Usilni pomirivec. Grof Bismark je s kratkiaii besedami povedal celemu svetu, kako zna končati vezdajno strahovito vojsko. Rekel je namreč javno in nradno, da, 6e se bode Pariz nekoliko časa držal in bode potem od Nemcev ali s silo vzet, ali se bodo Parižani prostovoljno podali, morata dva milijona prebivalcev lakote umreti. — Strahovita jeta misel, in groza mora obleteti vsakega Ijudoijuba, ki čuje take besede, in take besede hladnokrvno izreči in dvema niilijonoraa najgroznejšo smrt pripravljati mora samo častiželjna, oholna in železna duša Bismarkova in njegovega kralja. In žalibože, če pogledatno na vezdanje stanje Parižanov, moramo reči, da je Bismark resnico govoril. Pariz potrebuje za živež vsak dan naj manj 800 volov in 30.000 funtov kruba in drngih jedi. Če bodo tedaj Parižani kake 4 tedne popolnoma obdani, mora priti konec, kaki se strahovitejši niti misliti ne more in kaki še dozdaj v zgodovino ni zapisan. Tisoč in tisoč jih bode glodalo kost lakote in bode našlo smrt na naj strahovitejši način , one pa, ki nje preživijo, bode pobral tifus, griža in še druge bude bolezni. Zugajoči, bledi. s kostmi žugajoči glad se bode tedaj v kratkem postavil na s krvjo popolnoma zalito bojišče in se tamo predstavil kot silni pomirivec , in tim silnejši, ker po izstradanem Parizu se bi še le začela prava pokončevalna vojska po celi Francoski, pred ktero trepeče celo železna duša Bismarka. Lakota, kot strahovito strašilo stoji tudi njemu že pred očmi, ker tudi že nemški armadi zlo pomanjkuje živeža, tako, da so oskrbniki živcža za armado že zdaj zlo zadovoljni, če le morejo najpotrebnejše za armado spraviti. če bi tedaj Nenici Pariz dobili in bi res boteli Parižanoni z živežem poniagati, tega celo nebi mogli, ker ga sami zadosti nimajo. Bistnark sam je zato že nevtralnim vladatu pisal , da naj one delajo pomirje med bojevajočima se strankatua. — Bismark je tedaj tudi že pripravljen nekoliko popustiti , ali pa bode francoska vlada še kaj več privolila Prusom dati, to je drugo vprašanje. Mislimo vendar, da bodo tudi Parižani se prepričali, da od zunaj nimajo upanja pomoči dobiti, in da jih čaka strabovitost bombardiranja mesta in lakote, in bodo tudi mir sklenoli. Ker neizmerua nesreča bi res bila, če bi se najlepše mesto Evrope v razvaline spreobrnilo in več kot dva milijona ljudi najstrahovitejšo smrt našlo. Kakor se čuje, je Pruska vlada res začela drugim nevtralnim vladam prigovarjati, da se naj vse skupaj zdrnžijo in delajo do tega, da se napravi ko najbitrej mir med Prusko in Francosko. Pravi se tndi dalje, da avstrijska vlada, italjanska in angleška so tudi one iste misli, in da so že koraki storjeni, da se bode posebno pruska vlada silila do tega, da mora napraviti mir. Pru.8ka stavi te-le pogoje miru: l.Francoska mora odstopiti Elsasko in neki del Lotringske. 2. Mora ji dati trdnjavDo linijo od Belfort-a do Metz-Thionville. 3. Mora ji odstopiti koloDije Pondichery in Isel Bourbon. 4. Mora plačati 2500 milijonov frankov stroškov za vojsko. Dalje misli Pruska, da bi za obe stranki dobro bilo , če bi nemške armade toliko časa se ostale v Francoski, dokler se nebi tamo vlada spet uravnala. Ali bodo Francozi to vse dovolili ali ne, je težko povedati, mislimo vendar, da bi že bil skrajni čas, če bi se ti strahoviti vojski napravil konec, ktera dva velika naroda popolDoma pokončati žuga. Naj se tedaj da spet inir Ijudstvu, ktero pri najboljšem izidu vojske vsikdar samo zgubiti tuora!