega sveta — lokalne vlade težko in zahtevno, vendar glede na to, da sem to delo že opravljal približno leto dni pred novo izvolitvijo, dobro vem, kaj me čaka in se te vloge ne bojim. Menim, da ji bom kos kljub vse težji situaciji in kljub novim odnosom, ki vladajo v pluralistični družbi. Orišite nam moč in nemoč našega gospodarstva... Ocenite, pros im prodornost našega gospodarstva, njegovo naravnanost in perspektivo. Kaj občina lahko stori, da se gospodarstvu za njegovo rast lahko pomaga? Specifičnost našega gospodarstva je predvsem v tem, da nimamo kakšnih večjih gigantov, saj imamo v posameznem podjetju zaposlenih največ do 1000 delavcev. Zaenkrat lahko govorimo, da naša podjetja sicer močno pesti nelikvidnost, vendar je med njimi malo takih, ki bi imela nad 5 dni blokirane žiro račune. Glede fizičnega obsega proizvodnje, ob primerjavi obdobja januar—maj, ugotavljamo, da dosegamo približno takšno raven kot lani, medtem ko ta ugotovitev za Slovenijo ne velja. Naša podjetja so že vrsto let naravnana v izvoz in je tako pokritost izvoza z uvozom 123 odstotna — na enaki ravni kot lani. Glede na to, da imamo v občini celo vrsto podjetij iz tekstilno-usnjarske in kovinarske dejavnosti, katera so v najtežji situaciji tudi v slovenskem merilu, lahko ocenjujemo gospodarske rezultate kot zadovoljive, čeprav je število izguba-šev v prvem tromesečju zaskrbljujoče. Po podatkih SDK je število novoustanovljenih zasebnih podjetij 199, pri LB Banki Domžale pa je odprtih še kar- precej računov za podjetja, ki se ustanavljajo. Vloga občine v zvezi s pomočjo gospodarstva je v tem, da ustvarja ugodne pogoje preko relativno nižjih prispevnih stopenj, kot so v povprečju v Slove- niji. To |e Dilo še posebej prisotno v prejšnjih letih, ko je bilo razmerje v porabi 70 odstotkov na občinskem nivoju in 30 odstotkov na republiškem nivoju in "so bile prispevne stopnje v naši občin tudi za 4 do 5 indeksnih točk nižje kot v sosednji Ljubljani. Sedaj je razmerje v porabi ravno obrnjeno v korist republike in je manj maneverskega prostora. Kljub temu je naša prispevna stopnja za več kot eno točko nižja od povprečne slovenske ob nadpovprečnem standardu družbenih dejavnosti. S hitrimi upravnimi postopki lahko pomagamo tudi pri realizaciji posameznih naložb v gospodarstvu, ki pa so zadnje čase v naši občini dokaj redke. Katere so tiste komunalne, gospodarske in druge zadrege, ki jih vi osebno čutite kot neposredno nalogo, da jih uresničite v mandatu, ki so vam ga zaupali delegati? Želel bi, da bi lahko tudi v novem mandatu dosegali takšne uspehe .kot smo jih doslej tako na področju gospodarskih gibanj kot na področju družbenih dejavnosti in na ko-munalno-cestno-energetskem področju. V občini Domžale imamo izredno dobre pogoje za start v nove čase, nove odnose, tržnost gospodarstva in nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. Po mojem mnenju smo bili v preteklosti vedno pol koraka pred drugimi v Sloveniji, sedaj pa bi morali z novimi, svežimi močmi tako v izvršnem svetu, predvsem pri neprofesionalnem sestavu, kot tudi v skupščini, težiti za tem, da smo cel korak pred drugimi. Živimo v dinamičnih časih, neslu-tenem razvoju, vendar tudi v kolapsu dosedanjih metod obnašanja v gospodarstvu — in negospodarstvu. Kje se v Domžalah kažejo posledice takega ravnanja? Gledano z vidika gospodarskih rezultatov ter rezultatov na področju negospodarstva v preteklosti bi lahko trdil, da v občini Domžale nismo ravno bili žrtve dosedanjih negativnih metod obnašanja v gospodarstvu in negospodarstvu, čeprav se bodo odnosi in obnašanje morali spremeniti predvsem v smislu večje tržnosti, ob tem pa bo nujno pozabiti različne finančne in druge injekcije s strani »matere države«. Vprašanje, s katerim se boste tudi v novem mandatu velikokrat srečevali, je negospodarstvo in zagotavljanje pogojev zanj. Kako še dodatno zmanjšati neracionalnost v porabi in trošenju sredstev za družbene in druge dejavnosti? Na področju družbenih dejavnosti imamo po mojem mnenju relativno urejeno situacijo tako glede prostorskih kapacitet (20 let smo zbirali sredstva za naše otroke) kot glede osebnih dohodkov. V občini smo pripravili skoraj natanko pred dvema letoma tudi program racionalizacije družbenih dejavnosti, ki je bil sprejet tudi na seji Skupščine občine Domžale in dokaj dobro izvajan. Takrat smo bili deležni številnih očitkov, da smo tedaj preveč radikalno posegli v pravice na področju družbenih dejavnosti, vendar to morajo delati danes tudi v drugih občinah, S tem nočem reči, da ni dodatnih rezerv — dokaz o temu je pravkar predvideno zniževanje prispevnih stopenj za 14,2 odstotka na seji skupščine v juliju. Priznati pa moramo, da je v letošnjem letu občini v glavnem odpadla skrb za področje zdravstva, ki ga ureja republika. Ena temeljnih nalog je priprava novega programa racionalizacije na področju družbenih in materialnih dejavnosti z opredelitvijo posameznih prioritet. Seveda pa je cela vrsta zadev, ki bi se jih dalo z boljšo organizacijo dela uspešno izpeljati tudi brez dodatnega denarja, določeno racionalizacijo pa pričakujemo tudi od zakona o zavodih ter od celotnega paketa zakonodaje, ki bo na novo definirala področje družbenih in materialnih dejavnosti. Komunala je vaša dolgoletna afiniteta in morda zahvaljujoč prav temu dejstvu, je bilo kljub težkim časom v preteklosti na tem področju ogromno storjenega. Čemu dajete v prihodnje prednostno obeležje? Če gledam preteklo 10-letno obdobje, resnično lahko vidimo velike premike na področju cestno-komu-nalne-energetske infrastrukture. S takšnim tempom dela bo tudi na tem področju težko nadaljevati, saj bomo verjetno v sklopu razbremenjevanja gospodarstva pred stalno ■dilemo: ali krčiti obseg razpoložljivih sredstev na človeku (družbene . dejavnosti) ali na vodi, kanalbaefp, cestah. Želel bi, da seji^-koTica leta zaključijo akcije na področju telefonije (v 5 retih bomo skoraj potrojili število telefonskih priključkov) ter da bi našli ustrezno lokacijo za tretiranje komunalnih odpadkov. Sicer pa so osrednji cilji na tem področju: nadaljevati z izgradnjo centralne čistilne naprave, zagotoviti ustreznejšo oskrbo z vodo v KS Mengeš in na nekaterih drugih območjih, realizirati ceste v okviru sprejetih krajev- nih samoprispevkov (ca. 10 do 15 km letno), zagotoviti boljšo prometno varnost ob magistralni cesti M-10, nadaljevati s širjenjem plinifikacije ipd. V Domžalah smo bili v preteklih letih priča množični pozidavi, tako družbeni kot zasebni. Ali pravi, smotrni izrabi prostora dajete dovolj skrbi in kako boste za smotrno in pravo izrabo prostora skrbeli v prihodnje? Dinamika stanovanjske gradnje je v zadnjih letih upadla iz ca. 200 do 250 blokovnih stanovanj na začetku 80. let na povprečno ca. 60 blokovnih stanovanj v zadnjem letu ter v perspektivi. Individualni graditelji so ustrezno organizirani v Stanovanjski zadrugi Domžale, ki ima več kot 2000 članov in je v nekaj letih svojega obstoja zagotovila svojim članom blizu 150 parcel velikosti ca. 300—600 m2, kar kaže na racionalno izrabo prostora tudi pri individualni gradnji. Tudi v bodoče, ko bo zemlja čedalje bolj pridobivala na vrednosti in bodo individualne lokacije vedno dražje, ne bo možno v celoti preki-nitri z blokovno gradnjo — kot bi nekateri želeli — saj s takim načinom najracionalnejše varujemo zemljišča. Sicer pa je šlo že doslej v večini za etažne lastnike ter le v manjši meri za nakup solidarnostnih stanovanj (ca. 15 letno). se vam zdi, da ste za ekologijo doslej storili veliko ali malo? odslej imate v sestavi Izvršnega sveta za varstvo okolja poseben resor. Kaj boste v njem opredelili kot prednostne naloge za varovanje okolja? V občini Domžale smo po mojem mnenju na področju ekologije storili veliko. V nekaterih drugih sredinah šele razmišljajo o gradnji čistilnih naprav odpadnih voda, mi v bistvu zapiramo napravi, stari ca. 15 let, v Trzinu in Mengšu ter ta območja usmerjamo na Centralno čistilno napravo Domžale—Kamnik, ki pobira odplake iz obeh občin. Natančno se spomnim, koliko m kanalizacije je bilo v občini leta 1979, ko sem prišel. Sedaj je ravninski del občine praktično v celoti pokrit ali pa v izgradnji — vse do Lukovice — pričenjamo pa tudi z izgradnjo kanalizacije v Moravčah. S pristopom k plinifikaciji centra Domžal, Trzina, Obrtne cone Trzin, smo začeli z akcijo na področju varstva zraka. Da pa bi tudi v bodoče celovito obvladovali področje okolja, smo v novem izvršnem svetu zagotovili resor varstva okolja s ciljem celovitejše obravnave tega pojma pri vsakem posegu v prostor kot tudi pri pripravi in realizaciji konkretnih nalog s področja varstva okolja. To delo bo opravljal kvalificiran človek — geograf, saj smo morda gradbeniki in arhitekti včasih preveč enostransko usmerjeni. Kmetijstvo ni panoga, ki bi v naših razmerah pomenila znaten delež gospodarstva. Kako pomen kmetijstva povečati in preobrniti položaj kmeta? Imate morda zamisli, kako se drugače lotiti kmetijstva? Glede na strukturno krizo slovenskega kmetijstva — tako z vidika strukture proizvodnje kot posestne strukture — bo imela država večjo vlogo kot v ostalem gospodarstvu ter bo potrebno vzpostaviti učinkovito kombinacijo trga in državnih subvencij. Sicer pa si bomo prizadevali za razvoj družinske kmetije kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine. Prizadevali si bomo za učinkovito varovanje obdelovalnih zemljišč, za prenovo zadružništva, za pravično davčno politiko, izdelavo in financiranje projektov ohranjanja in oživljanja hribovskega kmetijstva, vzpodbujanje privatnih mlekarn ter ostalih predelovalnih obratov, za strokovno nadaljevanje melioracij in komasacij v občini ter njihovo učinkovito vzdrževanje. Izredno pereča je tačas nezaposlenost. Kako je v Domžalah z njo in kako se v Domžalah ustrezno lotiti področja socialne problematike? 31. maja 1990 je na Zavodu za zaposlovanje v Domžalah prijavljenih 627 iskalcev zaposlitve, od tega 235 žensk. Od celotnega števila je 141 iskalcev prve zaposlitve. Skupno število zaposlenih je bilo v občini Domžale aprila 1989 12 584 delavcev, marca 1990 pa 12 160 delavcev, kar kaže na nadaljevanje trenda rasti števila iskalcev zaposlitve in zmanjševanje števila zaposlenih tako v gospodarstvu (indeks 95,9) kot v negospodarstvu (indeks 98,3). Koncem leta pričakujemo blizu 1000 nezaposlenih pod pogojem, da ne bo prišlo do kakšnega stečaja. V okviru izvršnega sveta bomo sicer pripravili socialni program, vendar kakšnih posebnih sredstev ali skladov za te namene ne bo na ravni občine, temveč se bodo ti problemi morali rešiti predvsem preko matičnih podjetij in skupnosti za zaposlovanje. V občini si bomo predvsem primorani zagotavljati nova delovna mesta. V trzinski obrtni coni je tako kupilo prostore več kot 100 obrtnikov oz. podjetnikov, poleg tega pa še podjetja kot so PKB, Mercator, Lesnina, Elektrotehna, SGP Gorica, Jata, Graditelj — to področje bo zanesljivo nudilo kmalu številna nova delovna mesta. Posebej bomo stimulirali tudi vlaganja v nova delovna mesta v obrti in podjetništvu preko proračunskih sredstev. Preko Centra za socialno delo bomo spremljali še bolj intenzivno kot doslej socialno situacijo v naši občini ter poskrbeli za resnično ogrožene kategorije delavcev. v čem vidite prihodnost obrti, za-sebništva, ki je v Domžalah že dobro razvito in očitno z našimi občinskimi odloki urejeno tako, da se občani za to obliko dela množično odločajo? v čem bo napredek na tem področju? Na področju obrtništva — zaseb-ništva smo prav gotovo vodilni v Sloveniji in Jugoslaviji, kar je zanesljivo poleg tradicije tudi rezultat vedno specifične politike občine Domžale tudi v časih, ki zasebni-štvu v preteklosti niso bili naklonjeni. Sedaj ko je družbena klima izredno naklonjena temu pdoročju, se moramo hitro prilagoditi novo nastalim razmeram ter zadržati in še pospešiti tempo razvoja. S fleksibilnostjo občinskih služb, zagotavljanjem prostorskih pogojev, stimulacijo razvoja obrtništva in podjetništva preko občinskega proračuna in LB Banke Domžale, formiranjem rizičnega sklada, Sklada za razvoj obrtništva in podjetništva — ko bo zakonska podlaga — formiranjem pospeševalne službe, angažiranjem specifičnih institucij ter navezavo na že formirane sisteme v Sloveniji — vse to bodo naloge, ki bodo pogoj za velik razmah na področju, ki ga bomo definirali v svojih družbenih planih kot osnovo za nadaljni razvoj občine. Ali menite, da ste s svojimi sodelavci ustvarili pravi strokovni servis skupščini za njeno odločanje? Prepričan sem, da je bil izbran takšen izvršni svet, ki bo ustrezen strokovni servis občinski skupščini za njeno odločanje. Pri njegovi sestavi sem imel pred očmi sposobnost članov, kontinuiteto dela preko profesionalnega sestava izvršnega sveta — 6 članov — ter nove, sveže ideje preko sedmih zunanjih članov, od katerih so nekateri člani posameznih strank, drugi pa neodvisni. Ali ste kot novi predsednik Izvršnega sveta deležni podpore tistih, koder podporo iščete? Čeprav je za nami šele dober mesec medsebojnega sodelovanja, lahko opozorim na zelo korekten odnos predsednika skupščine, članov predsedstva kot tudi delegatov občinske skupščine ob mojem vsakdanjem delu. Takoj na začetku je bila definirana relacija, kaj je delo izvršnega sveta in kaj skupščinskih funkcionarjev. Kaj za vas osebno, v novih razmerah pomeni predsedovati »občinski vladi« (glede na medstrankarska razmerja) in glede na nekdanjo organiziranost dela Izvršnega sveta? Že v preteklosti sem bil vedno pripravljen prisluhniti različnim mnenjem, saj sem bil velikokrat prisoten na terenu, po zborih delovnih ljudi in občanov, na sestankih skupščin in svetov krajevnih skupnosti, pa tudi na sestankih v okviru družbenopolitičnih organizacij je prihajalo do različnih mnenj. Tako nameravamo v okviru izvršnega sveta delati tudi v prihodnje. Usklajevali se bomo s strankami, mesto usklajevanja in dogovarjanja bodo številne komisije izvršnega sveta, kjer bo poleg strokovnega kriterija pri sestavi upoštevan tudi strankarski kriterij. Menim, da je to dober način sodelovanja in vključevanja mnenj strank že v nastanek posameznih gradiv, ne pa da se z njimi srečajo šele na zborih občinske skupščine. Zaenkrat vlada med strankami in izvršnim svetom korekten odnos. Koliko zmorete v celodnevni zasedenosti poskrbeti zase, za družino in kam usmerjate svoj prosti čas? Že v preteklosti pa tudi sedaj mi ostaja zelo malo časa zame, za družino, vedno so mi bile prve delovne obveznosti. Že večkrat sem se sam odločil, da bo obratno, vendar mi to ne uspeva. Poizkusil bom znova. V svojem prostem času predvsem skrbim za vrt in okolico hiše, sicer pa precej berem (tako knjige kot revije in praktično vse časopise), občasno igram tenis. Poseben konjiček pa so mi potovanja. O delu občinskega poročevalca imate mnogo pripomb. Posredujte nam tiste, za katere menite, da bi jih morali najprej vključiti v uredniško politiko... Občinski poročevalec mi je bil kot časopis vedno všeč. Pripombe sem imel predvsem v smislu, da je potrebno sočasno dati možnost odgovora »obtoženim« v glasilu, bodisi, če gre za članek občana ali pa koga iz uredništva, saj v primeru neobjektivne in neargumentirane kritike ne pomaga niti deset de-mantijev. Moti me predvsem, če gre za neresnične trditve, slamice kot humoristično-satirični prikaz določene problematike so mi bile vedno všeč. Sicer pa mislim, da je delo Občinskega poročevalca racionalno, vendar si bo ta moral v tem »tržnem« času iskati dodatna sredstva preko cene glasila, večjega prihodka od reklam, ne pa tako kot doslej, ko ga je praktično v celoti financiral občinski proračun. v preteklosti ste s svojimi prispevki v informativnem smislu veliko prispevali za boljšo obveščenost naših občanov. Smemo pričakovati, da se boste še kaj oglasili? Dokler pred dobrim letom nisem postal predsednik izvršnega sveta, sem bil kar redni dopisnik Občinskega poročevalca, saj sem bralce seznanjal z aktualnostmi s svojega delovnega področja — komunalno-cestne energetske dejavnosti. Pripravljen sem tudi v bodoče sodelovati, čeprav dokaj pogosto s samih sej izvršnega sveta poročajo novinarji. Hvala za odgovore, povejte nam pa še tisto, česar vas nismo vprašali, pa bi vendarle želeli svojim občanom preko glasila povedati... Občanom bi želel povedati, da so vrata izvršnega sveta odprta prav vsem občanom in prepričan sem, da se da marsikateri problem občana razrešiti na podlagi kratkega razgovora. Naša osnovna naloga namreč ostaja tudi v prihodnje: občana ščititi in mu efikasno pomagati. Pogovor s predsednikom is pripravil m. Brojan (Sicer ne več delegatski, ampak odborniški) Skupščinski mlini še vedno meljejo. V napornem predvolilnem obdobju vas o dogajanjih na Skupščini nismo posebej seznanjali, sicer pa razen menjav občinskega političnega vrha kaj dosti tudi ni bilo poročati. No, tudi ti časi so za nami. Izvolili smo novega predsednika in podpredsednika skupščine, novo skupščinsko predsedstvo in na drugi seji tudi nov Izvršni svet. O imenih teh organov ste bili preko našega časopisa že obveščeni v prejšnji številki, o sestavi Izvršnega sveta poročamo danes v drugih člankih, zato bi na tem mestu radi povzeli le dogajanja na drugi seji novoizvoljene skupščine, ki je »novopečene odbornike« (tako so se na seji sami odločili, da se bodo imenovali) zaposlila kar za celih 6 ur. Najprej se je razprava razvila okrog imenovanja drugega podpredsednika Skupščine občine. Ker v določenem roku za to funkcijo ni bilo vloženega nobenega predloga in so bili tudi pomisleki, ali je potrebno imeti dva podpredsednika Skupščine, so se poslanci odločili, da se vse nadaljne postopke o izvolitvi odloži do naslednje seje. Soglasno pa je bil za sekretarja Skupščine ponovno potrjen Lado Goričan. Več časa so se poslanci zamudili s tajnim glasovanjem, s katerim so Odborniška matematika... Izvršni svet nove sestave: (od leve proti desni) Jože Lenič, zadolžen za področje varovanja okolja, Matjaž Karlovšek, zadolžen za področje stanovanj-sko-komunalnega gospodarstva, Irena Gričar, zadolžena za področje družbenih dejavnosti, J.anez Kovač, zadolžen za področje urbanizma, gradbeništva ter stanovanjsko, komunalno, cestno, energetsko in stavbno zemljiško gospodarstvo, Bogdan Zupan, zadolžen za področje splošne ljudske obrambe, Zoran Poljšak, zadolžen za področje drobnega gospodarstva in podjetništva, Franci Juhant, zadolžen za občinsko upravo in področje negospodarstva, Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta, Zoran Kram žar, zadolžen za družbeno planiranje in razvoj ter področje gospodarstva ter Milan Jenčič, zadolžen za področje gospodarstva, trgovine in turizma. Imamo novo >vlado< Na drugem skupnem zasedanju Skupščine občine Domžale, ki je bilo 18.6.1990 so bili na pdrelog mandatarja Antona Preskarja, dipl. ing. gradbeništva, izvoljeni novi člani Izvršnega sveta, delegati pa so izvolili tudi nove predstojnike upravnih organov: IZVOLJENI SO BILI: franci JUHANT, roj. 1960, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanuje Domžale, Ljubljanska 81, za profesionalnega podpredsednika izvršnega sveta zadolženega za občinsko upravo in področje negospodarstva ter za sekretarja Sekretariata za občo upravo ZORAN KRAMŽAR, roj. 1954, dipl. ekonomist, stanuje Domžale, Ljubljanska 80, za profesionalnega podpredsednika Izvršnega sveta zadolženega za družbeno planiranje in razvoj ter za področje gospodarstva ter za predsednika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ANTON DEMOJZES, roj. 1938, dipl. ing. agronomije, stanuje Domžale, krakovska i za neprofesionalnega člana izvršnega sve-.ta — zadolženega za področje kmetijstva IRENA GRIČAR, roj. 1952, dipl. organizator dela, stanuje Domžale, Obrtniška 6/b, za neprofesionalno članico izvršnega sveta zadolženo za področje družbenih dejavnosti MILAN JENČIČ, roj. 1951, ekonomist, stanuje Mengeš, Glavni trg 5, za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje gospodarstva, trgovine in turizma MATJAŽ KARLOVŠEK, roj. 1942, dipl. ing. gradbeništva, stanuje Domžale, Ulica Antona Skoka 7 za neprofesionalnega člana Izvršnega sveta zadolženega za področje stanovanjsko-komu-nalnega gospodarstva JANEZ KOVAČ, roj. 1938, dipl. ing. arhitekture, stanuje v Črnučah, Ceneta Štuparja 159, za profesionalnega člana Izvršnega sveta zadolženega za področje urbanizma, gradbeništva ter stanovanjsko, komunalno, cestno, energetsko in stavbno-zemljiško gospodarstvo ter za predsednika komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja JOŽE LENIČ, roj. 1966, študent — absolvent Filozofske fakultete na področju geografije, stanuje Ihan 18 za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje varovanja okolja JANEZ NARAT, roj. 1943, mag. ekonomskih ved, stanuje Rodica, Perkova 23/a za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje financ ZORAN POLJŠAK, roj. 1956, dipl. ing. kemijske tehnologije, stanuje Dob, ulica bratov Miš 12, za neprofesionalnega člana izvršnega sveta za področje drobnega gospodarstva in podjetništva BOGDAN ZUPAN, dipl. učitelj zgodovine in sociologije ter dipl. obramboslovec, stanuje Nožice, Gostičeva 48, za profesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje splošne ljudske obrambe ter za sekretarja Sekretariata za LO ZA PREDSTOJNIKE UPRAVNIH ORGANOV ZMAGO ČERMELJ, roj. 1933, ing. geodezije, stanuje Ljubljana Majaronova 4 za direktorja Geodetske uprave miran GRAjZAR, roj. 1957, dipl. pravnik, stanuje vir, Sončna ulica 6 za direktorja uprave za družbene prihodke FRANC KOROŠEC, roj. 1944, višji zdravstveni delavec, stanuje Rodica, Miševa 11, za direktorja Uprave za inšpekcijske službe JANEZ LOZINŠEK, roj. 1955, dipl. organizator dela, stanuje Domžale, Toneta Tomšiča 4, za direktorja Zavoda za AOP. se odločali o predlogih za sestavo novega Izvršnega sveta. Glede na razno razne medstrankarske pripetljaje, ki so se dogajali v drugih občinah, je imel mandatar kar srečno roko, saj so bili razen enega v nov Izvršni svet izvoljeni vsi predlagani kandidati. Seveda je bilo potrebno po uspešnem glasovanju za novo »garnituro« Izvršnega sveta izvoliti še njenega predsednika, ki je vlado tudi predlagal. To je s 56 glasovi od 72 navzočih postal Anton Preskar, ki je že dosedaj uspešno vodil stari Izvršni svet. Po napornem tajnem obkroževanju kandidatov na lističih so poslanci potrdili še predlagane predstojnike upravnih organov, ki niso člani Izvršnega sveta. Seveda se je razprava razvijala tudi med štetjem glasov za funkcije v Izvršnem svetu. Tako sta bila sprožena predloga za ustanovitev komisij za razvoj podeželja in za preimenovanje javnih ustanov, krajevnih imen in ulic v naši občini. Postavljeno je bilo še vprašanje glede ureditve stare kinodvorane oziroma ostrešja, ki pušča, kljub temu da je Glasbena šola pred nekaj leti uredila v tej stavbi svoje prostore in preuredila poslopje. Na koncu dolgih in burnih razprav je bilo sklenjeno, da razreševanje teh vprašanj sodi v pristojnost izvršilnih organov skupščine, skupščina pa naj bi to problematiko obravnavala na eni od prihodnjih sej, saj naj bi se na tem zasedanju osredotočili predvsem na razsodno imenovanje nove domžalske vlade, kakor bi se »po starem« reklo Izvršnemu svetu. Posebna razprava se je razvila tudi okrog imenovanja pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez, ki bodo v naslednjem mandatnem obdobju potrjevali naše novoporočence. Poleg predsednika in podpredsednika Skupščine so to postali še Lado Goričan, Miroslav Birk, Darinka Grum, Jernej Lenič, Bogdan Osolin, Aleksander Rihtar, Andrej Senica, Janez Škr-lep ter Vera Vojska. Seveda so imeli novoizvoljeni odborniki na dnevnem redu še več točk, kar potrjuje tudi čas trajanja same seje. Omenimo naj le enega od utrinkov, ki so burili duhove pred zaključkom zasedanja. Burna razprava je namreč potekala okrog potrditve statutov javnega podjetja Komunalno-stano-vanjskega podjetja Domžale in javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale—Kamnik. Na koncu je bilo sklenjeno, da se imenuje posebna komisija, ki bo ugotovila, ali sta statuta v skladu z odlokom o organiziranju javnega podjetja, ter preveri, ali je v statutu ustrezno opredeljen vpliv družbene skupnosti na poslovanje teh podjetij. Izgleda, da so nesoglasja med domžalsko in kamniško občino glede omenjene problematike prepogosta, zaradi česar so novi odborniki nezaupljivi in nočejo prepuščati tako občutljivih zadev ozkemu krogu občinskih izvršilnih struktur. OREL Slovenska demokratična zveza — »očiščena in pomlajena« Po aprilskih volitvah se je SDZ iz oporečniškega in opozicionalnega gibanja spremenila v del vladajoče večine v skupščini (republiški in občinski) in vstopila v vladno koalicijo DEMOS. Po velikih naporih predvolilne aktivnosti in povo-lilnega formiranja skupščinskih in vladnih struktur je prišel čas konsolidacije, notranje preureditve in samozavestnega pogleda v prihodnost. Občinski odbor SZD za Domžale je to storil predvsem na svojem rednem letnem članskem sestanku dne 21. 6.1990. Po poročilu dosedanjih organov in po demokratičnem postopku predlaganja kandidatov so člani s tajnim glasovanjem izvolili nov Izvršilni odbor, Nadzorni odbor, stalnega predstavnika v republiški Svet SDZ in štiri delegate za II. kongres SZD. Izvršilni odbor je na svoji prvi seji nato za predsednika izvolil Antona Tomažiča, za podpredsednika Franceta Goršeta in za tajnika Janeza Stibriča. Dva dni kasneje so se delegati že udeležili II. rednega kongresa SDZ v Ljubljani. Po dvodnevnem izredno intenzivnem in kvalitetnem delu je kongres prejel nov Statut SDZ, Program in še 10 programskih dokumentov (resolucije in deklaracije) in izvolil nove organe SDZ na republiškem nivoju. V e-najstčlansko vodstvo SZD sta bila izvoljena kar dva lana iz domžalskega odbora SDZ: Tone Peršak in Anton Tomažič. Upoštevaje, da domžalski člani SDZ tvorijo tudi pomemben del jedra Mlade iniciative (MLIN), lahko ugotovimo, da naša občina prispeva kar pomemben delež pri tej prvi povsem politični stranki v Sloveniji. In kakšen profil je po vseh teh aktivnostih, razpravah, glasovanjih in volitvah dobila Slovenska demokratična zveza? SDZ je predvsem stranka slovensko narodno-zavednih ljudi vseh slojev in poklicev. SDZ sodeluje z drugimi strankami demokratične usmeritve, povezanimi v DEMOS. Z njimi jo druži odpor zoper avtoritarnost in totalitarizem ter skrb za postavitev slovenske državnosti, za čisto okolje, za popravljanje in odpravljanje družbenih in še posebej političnih krivic, za ohranjanje kulturnega izročila in obnovitev slovenske vitalnosti. SDZ si bo prizadevala za delovanje trdnega SREDNJEGA BLOKA slovenske politike, kar v sedanjih razmerah pomeni možnost utrditve in razširitve vladajoče koalicije DEMOS. SDZ se bo v svojih političnih nastopih, v delovanju in odnosih do drugih strank ravnala v prvi vrsti glede na interes ohranjanja in razvoja nacionalnega sistema s končnim ciljem: suverena in samostojna Slovenija! Navedene usmeritve bodo seveda tudi temelj delovanja Odbora (po novem: Zbora) SDZ za Domžale. Pri vsem tem pa bomo skušali naše delovanje narediti čimbolj zanimivo in koristno. Organizirali bomo zanimiva predavanja, okrogle mize, različne projekte itd. Kot posebnost naj omenimo, da bomo od septembra naprej pomagali vsem tistim, KI JIM JE BILO ODVZETQJ»REMOZENJE, da bodo to premoženje (ali vsaj odškodnino) dobili nazaj. Prepričani smo, da je potrebno prav vse krivice iz preteklosti odpraviti, pa četudi bo ta postopek trajal več let! Naj ob tej priložnosti povabimo brace Občinskega poročevalca, da se nam pridružijo, kot člani ali kot simpatizerji! SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA JE STRANKA SVOBODOLJUBNIH LJUDI! ... pa tudi simpatične, prijateljske in dostikrat celo zabavne družbe ... Če ste se že odločili za članstvo, ali pa se še niste — v vsakem primeru, nam pošljite vaš naslov in poslali vam bomo prijavnico oziroma naš program, da ga proučite in se odločite ... Slovenska demokratična zveza Zbor za Domžale NOVO VODSTVO ZBORA SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE DOMŽALE Na članskem sestanku 21. junija 1990 je bilo izvoljeno novo vodstvo ZBORA SDZ Domžale: predsednik Izvršilnega odbora: ANTON TOMAŽIČ podpredsednik: FRANCE GORŠE, dipl. ing. agr. sekretar: JANEZ STIBRIČ blagajnik: MAJDA KOŠIČ V Izvršilni odbor so bili izvoljeni: Majda Košič, Matjaž Vovk, Željko Mika-nec, Anton Tomažič, France Gorše, Janez Toplišek, Bojan Borec, Janez Stibrič, Andrej Senica, Anton Pirnat in Bogo Žontar. V nadzornem odboru so: Anton Štebe, Bogomir Peršič in Zdene Čavž. Stalni predstavnik v Svet Slovenske demokratične zveze za naslednje obdobje bo FranceGorše, njegov namestnik pa Janez Toplišek. Izvršilni odbor SDZ Domžale ime in priimek: Naslov: Pošta: ................................ Prosim, da mi pošljete: a) pristopnico za SDZ b) program SDZ 'Poslati na naslov: Slovenska demokratična zveza Domžale Ljubljanska 70 61230 Domžale Kako gre gospodarstvu Gospodarska gibanja so v občini Domžale v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležila nekoliko ugodnejše trende kot v predhodnih mesecih, kar kažejo primerjalni podatki z rezultati doseženimi v Republiki Sloveniji Številke povedo marsikaj Industrijska proizvodnja 90/89 l-V-90/89 V-IV-90/89 — Slovenija 85,4 - Domžale 99 90,1 99 101,1 111 Zaloge — Slovenija 110,5 — Domžale 145 108,8 99,1 89 Prodaja — Domžale 95 101 Industrijska proizvodnja v občini Domžale je v maju letos glede na maj 1989 padla za ca. 1 odstotek, v primerjavi z aprilom pa se je povečala za 11 odstotkov. Zaloge so maja letos v primerjavi z istim mesecem lani večje skoraj za polovico in so precej večje celo v primerjavi z republiškim povprečjem. V primerjavi s predhodnim mesecem pa so se zaloge maja letos zmanjšale za ca. 11 odstotkov (v Sloveniji le za ca, 1 odstotek). Tudi prodaja je letos 5 odstotkov pod lansko ravnijo, vendar pa se je maja v primerjavi z aprilom povečala za 1 odstotek. Za Izvoz — ocena dobro Pokritost izvoza z uvozom je 123 odstotna (v letu 1989 122 odstotna), v mesecu maju pa se je izvoz glede na april povečal za četrtino, uvoz pa se je zmanjšal za 31 odstotkov. V letošnjem letu se je v primerjavi z letom 1989 izvoz povečal za 15 odstotkov, od tega na konvertibilni trg za 29 odstotkov, uvoz za pa 14 odstotkov, od tega s konvertibilnega področja za 33 odstotkov. Še nekaj številčnih podatkov: Izvoz Slovenija Domžale l-V-1990 117,9 114,7 Kliring 66,1 Konvertibilni 125,6 129,4 Uvoz 1-1990 '133,9 113,8 Kliring 44,8 Konvertibilni 140,5 132,5 Narašča nezapoislenost Trend naraščanja števila iskalcev zaposlitve se nadaljuje, enako pa je tudi na področju števila zaposlenih, kjer je v gospodarstvu indeks zaposlenih 95,9, v negospodarstvu pa 98,3. Če vemo, da je bilo konec aprila skupaj zaposlenih 12.584 zaposlenih, med njimi 10.803 v gospodarstvu in 1.781 v negospodarstvu, potem smo lahko nad podatki resnično zaskrbljeni. število iskalcev zaposlitve konec maja je 627, od tega 235 žensk (v aprilu je bilo iskalcev zaposlitve 600, med njimi je največ iskalcev s I. stopnjo izobrazbe (202), sledijo jim nezaposleni s IV. stopnjo (158) ter s V. stopnjo, ki jih je 129. Med iskalci je 21 delavcev s VII stopnjo in 13. s VI. stopnjo. Zaposlitev pa išče največ žensk s V. stopnjo izobrazbe. Med iskalci zaposlitve je več kot polovica (340) starih do 26 let, zaradi stečajev podjetja je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 58 iskalcev zaposlitve, med njimi 17 žensk. V. V. SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Miroslav ROGOVIĆ, Mengeš, Veselovo nabrežje 12 čestita vsem Mengšanom in svojim cenjenim strankam za krajevni praznik in se priporoča za storitve! Spoštovani občani Na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila 18. junija 1990 v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, smo poslanci Slovenske demokratične zveze predlagali Skupščini občine Domžale predlog za sprejetje pobude za imenovanje skupščinske komisije, ki naj bi pregledala imena krajev, cest, javnih ustanov, trgov in ulic v naši občini. Predlagali smo izvolitev ali imenovanje 11-članske komisije, sestavljene iz vrst poslancev vseh treh zborov občinske skupščine, po strankarskem ključu. Vsaka stranka, zastopana v občinski skupščini, naj bi po našem mnenju imela enak odstotek članov komisije, kot ima odstotek poslancev v Družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Domžale. Naj povemo, da velja podoben ključ tudi pri financiranju strank iz občinskega proračuna, na republiškem nivoju pa iz republiškega proračuna. Sestava komisije naj bi torej po našem mnenju izgledala takole: STRANKA ŠTEVILO ČLANOV KOMISIJE ZSMS — Liberalna stranka ZKS — Stranka demokratične prenove Slovenska socialistična stranka Slovenska kmečka zveza Slovenski krščanski demokrati Slovenska demokratična zveza 2 1 2 2 2 SKUPAJ 11 Naš predlog je bil sprejet in dan v 30-dnevno javno razpravo do dokončnega sprejetja ali zavrnitve v občinski skupščini. V Slovenski demokratični zvezi menimo, da nekatere imena predvsem ulic, trgov in javnih ustanov (otroških vrtcev in šol) niso v skladu z duhom časa, v katerem živimo. Po našem mnenju so zlasti nekatera imena tipičen ostanek enopartijskega komunističnega sistema, kot so na primer ulica Veljka Vlahoviča v središču Domžal, otroški vrtec Veljka Vlahoviča na Rodici, osnovna šola Edvarda Kardelja v Trzinu, osnovna šola Josipa Broza Tita v Domžalah etc. Nikakor nimamo v mislih »novega prekrščevanja vsega in vsevprek«, vendar vseeno menimo, da imamo Slovenci še veliko osebnosti iz naše bližnje in daljne preteklosti, ki so si s svojim življenjem, delom in borbo za slovenstvo zaslužili vsaj to, da se po njih lahko imenuje tudi kakšna cesta, trg, ulica, šola, otroški vrtec ali pa kakšna druga javna ustanova. Vemo, da je preimenovanje samo simbolično dejanje in da predstavlja tudi določen strošek, vendar smo kljub temu mnenja, da je to naš moralni dolg, zato je to potrebno storiti čimprej. Pozivamo Vas, spoštovani občani, da nam svoja mnenja in predloge posredujete osebno ali pa po pošti na naslov: Slovenska demokratična zveza. Ljubljanska 70/1, Domžale. Tiste, ki bi želeli svoje predloge v pisni obliki posredovati osebno, prosimo, naj jih oddajo v poštni predal Slovenske demokratične zveze, ki se nahaja v prvem nadstropju zgradbe političnih organizacij na Ljubljanski 70 v Domžalah (rumena stavba poleg avtobusne postaje nasproti Veleblagovnice), kjer smo končno dobili prepotrebne prostore za politično delovanje v normalnih pogojih za opravljanje našega dela. S svojim odzivom boste podprli našo pobudo in s tem istočasno potrdili njeno absolutno upravičenost in legitimnost. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA OBČINSKI ZBOR DOMŽALE Občinski odbor Slovenski krščanski demokrati Domžale žiro račun: 50120-678-89064 Hvala. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI vodovodna 3 a, 61000 Ljubljana PRISTOPNICA Ime in priimek:....................................................... Datum rojstva........................................................ Kraj rojstva.............................................................. Stalno bivališče...................................................... Občina............................................................................... Krajevna skupnost............................................. začasno bivališče................................................. poklic.................................................................................. Telefon.................................................... Datum:.................................................................. Podpis:.................................................................... 3. Cctna lota iz naiauoiCouja za ue, to T An S. uuteja otnadnl/i loC oGelncjbomlaCi AH0VlCEV«.l<.VI«.00H2«LE.|illIl.lin FITNESS - PRVIČ TUDI PRI NAS PO PRAVIH SVETOVNIH MERILIH! ALI BI RADI: ... odpravili odvečne kilograme, oblikovali svojo postavo, pridobili na moči in kondiciji, ali pa enostavno bili in ostali v »formi«? PREPROSTO! Pokličite ali obiščite nas, vsak dan od 9.-ure ... 13. in 15.-23. ZAKAJ? — ker vam omogočamo vadbo na vrhunskem trenažnem orodju, vključno z najnovejšim svetovnim trendom »COMPUTER FIT« tehnologije, — ker pokrivamo vadbene zahteve vseh starostnih skupin obeh spolov, rekreativcev, aktivnih športnikov in športnih društev, — ker se bodo naši inštruktorji posvetili samo vam in na podlagi vaših želja in opravljenega testiranja, določili samo vaš individualni program aerobne telovadbe, — ker se boste po potrebi posvetovali z našim zdravnikom, morda celo posedeli v našem BIO BARU, — ker... Še bi lahko naštevali, saj je na področju FITNESSA, meja naših zmogljivosti zares visoka ..., sicer pa ..., ne nam verjeti na besedo ... PRIDITE! SKUPAJ DO RENESANSE TELESA! Ljubljanska banka — banka Domžale d. d., Domžale razširja ponudbo svojih storitev Ali že veste, da v Ljubljani deluje borza vrednostnih papirjev? Dne 29. marca 1990 je bil opravljen prvi borzni sestanek prve povojne borze vrednostnih papirjev v Jugoslaviji - JUGOSLOVANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV D. D. LJUBLJANA. Borzni sestanki se opravljajo redno vsak torek in četrtek, na njih se opravlja promet z različnimi vrednostnimi papirji — delnicami, obveznicami, blagajniškimi zapisi ter od junija dalje tudi z certifikati NBJ o plačilih s Sovjetsko zvezo (kliring). Večji del prometa je opravljen z obveznicami, — Yulon, Juteks, Laško, Lesnina — ki so nominirane v DEM. Skupno pa kotira na borzi 13 vrednostnih papirjev — poleg naštetih še Meblo, Mesto Ljubljana, Be-linka, Rogaška, blagajniški zapisi LB — Gospodarske banke d. d. Ljubljana ter delnice delniške družbe Grad. Nakup in prodajo vrednostnih papirjev na borzi lahko za vas opravlja LB — Banka Domžale d. d., Domžale preko svojega pooblaščenega posrednika. Željene informacije dobite pri Stanetu Banko, tel. 721-731, int. 204. ZAPOSLIMO KUHARICO Dobri in samostojni kuharici nudimo redno zaposlitev. Informacije MERCATOR P. E. TRZIN, Mlake. Na podlagi 7. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 15/90) je Izvršni svet SO Domžale na seji dne 28. 6. 1990 sprejel SKLEP o razpisu natečaja za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale v skupnem znesku posojila 1.600.000,00 din (enmilijon-šestotisoč din). Posojilo se dodeluiejo za naslednje namene: — nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, — nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, — nakup nove ali generalno obnovljene opreme. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni obrtniki, — podjetja v zasebni in mašeni lasti, — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Domžale. IV. Posojilo se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila do pet let. Višina obrestne mere za posojila znaša 60 % obrestne mere, ki velja za tovrstna posojila pri LB Banki Domžale, d. d. Domžale in sicer znaša ob objavi tega razpisa 22,8 % ter se spreminja s sklepom banke v skladu s politiko obrestnih mer. Prosilci vložijo prošnje za posojilo skupaj s spodaj zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v Občinskem poročevalcu občine Domžale na Izvršni svet občine Domžale. V prošnji morajo prosilci navesti ime, priimek oz. firmo in naslov podjetja oz. obratovalnice, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila. Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane do- kumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podietja: b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; c) dokazila glede na namen posojila: — pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, — pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme, — pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije, d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku šestih mesecev od pridobitve posojila. e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri občinski upravi za družbene prihodke oz. banki. VI. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v osmih dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VII. Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke — Banke Domžale, d. d. Domžale s katero je Izvršni svet občine Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. VIII. Sklep se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale. ŠTEVILKA: DATUM: 28. 6. 1990 tudi v Domžalah Kolodvorska 1, TRGOVINA PANDA Nudimo vam raznovrstna oblačila za moške in ženske ter otroke po 10 do 20 odstotkov nižjih cenah kot v Italiji. Delovni čas: vsak dan od 9. do 15. ure in od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte! Pojasnilo k članku »PARADIŽ V MAČKOVCIH« Članek »Paradiž v Mačkovcih« je zbudil pri bralcih razne odmeve. Ker se na področju KS Dragomelj-Pša-ta v zadnjih letih manj dogaja, kar je med drugim pripisati najbrž tudi ne ravno zavidljivi aktivnosti krajanov samih, sem s primerjavo stanja konkretno v Mačkovcih hotel vzpodbuditi občino Domžale, da vidneje prisluhne tudi našim potrebam ob našem sočasnem večjem angažiranju. V tem smislu je treba moj prispevek tudi razumeti. Napisal sem ga v imenu zainteresiranih krajanov, ne predstavlja pa stališča KS in tudi ne menja uredniškega odbora Občinskega poročevalca, kakor tudi ne temelji na kakršnihkoli preverjenih trditvah, kar tudi ni bil njegov namen. Krajane Dragomlja, Pšate, Šentpavla ob tej priložnosti vabim k sodelovanju in složnosti za dobrobit naših krajev. Ivan Kepic POJASNILO V glasilu Občinski poročevalec z dne 17.6. 1990 številka 9 smo objavili članek »SKOKI na snegu poleti«. V zvezi s tem pojasnjujemo, da smučarski skoki spadajo v okrilje matičnega kluba SK Ihan, zato je to le sekcija za smučarske skoke in ne gre za samostojni klub. Istočasno, da je bil predhodni predsednik Rape ml. in da je sedanje Stane Kepic le predsednik sekcije za smučarske skoke in ne kluba SK Ihan, kakor je bilo objavljeno. Za storjeno se prizadetim opravičujemo. Uredništvo PD ONGER TRZIN Propagandna sekcija »PD Onger Trzin že nekaj let oskrbuje registrirane planinske poti na Krvavcu (skoraj 35,5 km poti). Poleg obnavljanja poti in markacij, varovnja planinske favne in flore pa želimo v društvu zbrati kar največ podatkov o Krvavcu (o zgodovini, planistvu, smučarjih, o domačinih, običajih, planšarstvu, različnih znamenjih, vražah, bajkah in podobno). To se seveda nanaša tudi na kraje pod Krvavcem, med Kokro in Kamniško Bistrico, saj menimo, da gre za bogato planinsko kulturno dediščino, ki jo je potrebno ohraniti. S prošnjo se obračamo na številne planince, ki obiskujejo Krvavec, pa tudi na domačine, ki žive na, pod ali ob Krvavcu. Prepričani smo, da boste našo prošnjo razumeli in nam pomagali zbrati čim več gradiva (slike, razglednice, prospekte, izrezke iz časopisov, zapiske, dnevnike, stare PV, koledarje itd.). Poglejte na podstrešje, v predale, albume, če mečeta kaj stran, nas raje obvestite! Še tako droben podatek je za nas dragoceno darilo. Za pomoč se vam zahvaljujemo že v naprej ter vam sporočamo naslov kamor lahko sporočite kar koli v zvezi s Krvavcem: A. Čičerov, Bergantova 1, Trzin, 61234 Mengeš, tel. doma: 061/722-709, v službi 061/219-924.« Načelnik Martin Planko Hrast na kolesu Kolesarski klub HRAST — sekcija v okviru TVD Partizan Dob združuje blizu 100 navdušenih kolesarjev in športnih delavcev iz Doba in okolice, ki že šesto leto »vrtijo« pedala svojega kluba in s svojimi uspešnimi akcijami, ki so večina plod prostovoljnega dela, dokazujejo, da je tudi kolesarski klub v majhnem kraju lahko uspešen. Gorska dirka Tako so dobski kolesarji organizirali eno izmed prvih dirk z gorskimi kolesi. Na Gorjuši so s prostovoljnim delom na gozdnih poteh uredili primerno progo, po kateri je pedala vrtelo čez 50 kolesarjev, ki so bili z organizacijo in izvedbo dirke več kot zadovoljni. Juriš na Trojico V začetku maja letošnjega leta so člani HRAST-a pripravili že peti tradicionalni Juriš na Trojico, ki je letos štel tudi za pionirsko gorsko prvenstvo Slovenije. Blizu 200 tekmovalcev je uspešno opravilo nalogo, posebej pa so bili veseli pozornosti tako članov kluba še zlasti pa domačinov na Trojici, ki s svojo gostoljubnostjo vsako leto presenetijo in tudi tako pomagajo članom Kolesarskega kluba HRAST. 5. maraton Letošnji maraton HRAST je bil jubilejni, saj so se po progi Dob—Moravče, Izlake, Trojane, Ločica, Kozjak, Kamnik, Dob navdušeni kolesarji odpravili že petič. Letos je maraton, ki je dolg več kot 80 kilometrov, prvič štel tudi za tekmovanje TV Slovenija KAVEUC IN KORENINA, lepo vreme pa omogočilo, da je več kot 300 tekmovalcev uspešno zaključilo akcijo. Organizacija maratona je zahtevala maksimalno angažiranje vseh članov kluba, ki so svojo nalogo dobro opravili, njihovo prostovoljno delo pa je bilo tisto, ki je največ prispevalo k uspešni izvedbi tekmovanja. Zagnano tudi v prihodnje »Nič drugače ne bo tudi v prihodnje«, pravi predsednik sekcije Janez Grandovec, ki se skupaj z ostalimi člani veseli uspešno izpeljanih akcij, pa tudi sodelovanj članov kluba na rekreacijskih akcijah širom Slovenije. Klub je mlad, pa je vendar znan že po celi Sloveniji in tudi izven, o. čemer pričajo tudi registrske številke avtomobilov sodelujočih tekmovalcev, ki so iz Zagreba, Nove Gorice, Novega mesta, Maribora in drugod. S položajem sekcije so zadovoljni, upajo pa, da bo vsaj katera od njihovih akcij našla mesto v občinskem programu in bila tako deležna večje finančne podpore. Njihova velika želja je začeti z organizirano vadbo pionirjev, ki bi jih radi pripeljali do uspehov tudi v širšem merilu. Žal pa so tu pogoj precej večja finančna sredstva, ki pa jih sekcija nima. Doslej so bili namreč odvisni predvsem od možnosti članov društva, od staršev svojih najmlajših članov, katerih finančne možnosti pa se tako kot na vseh področjih tudi na tem omejujejo. Ostaja torej zagnanost kluba, ki bo, v to smo prepričani, tudi v prihodnje uspešno vrtel pedala po naši ožji in širši domovini. Vera Vojska HELIOS FORUM COLORUM Nov avtomobilski make up Tržno gospodarstvo je podobno rallvju. Na tekmovalni progi ostajajo najboljši. Znanje, vzdržljivost, tehnika, pogum so karakteristike, ki ob številnih tekmovalnih pogojih odločajo o vrhunskih dosežkih. Tej izredno poenostavljeni primerjavi velja dodati, da je gospodarska dirka na tekmovalni progi, ki jo imenujemo tržišče, gotovo zahtevnejša, dosti bolj nepregledna, nepredvidljiva, brezobzirna. Važno je kdaj startati, s k<- "no močjo in v katero smer. Cilj je jasen: osvajanje večji), tržnih kosov. S takšno popotnico je skupščina sestavljenega podjetja Helios na zadnji seji, 20. junija prižgala zeleno luč za sklenitev pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja HELIOS FORUM COLORUM. Ustanovitev novega mešanega podjetja, katerega lastnik je Helios s 44 % in Forum Colo-rum (Italija) s 56 % vloženim osnovnim kapitalom, je oprta na tržne analize, ki kažejo izrazit primanjkljaj visoko kvalitetnih avtoreparaturnih mešalnih sistemov na jugoslovanskem trgu, ki je doslej pokrit le z alkidnimi premazi v omejenem številu nians. Mešano podjetje bo specializirano za trženje avtoreparaturnih premazov STANDOX in drugih dodatnih materialov, ki se doslej uvažajo. S pridobitvijo licence in tehnično usposobitvijo pa bo navedene izdelke proizvajalo podjetje Helios Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, kar gotovo kaže, da gre za izredno pomembne poslovne odločitve, s katerimi bo zaznamovan bodoči razvoj v proizvodnji izdelkov za lakiranje avtomobilov. Izdelke blagovne znamke STANDOX proizvaja firma HERBERTS, ki je v sklopu koncema HOCHST in spada med svetovno znane proizvajalce premaznih sredstev, s katero ima Helios že doslej vrsto pomembnih poslovno tehničnih povezav. Z ustanovitvijo mešanega podjetja HELIOS FOURM COLORUM se bo to sodelovanje še bolj okrepilo. Novemu podjetju, ki ima obetavno tržno perspektivo in za katerega se predvidevajo ugodni finančni rezultati, želimo srečno vožnjo. Marjan Bolhar Brezplačna reklamna poteza zasebne avtošole »JUS«: Da bi bili šolarji bolj varni... _ V najbolj ogroženo skupino otrok v cestnem prometu zadnja leta štejemo otroke, ki prezgodaj in nepripravljeni sedejo na moped in ne da bi se zavedali resnosti in nevarnosti svojega početja, z neprimernim ravnanjem ogrožajo sebe in sošolce. Enostavno je prepovedati vožnjo v šolo in v njeni bližini, vsaj v času pouka, otroci to upoštevajo. Popoldne in v počitnicah pa si potem še bolj dajo duška. Letos smo poskušali njihovo prometno varnost povečati z vključevanjem v organizirane tečaje cestno prometnih predpisov in opravljanje preizkusa znanja za pridobitev dovoljenja za vožnjo. Tečaja se je udeležilo dvanajst osmošolcev, vodij pa ga je inštruktor »JUS-a« in nosilec dejavnosti prve zasebne avto šole v Domžalah.- Posebno razveseljivo je bilo dejstvo, da bi bil tečaj brezplačen — imenitna reklamna poteza mladih podjetnikov avto šole JUS — brezplačno pa tudi prvo preverjanje poznavanja predpisov, kar že nekaj časa osnovnošolcem omogoča Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. V akcijo se je vključila tudi Zavarovalna skupnost Triglav, ki je sofinancirala nakup učbenikov cestno prometnih predpisov. Vsem, ki so prispevali svoj delček k naši skupni večji prometni varnosti, se v imenu otrok in njihovih staršev zahvaljujemo. Andreja Jarc, OŠ Josip Broz Tito Prvi turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral bar »Florida« iz Doba je potekal v prijateljskem vzdušju na asfaltnem igrišču pri osnovni šoli v Krtini. Turnirsko tekmovanje je bilo dobro organizirano in zaključeno v predvidenem času brez zapletov, poškodb ali pritožb. Prijavljenih je bilo 16 ekip od Lukovice do Ljubljane. V finalni tekmi so bili najboljši igralci ekipe Ansambel Omahna (na sliki), ki so po zmagi z 2:1 nad ekipo Bistro Furman iz Lukovice prejeli največji pokal. Tretje mesto je pripadlo dobski ekipi Mizarstvo Cerar. Naslenji turnir za pokal »Bar Florida« je predviden za jesen na travnatem igrišču v Dobu. Nastopilo je podvojeno število ekip in zato bo tekmovanje trajalo dva dneva (sobota in nedelja). Pišem o vrednotah, ki so pomembne za Domžale v občinskem, slovenskem, jugoslovanskem in evropskem (svetovnem!) merilu. To so stavbe in arhitekturni objekti med Ljubljnsko in Kidričevo cesto v Domžalah in so živa priča daljne in pravkar minule zgodovine. V prihodnji urbanistični ureditvi tega dela jim je treba dati pravilno vrednost, kajti kdor ne priznava svoje resnične preteklosti, tudi prihodnosti nima. Prvi dve stavbi sta prava bisera domžalske arhitekture. To sta: vila nekdanje firme »Bratke Kurztaler«, sedaj privatna iast na Ljubljanski cesti 68 in upravno stanovanjska stavba nekdanje firme Jakob Ober-vvalder, sedaj tovarna Univerzale na Kidričevi cesti 4. Po odstranitvi tovarniških zgradb Kurztalerjeve firme, nazadnje obrat Alko, je nastal v Domžalah prost, edinstven pogled od ene do druge stavbe. Kot bi odstranili manjvredni sloj na starodavni freski in odkrili mnogo večjo umetnino. Stari Domžalčani so vedeli povedati, da sta bili ti dve firmi tako bogati, da sta najeli italijanske arhitekte in zidarje za načrtovanje in izvedbo njihovih stavb. Bolj strokovno razlago pa mi je pred nekaj leti povedal moj stric Krizant. Namreč: vsa slamnikarska industrija, ki so jo v Domžalah zgradili Ti-rolci, je že obstajala pred tem v današnjem severnoitalijanskem mestu Marostica. Po letu 1860, ko je Avstroogrska tiste kraje izgubila, se je tamkajšnja slamnikarska industrija začela na novo ustanavljati v Domžalah, z njo pa so prišli v Dom- žale (ne pa iz Tirol!) tudi ljudje, ki so prej živeli v Marostici. Vpliv tega kraja se kaže med drugim tudi v omenjenih dveh stavbah, z njima se lahko pokažemo daleč preko državnih mej. Poleg firme Jakob Obervvalder je delovala v Domžalah še firma Bratje Obervvalder, sedaj Kidričeva 14, katerih glavna delničarja sta bila Josip Obervvalder st. in Tomaž Obervvalder st. Josip je že od rane mladosti živel v Domžalah in je bil sprva delničar pri firmi Jakoba. Samostojno firmo je omogočil šele kapital Marije Hribar, na katere domačijo se je Josip »priženil«. Razvoj tovarne pa ni šel na račun kmetije, ampak ob njeni pomoči. Kasneje je tovarna kmetiji to pomoč vračala; to je bil pošten način gospodarstva. V stavbah tovarne na Kidričevi 14 je ohranjena arhitektura, ki jo najdemo v graščini Krum-perk (oboki, stopnice). V Zgodovini fare Domžale pa se omenja to posestvo (Jurij Povž) že okoli leta 1630. Firma Bratje Obervvalder je dosegla neko pomembno slovensko prvenstvo (kot firma s sloven- 15. julija ob 16. uri - 1. srečanje mladih ansamblov Ansambel Omahna z Brezij pri Krtini se s svojo kakovostjo vse bolj uveljavlja tako v vokalnem kot tudi instrumentalnem pogledu. Prav tako pa bodo nastopili na 1. srečanju mladih ansamblov, ki ga pripravlja GD Rova. Poleg tega vse bolj uveljavljajoč ega ansambla bodo na tej prireditvi nastopili še: trio Svetlin, ansambli Borisa Razpotnika, Agroper, Planika ter ansambel Jasmin. Glasbeno poletje Domžale 90. Tako bi lahko naslovil prizadevanja nekaterih gostincev, ki želijo tudi z glasbeno ponudbo pridobiti goste. Kovačevi so v gostilni »KEBER« ob koncu junija gostili ansambel Borisa Razpotnika. skim kapitalom). Zgradila je kočo, ki je višja kot Aljažev stolp na vrhu Triglava, to je Obervvalder Hutte na Grossglocknerju. Glavne zasluge pri tej veliki gradnji ima sicer Tomaž, ki je pri tem postal celo žrtev snežnega plazu in ima v Heiligen-blutu spominsko ploščo, na Dunaju pa spomenik. A po besedah mojega strica je glavno breme gradnje nosil domžalski, slovenski del firme in ko je ta po prvi vojni razpadla na avstrijski in jugoslovanski del, je nam ostal domžalski, slovenski del prvenstva. V občinskem merilu imata nedvomno Veleblagovnica in Zdravstveni dom največji družbeni pomen. To mesto jima je določil tudi urbanistični načrt tega dela Domžal, ki ga je izdelal univerzitetni profesor arhitekt Šlajmer. Po njegovem načrtu je predvideno, da se Zdravstveni dom s svojim zahodnim krakom črke U podaljša proti severu do gradbene linije izravnane (cesta Ljube Šercerja). Dokaz za to trditev so poleg arhiviranih projektov tudi instalacije v kleti Zdravstvenega doma, ki so že pripravljene za to gradnjo. Razveljaviti ta načrt bi bilo isto, kot spreminjati Plečnikovo arhitekturo. Prav tako se mora Veleblagovnica razviti proti severu, nova stavba nekdanjega Kovinarja, ki je postavljena po Šlajmarjevem načrtu kar kliče k tej izravnavi dveh arhitketur-nih slogov. Seveda se mora cesta Ljube Šercerja, ki se je do sedaj širila le v škodo zemljišč Zdravstvenega doma, Titovega trga in Veleblagovnice razširiti po Šlajmarjevem načrtu proti severu. Avtor tega članka sem sopodpisnik zapisnika, po katerem se je prvo asfaltiranje Sercerjeve ceste izvedlo 2 m južneje, kot je predvidel Šlajmarjev načrt in kar bi bilo edino pošteno do obojestranskih mejašev ceste. Naknadno pa se je ta cesta razširila še za ca. 4 m v škodo zemljišč splošnega družbenega pomena in v korist individualnih zemljišč na^ severni strani ceste. Tedanji zapisnik je bil sestavljen z namenom opozoriti, da sedanji potek Sercerjeve ceste ne more biti dokončen in osnova za postavljanje ograj. S tako ureditvijo tega dela Domžal med Ljubljansko in Kidričevo, bi se uredil sam od sebe še nek star dolg Domžal. To je Titov trg. Ne glede na to, da je to pravzaprav že zmanjšan trg, prvotno označbo še danes vidite na hiši Lovra Močnika, ki je že vzhodno od Zdravstvenega doma, pa je kot tak še vedno naša velika skupna jugoslovanska vrednota. Z minimalnimi stroški bi dosegli maksimalni učinek. Kajti preden bi se pokazali Evropi, se moramo pokazati Jugoslaviji. To ve vsa naša domžalska industrija, to so vedeli že Tirolci. Torej je treba na prvo mesto prihodnjega urejanja Domžal zapisati: 1. Podaljšati zahodni (ali pa tudi vzhodni) del kraka črke U Zdravstvenega doma Domžale proti severu (ne pa proti jugu) do izravnane ceste Ljube Šercerja. 2. Podaljšati Veleblagovnico s sevarne strani do izravnane ceste Ljube Šercerja. Gospodarski dovoz do Veleblagovnice se prestavi na skupni prostor na JV strani. Ta del se izdela kot razširitev prodajnih prostorov, vhod v trgovino tudi s severne strani. 3. Izravnava ceste Ljube Šercerja tako, da se ta cesta premakne za ca. 2 do 6 m proti severu, kot ji je določeno po Šlajmerjevem načrtu. Parkirni prostori v zelenici tudi na severni strani ceste. 4. Za razbremenitev Sercerjeve za optično povezavo obeh italijan-skih-tirolskih stavb, za boljši dostop do Zdravstvenega doma in Veleblagovnice zgraditi vzporedno s cesto Ljube Šercerja novo cesto na že opisani liniji. 5. Cesta do Zdravstvenega doma, ki se bo priključila na to nastalo novo cesto (enosmerno), je že zgrajena. 6. Obeležitev vseh znamenitih, tu opisanih in še ostalih stavb v Domžalah v imenu arhitektov, investitorjev in izvajalcev; na prvem mestu seveda Titov trg. Od znanih stavb, naj se vsekakor ohrani »Tirolska šola«, sedaj last Cerarjevih, ki ima značilno tirolsko-italijansko arhitekturo. Šola je bila že pred prvo vojno prodana, kar potrjuje, da je že tedaj živela v Domžalah druga ali tretja generacija Tirolcev iz Marostice, ki so bili že tedaj pravi Domžalci in niso več rabili posebne šole. Poleg dobrih Slovencev pa so v letu 1918 postali tudi dobri Jugoslovani. Jože Obervvalder, (Domžale, C. P. borcev 31) Plešoči miški Plesna šola Mickevmouse Dob, s katero je v lanski jeseni pričela Saša Kosten, je že obrodila uspešne sadove. Po uspelem nastopu, s katerim so mladi plesalci mamicam voščili za njihov praznik, se je kompletna skupina zbrala na celovečernem nastopu v dvorani Delavskega doma na Viru, prireditev pa je popestril plesni par iz Plesnega kluba Urška iz Ljubljane in prijetne plesalke »kan kana« iz Most pri Komendi. Prepolna dvorana gledalcev, med katerimi je bilo mnogo očkov in mamic, babic in stricev mladih plesalcev, je navdušeno zaploskala twistu skupine jazz baleta ter se prisrčno nasmejala ob plesni kači najmlajših, ki so v ritmu ročk and rolla zaplesali kot pravi plesalci. Manjkalo ni niti južnoameriških ritmov, niti klasičnega dunajskega valčka, vsi skupaj pa so prijeten večer zaključili z najbolj popularno in sploh Hajde, da ludujemo ... Bil je to prijeten plesni večer, ki je omogočil veliko našim najmlajšim, da so se prvič predstavili tako številnemu občinstvu, ki je hvaležno nagradilo njihova prizadevanja z dolgotrajnim ploskanjem. Hvala vam, naši plesalci, hvala tudi Saši in nasvidenje jeseni! V. V. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zakaj tolikšno začudenje? Padala so drevesa, padli so ljudje... Padale so smreke — padala so zelena drevesa. V Grobljah je bila žalostno proslavljena 45-letnica poboja, ko so v več slovenskih krajih padale nedolžne žrtve. Med vojaki in polvojaki so bile tudi cele družine, žene, dekleta, otroci in starci. Brez sodišča! Če moremo verjeti preživelim pričam, so v brezna metali celo žive. Grozodejstva, ki si jih človek sploh ne more predstavljati, in to v tako imenovani svobodi. Ko smo se v šoli učili zgodovino, je večkrat padlo vprašanje, zakaj je bilo na svetu že toliko zla, toliko nasilja in sovraštva, toliko samovolje in z vsem skupaj toliko nesmisla. Kaj vse so počenjali rimski cesarji in srednjeveški nasilneži. Prišlo je »razsvetljenstvo«! in ljudje so upali, da bosta pamet in razum spremenila svet. Spet se sprašujemo in spet smo začudeni, kaj je navdalo ali kaj je zaslepilo tega mogočnega, da je dal posekati les, in to sredi poletja. Strokovnjaki so ugotovili, da je bilo vmes pet odstotkov sumljivega, toda ta del dreves naj bi posekali pozimi! Prispodoba leti tudi na povojne žrtve, ki' so v zgodnjem poletju padle za cilje nesmiselne ideologije. Kaj, če bi kakšen direktor zažgal tovarno, upravnik kmetijskega posestva pa ustrelil ali poklal sto glav živine ? Najbrž bi ga odpeljali v Polje. Kje je poleg materialne tudi moralna odgovornost?! Za staro Jugoslavijo smo v 45 letih vedeli povedati toliko slabega, zdaj pa ugotavljamo, da vse to ne drži in da je bilo pri marsikateri stvari več reda kot pa v dozdajšnji Jugoslaviji. Brez različnih krivic pa takrat skoraj ni bilo države na svetu. V tedanjo Jugoslavijo je začel prodirati komunizem. Ta je učil, da je v imenu proletarske revolucije vse dovoljeno, tako fizično, še bolj pa duhovno nasilje. Za njegove cilje se sme prelomiti tudi dano besedo ali koga spraviti v krtovo deželo, tudi samo zato, ker ti slučajno ni po meri, ali pa se mogoče šele nekoč ne bo strinjal s tabo. Osnovno delo boljševizma je najti sovražnika, zlepa ali zgrda — če ga ni, se ga pa naredi! Oziroma ga je treba iskati noč in dan. Njegovo bistvo je tudi sovražiti, in to za vsako ceno. V vsem tem pa je boljševik navaden duhovni hlapec, ki ne sme nič misliti in razmišljati, kaj šele narediti. O vsem odločajo vrhovi in Veliki brat. Edino, kar je dovoljeno, je neskončno kimanje in dolgotrajno ploskanje nezmotljivemu Velikemu bratu. V takih okoliščinah prihajajo na plan slabiči, ki se razvijajo v sadiste in nasilneže. Le taki tipi so med zadnjo vojno požigali šole, prosvetne domove, župnišča in gradove. Kje je bila logika, kje vera v zmago?! Vse to je zadušil in preplavil vsemogočni boljševizem. Vse kulturne in duhovne dobrine uničiti ter začeti znova na »čisti« in »zdravi« podlagi. Začudeni današnji mladini je težko razložiti, zakaj je bilo treba med vojno požgati toliko šol. Šolarji pravijo: »... saj nas učijo, da so se ves čas borili z neomajno vero v zmago.« Ravnateljica sosednjega muzeja je javno in glasno vsemu svetu povedala, da smo se Slovenci z medvojnim požiganjem gradov in drugih kulturnih objektov zapisali med barbarske narode. Koliko duhovnega nasilja je bilo tudi po vojni. Ko je bila v našem kraju v šestdesetih letih uprizorjena igra Revček Andrejček, je dal režiser namesto vaškega znamenja na gozdno kuliso obesiti navaden 15 centimetrov visok križ. Po igri pa je moral k vaškemu »veljaku« na zagovor. »Da se kaj takega več ne zgodi!« Mladi kulturni delavec po vsem tem ni hotel več v odbor prosvetnega društva, v zvezi s tem pa se je vnela huda debata, v glavnem pa je šlo zaradi obešenega križa. Spet in spet smo poslušali: »Ja, ti tega ne razumeš« in, »pa ti ne živiš v sedanjem času« in podobno. Naenkrat je drugi vaški »veljak« udaril ob mizo, da se je vse streslo in zavpil: »Tiho bodi!« Vse je utihnilo. Ostalo je samo veliko začudenih obrazov. Med duhovno nasilje lahko štejemo tudi sramotno početje, ko je v petdesetih letih neki pametnjakovič spremenil zadnjo kitico Prešernove Zdravljice. Iz originala »dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi« je naredil zmazek »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«. S tem ni samo enega boga od štirih v Zdravijici likvidiral za nekaj deset let, ampak je poleg tega, da je grobo žalil Prešerna, še spremenil smisel stavka. V taka in podobna početja naj bi se zamislili nekateri današnji novinarji, ki so tako pogumno in junaško stavkali, da se jim je čudil domaČi in tuji svet. Kar čez noč so postali junaki, ki se vse upajo. Kdo od teh posameznih novinarjev bi se v prejšnjih letih upal spotakniti ob »umno« predelano Zdravijico, ki je zdaj postala celo naša himna?! Mogoče pa pretiravamo, ko se tako zelo čudimo in razburjamo zaradi grobeljskih podrtih dreves. Kaj vse se je dogajalo in se še dogaja. Požagana drevesa in povojne žrtve so samo kamenčki — najbolj temne barve — v mozaiku slovenske zgodovine. France Cerar Ob prireditvah v Domu upokojencev Domžale: Hvala vsem nastopajočim V Domu upokojencev Domžale smo pripravili različne prireditve, na katerih so nastopali in sodelovali številni gostje. Program je povezovala dr. Mojca Zaje. Njihovo ubrano petje je navdušilo tako kot vedno ob njihovih nastopih vse zbrane prebivalce doma. Na martlnovanju so skrbeli za prijetno vzdušje mladi Svetlinovi fantje, ki so igrali na: kitaro Aled, bas kitaro Tomaž in harmoniko Andrej. Z veseljem smo jih poslušali, nekateri pa so se tudi zavrteli ob Razstavo in predavanje o krasil-ni umetnosti je pripravil Ivan Raz-boršek. Prikazal nam je uporabnost in postopke pri svojem ustvarjanju. Že kar tradicionalen je nastop ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale. Tokrat so v svoj program vključili tudi humoristične točke in solo nastop pevke ter harmonikarja, kar je vse skupaj dodalo k prijetnemu kulturnemu doživetju. Ob novem letu in za 8. marec nas je razveselilo z obdaritvijo Društvo prijateljev mladine, v priložnostnem programu sta sodelovala Janez Ulčar in Stane Habe. K prijetnemu razpoloženju na silvestrovanju je prispeval Stane Kreča s svojo harmoniko. Kulturni praznik smo počastili z otvoritvijo razstave slik dr. Mire ... v Mengšu pa že nekaj mesecev tečejo glasbene matineje. Prireditve, ki jih pripravljata Hram Rožice ter Trdinov hram privabljajo iz tedna v teden več obiskovalcev. Fotografija je iz nastopa Bratov iz Oplotnice... Capuder in kulturnim programom, pri katerem je sodelovala Joži Jerman, ki je ob zvokih svoje kitare zapela nekaj pesmi. Za 27. april in 1. maj sta na proslavi sodelovali pevka Angela Se-deljšak, na harmoniko pa je igrala Breda Horvat. Preko celega leta prinašajo v naš dom veselje in radost svojih mladih dni učenci in učitelji OŠ ŠJan-drove brigade in OŠ Venclja Per-ka. Da je letos piknik uspel kljub čemernemu vremenu, so veliko pripomogli člani ansambla Planika s svojim živahnim nastopom. V ansamblu igra trobento Matjaž Žibert, harmoniko Damjan Toma-žin, klarinet Dejan Kovač, kitaro Ine Žibert, bariton Mirko Rogovič, pri nas pa je namesto njega igral Peter Pavli, član ansambla Mladi kovinarji, pela pa je Nataša Toma-žin, tonski mojster pa je bil Drago Brojan. Vsem, ki so tako ali drugače nastopili pri nas, se želimo na ta način še enkrat prav lepo zahvaliti, obenem pa vabimo k sodelovanju tudi druge, ki se kakorkoli udej-stvujete na kulturnem in zabavnem področju. Domska skupnost Doma upokojencev Domžale OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 13 RAZGLASI, ODJAVE, RAZPISI Mali oglasi Iščemo varstvo na našem domu za enoletnega otroka od avgusta dalje. Jarc Tone, Savska 45 a, telefon: 712-889. Ugodno prodam rabljen betonski mešalec in 100 kom cementnih blokov šir. 20 cm. Homec, Bolkova 63, nova hiša za gostilno Repanšek. Zakonca (27/33), Slovenca najameta v Domžalah enosob-no stanovanje za daljši čas. Možno predplačilo. Telefon služba: 061/647-791, Brane (od 8. do 14. ure). Dekle najame garsonjero v Domžalah, možno predplačilo za pol leta. Šifra: »RESNA, MIRNA«. Varstvo otrok prevzamem z vso odgovornostjo, lahko tudi na svojem domu od 15. 7. 1990 do 15. 8. 1990. Podrobne informacije po telefonu: 711-216. Rada bi spoznala gospoda, ki me je po telefonu vabil na kavico. Šifra: »MOJCA«. Moj naslov lahko dvigne v uredništvu. Dekletu za pomoč v gospodinjstvu nudim sobo. Telefon: 713-352. KONT, d. o. o., Domžale Opravljamo knjigovodske in kooperacijske storitve za majhna podjetja. Telefon: 722-585. Polaganje, brušenje, lakiranje parketa in ladijskega poda, polaganje plastičnih, iglanih in plutovinastih talnih oblog in montaža stenskih in stropnih stenskih oblog. Stražar, telefon 712-176. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. RABITE MORDA TAPETNI-ŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. SEVER Peter, Tapetništvo, dekoracije, Šmarca, telefon: 832-951 Instruiram angleščino. Telefon: 713-659, Domžale. Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1986, prevoženih 12.000 km, z dodatno opremo, odlično ohranjeno ter dinarsko protivrednost 2.700 DEM. Kličite na telefon 712-168, popoldan. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega a ta in brata IVANA VRENJAKA St. iz vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene, iskrena zahvala dr. Farkašu, vsem govornikom, gasilskim društvom, združenju šoferjev, združenju zveze borcev, športnikom, gospodu župniku, gospodu kaplanu, oktetu bratov Pirnat ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Ata, spominjamo se tvojih dejanj, tvoje zvestobe in pridnosti ter ljubezni. V nas, tvojih potomcih ostajaš v najlepšem spominu ter zgled za nase življenje. Ponosni smo nate. vsi tvoji. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube MARJANKE MAZOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, pevcem ter vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in društvu upokojencev iz Moravč. Žalujoči: mož Jože, hčerka Sail z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice IVANKE DRČAR iz Gradišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Marku Pippu za vso pozornost in pomoč, ki jo je nudil. Zahvaljujemo se tudi tov. Antonu Kosu za poslovilne besede ob njenem grobu. Hvala tudi gospodu župniku iz Krošnje za lepo opravljen pogrebni obred. Za vso pomoč vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. vsi njeni. Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel. ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A Gradnik) ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica JANKA POGAČARJA iz Preserij 5 pri zlatem polju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter za toliko cvetja, ki ste mu ga darovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Najlepše se zahvaljujemo DO »MOJCA« Lukovica, pevskemu zboru »KUD JANKO KERSNIK« iz Lukovice za sočutno zapete pesmi, vsem govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku ANDREJU SVETETU iz Brda za lepo opravljen obred. vsi njegovi V SPOMIN 4. julija je minilo drugo leto, odkar ni več naše predrage mami in žene HILDE KOS roj. Urbanija Hvala vsem, ki seje spominjate. Vsi njeni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, oči, brat in stric FRENK CERAR Mostnarjev Frenk iz Domžal Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala kolektivu »to-sama« za vsestransko pomoč, za lep poslovilni govor, pevcem »Tosame«, trobentaču za čuteče odigrano Tišino. iskrena zahvala gospodu župniku za pogrebno svečanost in poslovilne besede. z mislijo na njega ostajajo žena Ivanka, hčere Mateja, Martina, Urška, brat Srečo z družino in sestra Rija ter drugi najbližji, ki so mu bogatili življenje. Stvaritve v tvoji zapuščini nas nate spominjajo... Siromašnejši smo za trenutke, ki skupaj jih užill smo. v SPOMIN JANEZA GLUKA z Vira 22. julija bo minilo eno leto, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi očka, mož in zet. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in tolikokrat postojite ob njegovem tihem domu. vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA PIVK iz Laz pri Dobu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem, DO Papirnica Količevo, ter vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge namene. Hvala gasilskemu društvu Žeje-Sv. Trojica. Posebej hvala vsem govornikom, gospodu župniku in g. kaplanoma za lep pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegov prerani grob. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi. Molitev, dele in trpljenje bilo je tvoje življenje. ZAHVALA V 79. letu starosti smo se za vedno poslovili od sestre, tete ANČKE JAMŠEK Vinje pri Moravčah iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobre namene. Posebno se zahvaljujemo župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke v slovo. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame DOROTEJE ŠTREMPELJ iz Mengša se zahvaljujemo dr. Pevcu, pa-tronažni službi Domžale in posebej sestri Ivi Kralj ter Domu počitka Mengeš za skrbno zdravniško pomoč in nego; gospodu Ju vanu in pevcem za lep pogrebni obred, sorodnikom, sosedom in znancem pa za izrečeno sožalje, cvetje in darove cerkvi namesto venca. Hčerki in sinova z družinami, vnuki in pravnuki. Mengeš, 15.6.1990 ZAHVALA Ob smrti naše žene in mame ELIZABETE SVETE iz Mengša, Kamniška 9 se toplo zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, molitveni spomin, darove v dobre namene in darovano cvetje. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, duhovnikom, bogoslov-cem, redovnicam, znancem in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. ar-hidiakonu, domačemu g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu, iskren Bog povrni vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Pomagali ste nam, da smo lažje izrekli vdani: Da, Oče! Zgodi se tvoja volja. vsi njeni. V SPOMIN 24. julija 1990 bo minilo dve leti, odkar me je zapustil moj dragi mož RUDI KUZELJ s Preserij Nisi podaril roke, rekel besede v slovo, tvoj lik živi povsod, živi in večno živel bo. tena vera. ZAHVALA V 25. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi in dobri sin in brat VIKTOR OSOLIN-VIKI iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke ter trobentaču za ganljivo odigrano Tišino. Hvala Rajku Novaku in Janezu Hafnerju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Še posebej bi se zahvalili rov-skim gasilcem, Janezu Hafnerju ter vsem sodelavcem iz tovarne induplati za vsestransko pomoč. Vsi njegovi. Rova, junij 1990. ZAHVALA Ob smrti najine sestre MARIJE OSOLNIK iz Limbarske gore se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje, ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi Domu počitka Mengeš in gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem še enkrat iskrena hvala. Sestri Francka in Ivana. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata JANKOTA KOKALJA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Lepa hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za ubrano petje in jožkotu za lepo zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. vsi njegovi. Gasilskemu društvu iz Moravč! V Občinskem poročevalcu, izdanem dne 17.6.1990 smo v zahvali ob smrti Alojza GOSTIČA pomotoma izpustili zahvalo za gasilce iz Moravč. Opravičujemo se jim in se jim iskreno zahvaljujemo za častno stražo, pogrebni sprevod in pokop. Še enkrat hvala. žena Francka Moravče, 21.6.1990 Sopotnik z roba Pisalo se je leto 53, ko je bil Bogdan prinesen v rejniško družino v moravsko dolino. Ni bil rojen iz ljubezni, marveč poželenja, zato so ga starši zapustili. Svoja otroška rejniška leta je preživel pri krušnih starših, tako, kot večina otrok tistega časa. Učenost je nabiral v vrhpolj-ski in moravski šoli, ter nadaljeval poklicno šolo. v tem času pa je stopil na svojo samostojno pot. Leta so ga vodila po več službah in tudi stranpoteh dokler ni pristal na robu. vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da je moravski posebnež, burkež in vagabund, zadnja leta je občasno pomagal ljudem, tu in tam pri raznih delih. Kadar pa je kaj imel v dlani, je bila odprta do drugih, zato tudi večinoma prazna. V svojih prizadevanjih je bil tudi član gasilcev in urejevalec Moravč, ni pa odklanjal pomoči pri delu v farni cerkvi. Bil je bolj slabega zdravja, bolezen, ljudje in usoda so mu zadajali udarce in bil je vendar naš sopotnik z roba družbe. Kakor tiho je prišel med nas, tako tiho in nenadoma je tudi odšel. Bil je tudi moravski grobar, ob smrti krušne matere pa groba ni izkopal, ker — rekel je — da krušni materi tega ne bo storil. Točno 13 let kasneje je ob njej našel svoj zadnji dom. Zato je prav, da se zahvalim vsem, ki ste kdajkoli kaj storili zanj. Ta zahvala velja bližnjim, krajevni skupnosti Moravče, vsem darovalcev cvetja in svečk, moravskim gasilcem, nosilcem društvenih praporov, luči in križa ter darovalcev za svete maše. Posebno velja omeniti zvonarje, moravske pevce in gos. Petriča ter gos. Viktorja za velikodušno brezplačno zvone-nje, zapete žalostinke in lepo opravljen krščanski obred slovesa, zahvala tudi vsem, ki ste sredi velikega dela našli čas, da smo tega posebnega tako številno pospremili na zadnji poti. Tu med nami je našel svoj dom in tudi zadnji dom, imeli smo ga za svojega in bil je naš sopotnik z roba. Ko boste hodili mimo njegove gomile, se spomnite nanj, kajti nikoli ne vemo, kdaj nas pokliče gospodar življenja in da postanemo zopet sopotniki. Moravčan V Radomljah, Domžalah: Nizke cene za komisijsko blago! V Domžalah je že več let komisijska trgovina. Ena deluje v Radomljah in sicer na cesti Radomeljske čete 28/A, kjer se nahaja tudi videoteka! Stranke vabijo, da si ogledajo bogato izbiro raznovrstnega blaga (zelo nizke cene!) in se poslužijo bogatega izbora videokaset. Odprto imajo vsak dan, razen nedelje od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. V Domžalah pa deluje trgovina s komisijskim blagom EXTREME v objektu za frizerstvom JUHANT na Ljubljanski 100. Odprta je vsak dan od 15.30 ure do 19.30 ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Cene so najnižje! Provizija je — tako zatrjujejo — najmanjša možna! Kar je vrednega, boste gotovo našli v obeh trgovinah, plačali pa manj od te vrednosti. Ne verjamete? Prav! Potem pridite in si oglejte! Vrtičkar Kmetijska zadruga Emona Domžale v SPB 1 na Ljubljanski 64 v Domžalah že pred časom odprla prijetno trgovinico VRTIČKAR, ki je pravi raj za vse, ki se ukvarjajo s svojimi vrtički, ki so lastniki domačih živali, v njej pa se najde tudi kaj drugega. Tako na policah najdete vse vrste semen in vsega drugega, kar spada zraven (različne vrste zemlje, cvetlične lončke in korita vseh vrst in velikosti), izbirate lahko med različnimi vrstami zaščitnih sredstev za vaše pridelke, za katere lahko najdete tudi najrazličnejša vrtna orodja, s katerimi boste izboljšali pogoje rasti. Posebno veseli bodo obiska v VRTICKARJU vaši ljubljenci — različne domače živali. V njem boste namreč našli različne vrste krmil in hrane (za pse, mačke, papagaje ipd.), opremili jih boste lahko z različnimi ovratnicami, izbrali pa jim boste lahko tudi njihovo najljubšo kletko in krtačo, da o različnih zaščitnih sredstvih proti nadležnemu mrčesu ne govorimo posebej. Pridite, VRTIČKAR vas pričakuje vsak dan od 9. do 18.30 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V.V. J. / 1 NIANSA Prva privatna šola tujih jezikov v Domžalah od 19. do 21. ure. VPIS: vsak torek od 16. do 18. ure na osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale videotečaji nemščine in angleščine za otroke, srednješolce, odrasle- Znova Iziđemo v septembru, do tedaj pa prijetne počitnice. Uredništvo SPOŠTOVANI BODOČI VOZNIKI: TEČAJ V POČITNICAH AVTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE ORGANIZIRA tečaje tudi v poletnih počitnicah! Tudi v poletnih mesecih se lahko vpišete v tečaj CPP (cestno prometnih predpisov za voznike začetnike »A« in »B« kategorije. Tečaj bomo organizirali na željo mnogih, ki želijo prav POČITNICE izkoristiti za opravljanje vozniško-šoferskega izpita. Tečaj bomo začeli 16. julija 1990 ob 19. uri, če pa se bo prijavilo dovolj kandidatov ali kandidatk, pa tudi dopoldne. Tečaj CPP v mesecu AVGUSTU bomo začeli 13. avgusta 1990. INFORMACIJE IN PRIJAVE SPREJEMAMO VSAK DAN — DELAVNIK od 9. do 11. ure dopoldne in od 16. do 19. ure popoldne v pisarni AMD Domžale, Krakovska 18 (nasproti »RE-POVŽA« ali po telefonu (061) 713-584. Po končanem tečaju nudimo kvalitetno učenje vožnje na šolskih vozilih — motorjih in avtomobilih. CENA TEČAJA JE 350 dinarjev! AMD — Domžale ing. Miha Pavlic Little England Club Podružnica Domžale Knjižnica Domžale Želite svojemu otroku omogočiti učenje angleščine brez težav? Tisti, ki ste že naši člani veste, da pouk v Little ki boste jeseni prišli k nam prvič, pa zagotavlj; v sproščenem in ustvarjalnem okolju ob preiz učijo nekaj koristnega V klubu bo delo potekalo v obliki 40 urnih tečajev v skupinah do dvanajst udeležencev (deset tednov po dvakrat tedensko). England Club-u ni samo vzgoja. Vsem tistim, amo, da bodo naše ure zabavne. Otroci bodo kušenem klubskem konceptu pozabili, da se LITTLE ENGLAND CLUB PODRUŽNICA DOMŽALE željam in potrebam udeležencev. Sprejemal bo vse predloge Članov kluba. Uživajte Šolske počitnice in se septembra oglasite pri nas. Pričakali vas bomo s svežimi idejami in novimi pristopi. Za vas jih bomo prinesli prav z Univerze v Edinburgu- V preteklem semestru je veliko Članov Kluba prihajalo iz Doba, Radomelj, Mengša in okolice. Stopili vam bomo korak naproti. Ob dovolj velikem vpisu Članov iz teh krajev bo Klub pripravil naša srečanja kar pri vas (v Dobu, Radomljah in Mengšu). Da vam bo vpis olajšan, lahko izpolnite prijavnice vnaprej in jih prinesete s seboj na vpis. Prijavnice z dodatnimi informacijami lahko dobite v Knjižnici Domžale od 27.avgusta naprej. Za Little England Club bo, kot doslej, veljal odprt koncept, še naprej se bo prilagajal mladim od 8. do 11. leta ponuja možnost učenja angleškega jezika v sproščenem in ustvarjalnem okolju. K VRISU v jesenski semester vabi od 3. do 'T/seplembra med 17. in 19. uro v Knjižnici Domžale. Informacije po tel.: 448-831. Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 Little England Club Podružnica Domžale PRIJAVNICA Ime in priimek: Starost: ______ Naslov: _ Telefon: TAUBI SPORT ^Staubi V S P O R T od 9. VII. de IO. VII. «o od 13. VII. da 3. VIII. 90 ed •. VIII. de 17. VIII. «0 AVTOOPTIKA — meritev in nastavitev podvozja VULKANIZERS7VO — montaža — centriranje — popravilo pnevmatik Ugodna prodaja gum Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. JOŽE SKOK Veselovo nabrežje 16, Mengeš tel.: 737-300 BRIGITA R0G0VIČ BRIGITA MARKET MENGEŠ čestita ob krajevnem prazniku 9. juliju vsem svojim strankam ter se priproča za nakup in obisk. Hkrati opozarja na veliko izbiro uvoženih sirov, uvoženih konditorskih izdelkov in sladoleda. Pričakujejo vaš obisk! OJcplet izdelovanje vrvic, vrvi in vrvnih Izdelkov Flere skupna obratovalnica DOMŽALE, Študljanska 87, telefon: 061/721-464 T.*J AVTO CLUB P&K(d.0.0. Ljubljanska 36 (pritličje) Širok izbor dejavnosti AVTO CLUB Avto club Ima v svojem načrtu zelo razvejano dejavnost. Najprej je začela delovati avto šola na območju Domžal, Kamnika in LJubljane. Prvi tečaj cestno prometnih predpisov je v teku, naslednji pa bo v avgustu. Poučevanje vožnje bo potekalo neprekinjeno tudi poleti na vozilih: zastava 128, yugo in renault-5. Cena vožnje je 160,00 dinarjev. Tečaji iz CPP in prve pomoči so za dijake in študente cenejši za 10 %. Uradne ure so vsak dan razen sobote in nedelje od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure ko vam je na voljo tudi telefon 721-825. Avto club opravlja tudi: — servisiranje osebnih vozil, — svetovanje pri prometni uporabi CPP (pravni nasveti), — avto vleka in pomoč na cesti. Zunanje trgovinska dejavnost za uvoz osebnih vozil in rezervnih delov bo začela delovati jeseni — predvidoma oktobra. S tem pa še niso izčrpane vse možne dejavnosti, ki jih bodo uvajali postopno glede na potrebe in možnosti. Avto club se priporoča in vas vabi k sodelovanju! vabi šolarje v TENIS CAMP Pripravili ga bodo v športnem parku Mengeš — v času šolskih počitnic. Camp bo trajal dva tedna, vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure. DNEVNI PROGRAM: — od 8.00 do 9.00 — prihod udeležencev in zajtrk — od 9.00 do 12.30 - TENIŠKA ŠOLA in ostale športne aktivnosti — od 12.30 do 13.30 - kosilo — od 13.30 do 15.00 ure — predvajanje video kaset (risanke, otroški in mladinski filmi) oziroma ogled filma v kino Mengeš — ob 15.00 — zaključek dnevnega programa. V teniški šoli bodo udeleženci razdeljeni v posamezne starostne skupine in po predznanju, ki ga imajo. V posameznih skupinah bo na enem igrišču do 8 otrok s teniškim učiteljem. Poleg tenisa se bomo vsakodnevno preizkušali v raznih drugih športnih aktivnostih: košarki, odbojki, nogometu, lokostrelstvu, squashu, katere bodo poučevali strokovnjaki s teh področij. V prvem tednu campa imamo v programu v petek po zajtrku, pa vse do kosila kopanje »na Belinki« z organiziranim prevozom. V drugem tednu pa gremo v petek, to je zadnji dan campa na zaključni izlet z avtobusom, na katerem bomo tekmovali v raznih družabnih igrah in izvedli podelitev priznanj vsem udeležencem. Program TENIS CAMPA bo izveden v vsakem vremenu, ker imamo najete tudi zmogljivosti v teniški dvorani Fittop (tenis, squash) in nas slabo vreme ne bo oviralo. CENA za posameznega udeleženca je 2.000,00 din. V ceni je vračunana celotna prehrana (zajtrk, kosilo), strokovno vodenje vseh dejavnosti, najetje zmogljivosti, avtobusni prevozi na kopanje in zaključni izlet, stroški priznanj s skupinsko fotografijo, vsak udeleženec pa dobi tudi majico. PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE PO TELEFONU: (061) 738-545 oziroma na naslovu: TAUBI ŠPORT - Marjan GOLOB, Zavrti 14, Mengeš. VABLJENI! OBČINA DOMŽALE Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja OBVESTILO Obveščamo vse prosilce, ki so podali vloge na 2. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo, da je osnutek prednostnega vrstnega reda udeležencev javnega natečaja od 5. 7. 1990 dalje objavljen na razglasni deski v prostorih Občine Domžale na Ljubljanski 69, Domžale, ter dan v 15-dnevno javno razpravo. Iz osnutka prednostnega vrstnega reda so razvidni prosilci, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red in izpolnjujejo pogoje razpisa, kakor tudi udeleženci razpisa, ki na osnutek prednostnega vrstnega reda niso uvrščeni. Po končani javni razpravi in obravnavi morebitnih ugovorov zoper objavljeni osnutek bo Odbor za solidarnost pripravil dokončni vrstni red upravičencev in ga dal v potrditev Odboru za stanovanjsko gospodarstvo. Dokončni vrstni red upravičencev za stanovanjska posojila sprejet na Odboru za stanovanjsko gospodarstvo bo objavljen v Občinskem poročevalcu Občine Domžale ali v prostorih Občine Domžale enako kot osnutek. Pomočnik predsednika Komiteja: Jagoda Kosmina, dipl. geod. kom. ing., 1. r. NOVO V KOZMETIČNEM SALONU V DOBU PRI MARTINI SREBOTNJAK: MYOLIFT odstranjuje: — gube — strije — brazgotine — akne — celulit (tanjšanje) Kozmetični salon MARTINA SREBOTNJAK, Kidričeva 22 tel. 721-905 občinski poročevalec stran 15 I EPIGRAMI ^ (ZA)GROBEUSKA ^ Le sekaj, sekaj smrečice — tic t—----------..................T////M I tidrala... in stesaj so kozolčeke — tidralalilali-LOM! Bo službica zaplavala — tidrala ... Denarnica zajokala — tidralalilali-LOM! % DOMŽALSKA (PO)letna ^ Naše novo »letno« gledališče gledališče enkrat le na leto se obišče?! Šmentano je naše besedišče, ko južnaški se izraz poišče. U SLOVENAČKOJ LJUBLJANSKOJ BANCI Kurseve u dinarima izdaje Ljubljanska banka; jao-kuku-lele, svima Slovencima — jezikovna zanka. ELANOVSKA Do zdaj elan pomenil je polet in vnemo, a brez količkov — nam zasmučal je denar; nasankal je le borec za pošteno stvar! I s§ (KO)LAJNARSKA I 1 DUH ČASA Nazadnje komunisti so dosegli, kar predvideva njihova ideja; saj brez lastništva bodo ljudstvu stregli. NOVINARSKA Radio s TEVE se je postaral, zrabljene nam viže le vrti; partija, ki je nihče ni maral, jim je šla pod kožo in v kosti. PRENOVITVENA Cankar, Cankerjeve si založbe stric, v Leksikonu čudne mere so resnic: saj ima Pijade sedemnajst! (ni vic), slavni Valvasor pa le — deset vrstic. Do zdaj smo štirideset let poslušali le eno-isto lajno; občudoval nas je vesoljni svet, saj milijonkrat smo »talal« — kolajno. KULTURNE REVOLUCIJE Le štiri leta — ne, pri nas kar štirikrat deset; da Stvar je pozorela, so mnogi šli sedet. Še sreča, da med njimi živi so ostali, o »kontrarevoluciji« da bodo kaj pisali. SLOVENAČKOJ ZKS E, sada opet pričaćemo u srpskoj šprahi, što bilo je na Reškoj cesti — za zapahi. France Cerar i občin/ki , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrlč, Bogdan Oso-lin, Ivko Hribar, Igor Lipovšek-Lenasi, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan, Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni Urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Uredništvo z dnem 15. 3.1990 rokopisov in fotografij