t»
"pROLETAREC je delavski list za
misleče čiftatclje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
NO__ST. 1174.
Enterad «i Mcond-claM mutter Dec«mb«r fTTlIf, at tb« |»o»t offlc*
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
- ■
■t CIiImio, tli., undtr th« Act of Congrw of M»rch »-d. 1ST>	CHICAGO, ILL« 13 M A (MARCH I.TI 1930.
i'uuiwbm wmmHy at
WW w. yatti St.
Drugi najstarejši
jugoslovanski socialistiiai list.
LETO—VOL. XXV.
TRIDESET
PRODUKCIJA RASTE. STEVI O NEZAP0SUEN1H SE VEČA
Anglija, Nuncija, Zedinjene države in druge industrials dežele v krizi	jf
BREZPOSELNIH DELAVCEV
Kršenje proHIbtelfe 4<na debelo" ni nič Izrednega
»rhskeih sii
V	tedanjem ekonorhskeih sistemu brezposelnost ne more biti odpravljena, nego le v uredbi, ki bo bazirala na
produkciji za potrebo namesto za profit
Trideset milijonov brezposelnih! Pred pa^leti jih je bilo dvajset milijonov. In njihovo število še vedno narašča. I izboljšujoča se tehnika omogoča večanje produkcije in zmanjševanje števila zaposljenih delavcev.
Tragičnost brezposelnosti.
Pravijo, da le oni, ki skusijo gorje, ga v resnici poznajo. Za delavca je brezposelnost tragična. Sto tisoče družin je že bilo runiranih radi nje. Ako ni zaslužka, ni hrane, pridejo bolezni in s tem še druge nadloge. Marsikdo je pod težo razmer storil poslednji obupniJt^fSTcr~Br^poselnost je najhujše, kar more zadeti delavca fn njegovo drUiino, razen bolezni. Požre mu prihranke, ako jih ima, izganja ga iz stanovanja, oropa ga vsake priložnosti do uživanja dobrin življenja.
Kriza v evropskih deželah.
V	Angliji je nad dva milijona brezposelnih. Izmed teh jih je milijon trajno brez zaslužka. Preživljajo se s podporo, ki jim jo daje država. Dva milijona ljudi, ki bi lahko producirali in uživali, toda morajo živeti v mizeriji.
V	Nemčiji je sedaj okrog štiri in pol milijona brezposelnih.
V	Italiji jih je približno 600,000. Rusija ima izmed enajst milijonov organiziranih delavcev dva milijona brezposelnih. Brezposelnost je občutna tudi v Belgiji, v Skandinavskih deželah, na Poljskem, na Balkanu, v baltiških in drugih deželah Evrope. Najmanj jo ima Francija, toda tudi v nji se veča in-dustrialna rezervna armada.	$
Listi pogosto poročajo o odkritjih tajnih pivovareo ali distilacij, kjer se producira pijačo za one, ki niso posebno vneti za izpolnjevanje 18. dodatka k ustavi. Na tej sliki vidite ogromne sode v neki distilarni v Chicagu, ki jih je nedavno odkrilo budno oko prohibicijskih uradnikov. V vsakem teh sodov je bilo deset tisoč galon alkohola. Distilarna je producirala 2,000 galon alkohola dnevno, katerega so prodajali v ličnih steklenicah s ponarejenimi kanadskimi trgovskimi in vladnimi znamkami za kanadsko žganje. Tako velike "feutlegarije" ni moč skriti pred oblastjo, zato jo ona navadno izsledi šele ko se lastniki in policijski ter prohibicijski uradniki spro radi delitve profit a, ali pa, če postaja stvar "prevroča'' in se bliža "škandal"
Pripovedka o ameriški pros peri teti.
Vzlic neprestanemu zatrjevanju zvezne vlade in meščanskega časopisja o trajnosti ameriške prosperitete je polagoma prodrla v svet resnica, da je v Zedinjenih državah že blizu šest milijonov brezposelnih. Ameriški delavec je po večini navezan na zaslužek od danes do jutri. Skoro vse, kar poseduje, plačuje na obroke. Zastane s plačilom, pa mu vzamejo, kar misli, da je njegovo. Išče delo — vse povsod prenapolnjeno. Čita liste — razmere se izboljšujejo, brezposelnost ni občana, pro-speriteta ni v nevarnosti.	'
Razen v Zed. državah je brezposelnost velika tudi v drugih deželah tega kontinenta. V Kanadi, v Argentini, Braziliji, Mehiki itd., išče trume delavcev zaslužka. V Zed. državah, Argentini in Kanadi je prizadetih tudi mnogo tisoč slovenskih delavcev.
Brezposelnost na Japonskem.
Japonska ima glasom uradnih sporočil okrog 600,000 brezposelnih, medtem ko trdijo delavski krogi, da jih je precej nad milijon. Ni je skoro dežele, ki ne bi imela problema brezposelnosti.
Pet milijard za militarizem.
sNa konferenci v Londonu za omejitev oboroževanja nagla-šajo, da trošijo vse dežele na svetu skupno pet milijard dolarjev za militarizem povprečno vsako leto. Cetau ne rajše za ekonomsko izboljševanje dežel, za odpravo brezposelnosti in drugih socialnih nadlog?
V sedanji uredbi je rešitev tega vprašanja nemogoča. Lahko se tu in tam pomore nekaterim do zaslužka z javnimi deli, pomaga se jim s podporami, toda mora brezposelnosti ostane.
To je problem, ki ga bo v stanju rešiti družba bodočnosti, kadar bo zrela za skupnost, za brisanje mej in za odpravo sistema, v katerem se producira vse radi profita gospodarjem, in ne radi ljudskih potreb. Bogastev je dovolj za vse, in pogoji so dani, ki omogočajo, da bi vse ljudstvo sveta lahko živelo v blagostanju. Proces, ki vodi do take uredbe, je v teku. Ko bodo ljudstva zanjo povsem zrela, postane dejstvo. Naloga socialističnega in delavskega gibanja je, da ta proces pospešuje.
Po enem letu Hooverjeve prosperitete
Ta mesec je minilo leto dni, od kar je predsednik Zed. držav Herbert Hoover. Časopisje ga je v kampanji in po izvolitvi slavilo kot nosilca in graditelja ameriške prosperitete. Ob svoji prvi obletnici predsedni-štva vidi nad pet milijonov brezposelnih, zniževanje plač in splošno slabšanje življenske-ga položaja delovnega ljudstva. ¡Hoover ali Smith, republikanec ali demokrat, nihče ne more vzeti in ne dati prosperitete. Ta je v rokah kapitalističnega sloja. In kadar bo ljudstvo hotelo prosperiteto zase, bo moralo voliti v urade drugačne ljudi kakor pa so republikanci in demokratje.
ODSLAVUENJE
KAKŠEN JE BIL REZULTAT DEMONSTRACIJ DNE 6. MARCA NEDR2AVUAN0V
Izrabljanje bednih po svetu za politiko komiterne Neupravičene metode
Aretacije, več ubitih in mnogo sikaniranih je rezultat demonstracij proti brezposelnosti
Odprava smrtne kazni na Danskem
Po vojni je propaganda za odpravo smrtne kazni zelo pojenjala. Nekaj držav, posebno v Ameriki, jo je znova uvedlo, v Evropi pa se je zatekla k nji Italija.
Nedavno je odpravila smrtno kazen Danska. Njen parlament jo je ukinil s 119 glasovi proti petim poslancem, ki niso glasovali.
Na Danskem je s tem smrtna kazen postavno odpravljena, medtem ko se je v praksi ne icvriuje več ie od leta 1892. Od 1. 1866. do 1892 je bilo legalno usmrčenih sedem ofeeb. Danska ima jako majhen odsto-
PROPAGANDIST ZA PROHIBICIJO
Zaro Aga, o katerem pravijo, da je star 156 let, bo pustil službo vratarja v Carigradu in pride aprila to leto v Zed- države na povabilo ameriške pro-tialkoholne lige. Kazala ga bo pijanim in treznim Amerikan-cem z dokazovanjem, kolikšno
tek zločincev, in v primeri s Chicago je zelo idealna dežela kar se varnosti tiče. Smrtna kazen torej ne poboljšuje, niti ne straši zločince.
Važnost socialistične
stranke v Španiji
V Španiji, kjer je po padcu diktature Primo de Rivere zelo zažarelo republikansko gibanje je socialistična stranka izmpd strank opozicije in napredka najvažnejša.
Koncem leta 1929 je imela 449 postojank in 12,757 članov. Decembra 1927 je imela samo 206 postojank in 7,940 članov. V teku dveh let je napredovala skoro sto odstotkov.
starost lahko dočaka človek, ako ne pokusi nikdar ničesar, kar diši po alkoholu. Zaro Aga pravi, da je kava najjača pijača ,ki jo je kedaj pokusil. O žganju, vinu in pivu vzlic svoji visoki starosti ne ve ničesar. Svojih žen ne bo vzel s seboj v Ameriko.
Kapitalistično časopisje je z veliko vnemo poročalo o pozivu komunistične internacionale za organiziranje demonstracij brezposelnih dne 6. marca. Komunistične stranke so navodilo točno izvajale, kajti ničesar ni lagljega kakor izrabiti tisoče brezposelnih, katerim se zdi, da jih je zavrgel ves svet. Kje naj da duška ogorčenju nad krivico, ki se mu godi? Pa dobi priliko v demonstraciji, kjer lahko pokaže mimoidočim, da s svojim stanjem ni prav nič zadovoljen.
Demonstracije v Ameriki.
V	ameriških mestih demonstracije niso napravile tistega vtisa, kakor so ga prireditelji pričakovali. V New Yorku je prišlo do večjega pretepa med demonstranti in policijo, ker jim slednja ni pustila pai^adi-rati do mestne hiše. Kadar pa se v New Yorku ali v čikaškem loop primeri kaj izrednega, je takoj na kupu deset do dvajset lisoč radovednežev. Bilo jih je toliko imenovanega dne tudi v New Yorku.
Ulice za demonstracijo v Chicagu je določila policija, ki je celo pomagala pri razvrščanju parade, med tem ko je prvo parado brezposelnih, istota-ko pod vodstvom komunistov, ki se je vršila dober teden prej, razbila.
V	Washingtonu je policija razgnala malo skupino, ki je opozarjala vladne uradnike na brezposelnost, na okupacijo Haitija in podobno. V vseh teh demonstracijah so namreč nosili napise, ki so govorili ne samo o brezposelnosti, nego tudi o gibanju Indijcev in Fili-pincev za neodvisnost, o zahtevah za priznanje sovjetske Rusije in podobno. Zelo mnogo brezposelnih je sodelovalo v
paradi v Detroitu in Clevelan-du.
Demonstracije v Evropi.
Časopisje je poročalo, da bodo komunistične demonstracije brezposelnih najhujše v Nemčiji. Minile pa so brez velikih spopadov, dasi so zahtevale par življenj. Precej demonstran-strantov in nekaj policajev je bilo ranjenih.
Demonstracije drugod v Evropi so bile bolj mlačna stvar. Na Dunaju, kjer je velika brezposelnost, je sodelovalo le par sto ljudi, ravno tako v Londonu. Tudi brezposelni- v večini nočejo biti orodje za politiko, ki ni povsem v njihovem interesu.
Ženske v Berlinu v večini za socializem
Pri zadnjih občinskih volitvah je glasovalo 310,000 moških in 342,000 žensk za socialistično listo. Za komunistično je glasovalo 308,000 moških in 257,000 žensk. .
Mestna občina Detroit je odslovila iz mestnih služb vse ne-državljane, okrog dva tisoč oseb ,namesto katerih so upo-slili državljane. Bivšim vojakom so dali prednost.
Tudi avtomobilska podjetja odslavljajo nedržavljane. V Detroitu je po izkazih mestnega biroja nad 100,000 brezposelnih. Dvanajst tisoč družin dobiva podporo iz mestne blagajne.
Odslavljanje delavcev, ali pa i jim odrekati uposlitev samo za-| to ker niso še državljani, je kruto. Ako postanejo breme "javni dobrodelnosti", se jih sme po zakonu deportirati. Toda oni nočejo postati breme nikomur. Vprašajo edino za delo, da se prežive z zaslužkom, in če jjm je to odrečeno zato ker niso državljani, kaj naj počno za preživljanje?
Nekoč so vprašali bivšega predsednika Tafta, ki je pred dnevi umrl, kaj naj store brezposelni v svoji bedi. "Bog ve," je odgovoril. Tudi sedanja administracija se tolaži, da se bodo stvari počasi že kako izravnale z božjo pomočjo.
ČEMU POCAS NOST Z JAV NiMI DELI
Hooverjeva konferenca indu-strialcev in guvernerjev je obljubovala v tej krizi od pomoč z gradnjami javnih naprav, ki pa so še vedno le v obljubah.
Že precej tednov je tega, ko so se v Washingtonu zbrali in-dustrialci in guvernerji v svrho posvetovanj, kako pospešiti razna javna dela, s katerimi bi se poskrbelo delo tisočem, ki so ga izgubili v privatnih tovarnah.
Posebna komisija v trgovskem departmentu je kmalu zatem začela naštevati, koliko bo potrošila ta in koliko ona država, a obljube so še vedno obljube.
Dne 9. marca je bilo iz Wa-shingtona ponovno obljubljano, da potrošijo države New York, Pennsylvania in Ohio nad milijardo dolarjev z javnimi deli, ki se prično na pomlad. Tudi ostale države bodo potrošile v enak namen mnogo milijonov, pravi isto poročilo. Ampak čemu tolikšna počasnost?
Socialisti in unije v New Yorku za brezposelne
Socialistična stranka v New Yorku deluje na problemu brezposelnosti skupno z unijami. Sklicana je konferenca, ki se bo vršila 19. marca. Med sklicatelji so soc. stranka, unija I. L. G. M., A. C. Wj, nadalje unija barvarjev, zveza unij židovskih delavcev in pa podporna organizacija Workmen's Circle. Te organizacije v New Yorku zastopajo nad 200,000 delavcev.
MILWAUKEE ZA BREZPOSELNE.
Milwaukee county daje že več tednov podporo 4,000 družinam, ki štejejo skupno 20,000 oseb.
SANCHEZ GUERRA ZA REPUBLIKO V ŠPANIJI
ALI 2E sodelujete,
da bo
prvomajska Številka,
ki isida k
petindvajsetletnici
"PROLETARCA",
i
. uspešno
podVBftjt?
Perušek razstavi svoje slike v Waukeganu
H. G. Perušek, ki je dosegel za svoja dela to leto na razsta vah v Chicagu veliko priznanja, bo imel prihodnjo izložbo svojih slik med Slovefici v Wau-keganu. Razstava se bo vršila 11.—12.—13. aprila v Slovenskem narodnem domu.
Zanimivo je, da je Peruška imenoval milwauški Art institut za sodnika v komisiji, ki bo določala nagrade odbranim slikam umetnikov v Wisconsinu. Razen Peruška je izmed Uli-noičanov imenovan v komisijo tudi en direktor umetnin s či-kaške univerze.
Bivši španski ministrski predsednik Sanchez Guerra, ki je tu na sliki, se je kmalu po padcu diktatorja Primo die Rivere izrekel, da je za republiko, kajti sedanji okoreli sistem
španskega monarhizma ni v stanju nuditi državi nikakega napredka. Guerra ni edini vodilni politik v Španiji, ki je izstopil iz vrst monarhistov in se izrekel za republiko/

(¡illas© ©i i z |f|a s c g a (¡i lb cunja
AU SE AMERIKANCI SPLOH KAJ ZANIMAJO ZA SOCIALIZEM?
Poročilo iz Pennsylvanie
V Mdlonovi metropoli ae giblje, toda ne vae tako, kakor želi Andy. Pojavljajo ae znaki, da dobimo v tej drla vi Grundyjev in kozakov močno delavsko gibanje.
Dne 19. feb. se je vršil v templju aa mladino v Shenby Parku shod, ki ga je sklicala Liga za neodvisno politično akcijo (League for Indepen-dent Political Action, okrajšano L. L P. A.). Govornik je bil znani socialistični voditelj Norman Thomas. Med prisotnimi j » bilo tudi več profesorjev, ki so stavili govorniku različna vprašanja. Thomas ima veliko ananje o vseh ekonomskih in političnih problemih, pa ga ne more nihče m nobenim vprašanjem spraviti v zagato. Odgovarjal je nanje v splošno aadovoljnost avdijence. Eden udeležencev je bil tudi Samuel Harden Churvh, predsednik Carnegijevega in-atituta v Pittaburghu, ki deluje za ustanovitev nove liberalne stranke v namenu, da odpravi prohibicijo. Tudi on je stavil__ vprašanje Thomasu: Thomas je izvajal, da stranka, kakor jo propagira Church, ne more in ne bi odgovarjala potrebam ameriškega ljudstva. Je brez socialnega programa, brez zahtev za ekonomske pre-uredbe, in zato se resnični progre-aivci zanjo ne morejo ogrevati.
Thomasa so vprašali tudi o njegovem stališču glede "čistega" marksizma", če veruje v demokracijo, kako ai predstavlja novo vlado, če more
ki hočejo profit, še več profita, katerega jim ni nikdar zadosti.
Vprašali so ga tudi, če ae bodo progresivni senatorji pridružili novi stranki. Dejal je, da ne more govoriti v njihovem imenu. Izvajal je nadalje, da uspešna stranka delavcev in farmarjev ne ame sloneti na Mojzesih, nego na aebi — na LJUDSTVU. Kar ameriško ljudstvo potrebuje, ni stranka progresivnih VODITELJEV, nego stranka PROGRAMA ZA LJUDSTVO. V ameriškem javnem življenju se gleda vse preveč na osebe, na "stara" (zvezde), pa nič na program. Gibanje za strojenje vaeh zavednih delavcev intelektualcev in farmarjev pa «tremi zgraditi stranko, ki bo imela program, načrte za ekonomsko in duhovno reorganizacijo druibe.
Govoril je na tem banketu eno uro, eno uro je pa odgovarjal na vprašanja. Udeleženci so bili večinoma iz izobraženejših krogov. mk odboru omenjene Lige, ki sklicuje shode, sestanke, konference in prireja diskuzijske bankete v raznih krajih dežele, je več socialistov, m&d njimi Norman Thomas in James H. Maurer. Vsakdo se ji lahko pridruži, ki veruje, da je zgraditi v močne opozicionalne stranke z ljudskim programom potrebna. Članarina je $2 na leto.
Norman Thomas je imel en shod tudi med študenti pittaburške univerze.
Bil sem tudi na banketu članov aocializem napredovati brez sodelo- goc. organizacije v Atiegheny Countjrr
o raznih mnenjih in se vežbamo za ske prispevke. Dobili smo večjo po-svoje velike naloge. Kdor pa se za šiljatev knjig iz starega krapi, katere razprave o gospodarskih in političnih I so vam sedaj na razpolago.
vprašanjih ne zanima, tudi nima pravice zabavljati proti izkoriščevalcem, ker s svojo brezbrižnostjo pač dokazuje, da je zadovoljen z ostanki, ki padajo z miz bogatašev.
tsAnton Zornik.
vanja inženirjev itd. Tudi Markso-vo geslo, da delavci pod kapitalizmom nimajo kaj izgubiti, pač pa vse pridobiti če ta sistem vržejo, je spretno tolmačil in zagovarjal. Napolnil bi mnogo prostora, če bi opisoval vse odgovore. Omenil jih bom na kratko. Glede inženirjev je Thomas dejal, da so mnogi izmed njih socialisti. In-ienirji delajo že sedaj načrte za naprave socialnega značaja ,npr. regulacije rek, razne ustanove v mestih, Boulder Dam, železniška omrežja, elektrarne, prekope itd. Vse te stvari služijo družbi, četudi so večinoma privatna posest. Inženirji bodo delali za družbo kakor delajo sedaj za privatne interese in storili bodo ▼ korist ljudstva lahko veliko več, ker jim ne bo treba paziti na profit privatnikom.
. Inženir ostane, le kapitalist odpade. Našteval je imena kapitalistov, ki niti »o vedo, kje je investiran njihov denar. Vlečejo ogromne dobičke, ki jih pospravijo, ne da bi vedeli, kdo je delal zanj in v katerem kraju. Vse akrf>i so na ramah najetih inženirjev, ravnateljev in delavcev, dobiček pa •pravi kapitalist Tak sistem je blaznost. Citiral je poročila inženirjev o situaciji v premogovniški industriji, ki pravijo, da je to problem, ki se ga more rešiti le z javno kontrolo in socializacijo rovov. Privatne kom-panije ga ne bodo retile. V kaosu tega obrata so tepeni le premogarji in njihove družine. Mar je to idealno «tanje? Inženirji bodo lahko storili mnogo več, če bodo delali za ljudstvo,' namesto za kopo bogatih delničarjev,
Prirejen je bil v počast zaslužnemu 70-letnemu sodrugu Wm. Adamsu. Udeležba je bila obilna. Prisotnih je bilo tudi nekaj slovenskih sodrugov, med njimi šest iz Sygana. S. Adams je dobil ob tej priliki mnogo brzojavnih čestitk iz raznih krajev Unije. Omizju je predsedovala sodruginja Tait, ki je nalogo izborno rešila.
Tu sem naštel par shodov in sestankov, da vidite, kako se giblje med Amerikanci. Naštel bi jih lahko več, kajti vedno so predavanja, shodi in konference, ki gladijo pot
Predavanja v Collinwoodu
Collinwood, O. — V petek 14. mar ca se vrši v čitalnici Slov. delavskega doma v dvorani št 3 tretje predavanje.. • Predavatelj bo splošno znani dr. F. J. Kern, ki bo govoril o pomenu čitalnic. Vabljeni ste, da se tega predavanja udeležite v čimvečjem številu.
V prvem predavanju, ki ga je imel pesnik Ivan Zorman, nam je bila podana slika slovenske književnosti V drugem nam je predaval Jos. A. Sis-kovich o nas samih—"Mi sami" se je glasil predmet Oba predavanja sta imela dober poset in oba sta zadovoljila avdijenco.
Zadovoljni boste tudi s predmetom in izvajanji predavatelja dr. Kern» v petek večer, 14. marca! Pridite gotovo!
Vabljeni ste tudi na pristop v čitalnico. Delničarji so vpisnine prosti, plačajo pa mesečno, lOc članarine, torej le toliko, da Imamo član-
Jos. F. Durn.
0 pokojnem John Juvancu
West Allis, Wis. — V profili številki tega lista je bilo poročano o smrti sodruga John Juvanca, ki si je zaslužil lep list v zgodovini našega delavskega gibanja.
Pogreb se je vršil dne 1. marca iz pogrebniškega zavoda Fr. Ermen-ca na pokopališče Forest Home, kjer je bilo njegovo truplo upepeljeno, kakor je želel pred smrtjo.. Pevci soc. pevskega zbora "Naprej" so mu zapeli v poslednje slovo, Liberty godba pod vodstvom sodruga Severino Polo pa je igrala žalostinke. Pogreb je bil dasi skromen, vendar veličasten, in bili smo ginjeni. Udeležba je bila vzlic mrzlemu vremenu nepričakovano velika.
V imenu društva št. 16 SNPJ, se je od pokojnika poslovil predsednik istega in v imenu kluba ter JSZ. Albert Hrast V angleškem jeziku je govoril s. Severino Polo, dolgoletni znanec pokojnika še ko sta bila v Clintonu, Indiana.	•
Pokojnik je bil doma iz Šmihela pri Novem mestu. Umrl je v starosti 51 let. V Ameriko je prišel 1. 1911 in se naselil v Franklinu, Kans.
Leta 11)10 se je preselil v Clinton, Indiana potem pa je bil pod Uio razmer prisiljen iskati zopet druic dom, kajti premogovniki v Clintonu in okolici niso več niti senca od onih, ki so obratovali pred leti. Tako se je sodrug Juvanc preselil 1. 1927 v Milwaukee. Bolehal je že v Clintonu, tu pa se mu je stanje poslabšalo. Bolezen ga je mučila nad poldrugo leto, predno ji je podlegel.
Tu zapušča soprogo Terezijo in brata Franka v Kanadi.
Vsem njegovim moje sožalje.
Joseph Radelj.
Sloga je zmagala
LaSalla. III. — Dopisi iz lasallske naselbine so redki, dasi nismo brez aktivnosti in ne brez novic.
Tukajšnji premogarji so se po triletnem počivanju rovov vrnili na delo pod pogoji U. M. W. Marsikdo je stopal ponosno, ko je videl, da je vztrajnost in sloga rudarjev priborila zmago, -j '
Žalostno je, da so šli tudi nekateri Slovenci v času stavke na delo, a danes lahko vidijo, da zmaga delavčev ponos in njegova zavest, da se bori za pravico. Omahljivci in izdajalci svojih koristi nikoli ne zmagajo, ker se nikdar ne potegujejo za svoje pravice.
LaSalle ima tudi klub JSZ., ki je
včasi več, včasi manj iivahen in aktive]}. Apeliram na sodruge, da pridobe somišljenike za pridruženje klubu. To je delavska organizacija, ki pripada delavski stranki, torej je v nji mesto za vse ki se zavedajo njene važnosti.
"Proletarec" je tu že precej razširjen, jih je pa le mnogo, ki bi ga lahko naročili. Eni ga ne naroče ker jim ne dopušča brezposelnost, nekaj pa je tudi takih, ki se boje cerkvene zamere.
Naš klub št. 4 JSZ. zboruje v bodoče vsako tretjo sredo v mesecu zvečer v Slovenskem domu. Pose-čajte njegove seje vsi. — Poročevalec.
TO IN ON O ONASI AGITACIJI
Število zastopnikov se veča. — Priprave za jubilejno številko
V tej številki je priobčen 6.1 veliko sejo, slavnost ali podob- številko krasilo mnogo drugih
Neupravičen napad
Yukon, Pa. — V "Enakopravnosti" z dne 26. feb. ima A. Fortuna dopis, v katerem se obreguje ob s. J. L (Langerholca) v Johnstownu. Ce rojak A. F. misli, da mora kriti-! zirati na dopise v Proletarcu, čemu ' ne odgovarja v tem listu namesto v drugih?
A. F. ni prijatelj idej, kakršne zastopa J. L., pa je hud nanj in na druge, kateri delujejo v delavskem gibanju in v agitaciji za delavske liste.
Poznam J. L. devet let in vem, da je poštenjak in zaveden Človek. Delal je v premogovnikih, potem je upravljal zadružno prodajalno v West Newtonu, sedaj pa ima v Johnstownu svojo trgovino. Ne klanja se nikomur to vem, neglede kaj trdi kak A.
F. Želim, da se bi A. F. od njega kaj naučil in rajše pomagal kot pa kritiziral brez potrebe in podlage.
J otep h Robick.
Smrtna nezgoda v Straba-ne
Strabane, Pa. — Dne 5. marca se
je tu smrtno ponesrečil Rudolf Mikec, sin znanega rojaka Frank Mikca, delegata druš. št. 138 na prošli konvenciji SNPJ.
Pokojni Rudolf je popravljal v garaži avto. Leial je spodaj, pri tem pa je podpora, ki je držala avto kvišku, spodletela, da ga je peza z vso močjo pritisnila preko prsi.
Ko ga dolgo ni bilo, je šel oče pogledat Nudil se mu je prizor, ki ga ne pozabi nikdar. - Pozvali so naglo zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt.
Pokojnik je bil okrog 20 let star, in član društev št 138 SNPJ. ter JSKJ., ki sta mu poskrbela dostojen pogreb. Družini Mikec naše so-*alie.	John Tercelj.
Konferenca soc. stranke
Cleveland, O. — Zadnjič sem pomotoma poročal, da se konvencija soc. stranke države Ohio vrši 8.-9. marca. Vrši se v resnici v soboto in nedeljo 15.—16. marca v Clevelandu.
Louis Zorko.
KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA"
izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji v kampanji za razširjenje "Proletarca". Beleži 1511/4 polletnih naročnin, ali >4 naročnine več kot prejšnji izkaz. Od 1. januarja do 10.
no, kjer je prilika deliti letake
ali lUte. Sto izvodov "Proletarca" vam v ta namen pošljemo za $2. Ta vsota ne pokrije naših stroškov, toda gre se za agitacijo! Če se bi sodrugi in
marca so poslali agitatorji 645 somišljeniki oprijeli tega nači-polletnih naročnin, v pondeljek na širjenja "Proletarca", bi se pa smo jih dobili od Antona cirkulacijo "Proletarca" lahko Jankoviča (Cleveland) 20, ki dvignilo za tisoč do dva tisoč
bodo v prihodnjem izkazu.
Sedeminsedemdeset agitatorjev sodeluje v kampanji. V
izvodov tedensko več.
k cilju — k močni stranki ljudskega številu naročnin je na prvem Va., je prevzel
Frank Polanc,
programa. Želeti bi bilo, da se bi mestu Jos. Snoy, ki gre večkrat
na agitacijo v druge naselbine, na drugem mestu je Anton Jankovič iz Clevelanda, na tretjem Jacob Rožič (Milwaukee), na četrtem sta John Jankovič in Lowrenc Frank v Bar-bertonu, ki agitira skupno, na petem je Janko Zornik v De-troitu, na šestem Chas. Pogore-lec, na sedmem Frances Za-kovšek in le % naročnine za njo je Martin Judnič, oba v Waukeganu, John Sular (Kansas) jih je poslal 13, Kari Tri-nastič, Cleveland, 11, Jos. Radelj, West Allis 9 itd. Natančen izkaz je v zadnjih dveh kolonah na tej strani.
Pierce, W. zastopništvo
teh shodov in sestankov udeleževali tudi slovenski sodrugi v večjem številu, Samo jamramo, da se med A-merrkanci nič ne giblje. Če pa bi šli mednje, bi videli, kako razpravljajo in sklepajo, kako si utrjujejo pot v skupno politično stranko, in marsikaj se bi naučili od njih.
Letos se vrši naš zbor. Poskrbimo, da bo imel veliko udeležbo in živahne razprave. Če bomo v teh časih političnega in ekonomskega vrvenja aktivni, in če se ne bomo potrudili imeti zastopstvo v skupni organizaciji, bomo potisnjeni ob stran in ostanemo brezpomembni in nepoznani. Naš ugled v delavskem gibanju dozdaj je bil v splošnem dober. Poskrbimo, da bo v bodoče še boljši.
Klub št 69 JSZ. v Herminiju ima sejo vsako prvo nedeljo v mesecu po seji druš. št. 87 SNPJ. Ako želite za klubovo sejo kak drug datum, pridite s sugestijami, da se pogovorimo o spremembi. Potrebno je, da raz-( pravljamo več, ker le tako se poučimo
Osmi redni zbor
«J• Z*«
J	4
se vrši 30.-31. maja in 1. junija.
Kakor izkazuje splošno glasovanje dozdaj,
JE VELIKA VEČINA ZA
DETROIT.
Vsak klub, vsaka konferenca in vsaka organizacija, ki je pridružena Izobraževalni akciji J.S.Z. naj bo zastopana s svojim delegatom.
VOLITVE DELEGATOV SE PRIČNO IS. MARCA.
George Matesich je prvi agitator za Proletarca v Kanadi. Njegov delokrog je v Windsor-ju in okolici. Poslal je šest naročnin. Upamo, da se včasi oglasi tudi z opisom razmer
na oni strani Detroita. •
Omenili smo, da John Jankovič in Lowrenc Frank v Bar-bertonu agitirata za "Proletarca" skupaj. Kadar imata čas, se snideta, in gresta okrog rojakov v namenu, da jih pridobita v krog "Psoletarčevih" naročnikov. Zadnjič sta poslala 26 naročnin. Kar je izvedljivo v Barbertonu, bi bilo tudi drugje, kjer manjka agitatorjev. "Sam grem nerad pravi marsikdo. Povabi prijatelja somišljenika, da gresta
skupaj. Uspeh ne izostane, t
Janko Zornik v Detroitu je aktiven zastopnik. Težkoče so v brezposelnosti, kajti malo naših naselbin je vsled nje tako prizadetih kakor detroitska. Eni naročniki so že dolgo brez zaslužka, eni so se izselili za delom drugam, a Detroit bo storil v kampanji za razširjenje "Proletarca" kolikor največ mogoče. Želeti pa je več sodelovanja med agitatorji, kajti naselbina je raztresena po vsem mestu.
"Proletarca". V pismu pravi da se ne nadeja velikega uspeha. Poslal je štiri naročnine. "Proletarec" je rudarjem West Virginiji prav tako potreben kakor delavcem kjerkoli drugje. Upamo, da se število agitatorjev tega lista v W.
Va. še bolj zviša.
*
Ali ste priporočili Ameriški družinski koledar v naročitev onim, ki ga še nimajo? Imamo ga še do tri sto izvodov. Bilo bi škoda, če ostane, kajti vreden je, da gre med ljudi, da ga čitajo.
*
K. Erznožnik, Red Lodge, Montana, poroča, da so premogovniki omejili obrat. V izkazu je Erznožnik zastopan s 6 naročninami.
m
Naročite jubilejno-prvomaj-sko Številko svojcem v starem kraju. Stane 15c izvod. Naročite jo tudi onim tukaj, o katerih mislite, da bi se na list morda pozneje naročili. Vsak izvod stane 15c. Večja naročila imajo popust. Glejte oglas
Dnevnik Milwaukee Leader je priobčil o 25-letnici "Proletarca" lep uredniški članek. Med sotrudniki jubilejne številke bo tudi milwauški župan sodrug Daniel W. Hoan. Lep kos zgodovine "Proletarca" bo v nji podal Ivan Molek.
a
Slovensko kulturno društvo "Orous" v Sao Paulu, Brazilija, je naročilo iz naše knjigarne knjige Cankarjeve družbe. Ob enem nam piše za cenik knjig, da si izberejo za svojo knjižnico dela slovenskih písate Ijev. Večjo zbirko knjig je naročila iz "Proletarčeve" knjigarne tudi slovenska čitalnica na Ely, Minn.
Največje društvo SNPJ., št. 5 v Clevelandu, je bilo med prvimi, ki je sklenilo pripomoči k večji in boljši jubilejni številki. V ta namen je prispevalo $10. Vsoto je poslal tajnik sodrug Ludvik Medveshek. *
Ako želi kdo dobro hrvatsko znanstveno knjigo, naj naroči knjigo "Divji preostaci". Spisal jo je J. Howard Moore in iz angleščine prevel T. Cvetkov. Vezana je lično v platno. Njena vsebina je znanstvena, toda pisano zelo poljudno. Dasi stane dolar in pol, jo dobite za en dolar, če jo naročite v
Proletarčevi knjigami. *
Angleški delavski listi imajo v svojih jubilejnih številkah polno voščil v obliki oglasov.
latarfa-'v lita ££	^ " ***
Itls k V . ?	decembra. To j. "Proletaries" jubilejno leto.
Er**ttM trroUtj- d-u - ——
: .	n*r~Bin* '	polletne. To je, vsaka celoletna naročnin, j.
ž::;:: Doii"mio -041 d° —
..f^V I"Vt;Ti!k Ummil	fci »m o jih prejeli od .«itatorjev *
Ssdsj poslanih
na 7 strani. Pošljite nam na- Sprejema jih za svojo jubilej-
slove in vsoto, list pa jim pošljemo mi.
Od nekod v Minnesoti, kjer kraljuje jeklarski trust, smo dobili pismo naročnika, ki pravi : Dvoje imam na izbiro: odpovedati delo, ali pa "Proletarca".
Odpovedal je' "Proletarca".
Jesti moraš, tudi če si suženj. •
Ali imate morda kakšno fotografijo, ki bi spominjala na agitacijo za "Proletarca"? Npr. slike sodrugov, ki so agitirali nekoč, pa jih ni več med živimi, slike naših shodov in podobne. Pošljite jih čimprej, da jih uredimo za priobčitev v jubilejni številki.
»Jaku ..v i v■,
».,•. vés*.
Felix Rozina, ki je narisal 2e precej kartunov za "Prolietar-ca", bo zastopan tudi v jubi-I lejni številki; prejeli smo lepo Ali kdaj pomislite na veliko1 jubilejno rizbo tudi od Johna agitatorično vrednost "Prole-, Mahniča ml. iz Waukegana. tarča"? Imate morda shod,'Razen kartunov bo jubilejno
no številko tudi "Proletarec". Vsak palec velikosti stane $1,
za druge oglase pa $1.50. •
Agitatorji, sedanji in bivši funkcionarji ter odborniki in vsi drugi prijatelji "Proletarca" so vabljeni, da pošljejo članke o svojem delu, oziroma opise iz zgodovine tega lista, za objavo v jubilejni številki. Pošljite jih kmalu!
a
Mnoga podporna in kulturna društva oglašajo svoje priredbe tudi v "Proletarcu". Ali je vaše med njimi? Ce ne, opozorite ga, da bo v njegovo korist, če oglaša svojo predstavo, slavnost ali veselico, v "Proletarcu". Ob enem bo s tem po-magano tudi listu.
Kaj je vaše mnenje o "Proletarcu"? Imate kakšna priporočila ali kritiko? Sporočite, v čem se po vašem mnenju list lahko izboljša, v katerem ozi-ru se vam najbolj dopade, in v čem zasluži grajo.
Joseph Snoy, Bridgeport O. ________37
Anton Jankovich, Cleveland, O......... .
Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. ........ 8
J. Jankovich, L. Frank, Barberton, 0] 26
Janko Zornik, Detroit, Mich. __________ 12
Chas. Pogorelec, Chicago, 111............ 2
Frances Zakovšek, N. Chicago, 111..... 4
Martin Judnich, Waukegan, 111......... 2
John Sular. Gross Kans....................
Geo. Smrekar, Alliquippa Pa............. .
John Teran, Ely, Minn. .........._
Henrik Pečarič, Krayn, Pa. ___________.... —
Karl Trinastič, Cleveland, O. ...	9
Joseph Radel st, West Allis, Wis. ..!.* 3
Frank Zaitz, Chicago, 111......._....... —
John Terčel Strabane, Pa. ................ 6
John Robas. Piney Fork, O. __________
John Matičič, Luzerne, Pa. ............. .
Geo. Matesich, E. Windsor Ont,'Can." 4
Anton Zomik, Herminie, Pa............ 4
K. Erznožnik, Red Lodge, Mont Z 2
Jacob Kotar, Bridgeport, O.............. ! 1
John Turk, Chicago, III....................* 1
Rose Jereb, Rock Springs, Wyo......... —
ohn Oreshek, Throop, Pa................. 4
Frank Polanc, Pierce W. Va. __________ —
Joseph Debelak, Crucible, Pa. ........ —
Frank Petavs, Little Falls, N. Y.....—
Louis Uhemik, Ambridge, Pa.........—
F. M. Tomšič, Walsenburg, Colo.....—
Joseph Britz, Export, Pa................. —
Peter Beroik, Chicago, 111............._..* —
Anton Zidanšek, Farreiï, Pa. ............—
Jake Rupnick, Sheboygan, Wis......... 4
Anton Dobrovolec, Girard, O.............
John K rebel, Cleveland, O. ..........J.. 2
John Chesaik, Strabane, Pa. ___________ 2
Lovrenc Kavčič MacDonald, Pa........—
Joseph Golob, Indianapolis, Ind......... —
Frank Boltezar, Pueblo, Colo. —
Tony Zupančič, Point Marion, Pa.....—
Peter Zmerzlikar, Mohrland, Utah ... —
Fr. Martinjak, La Salle, III.--2
John Kobal Johnstown, Pa............. S
John Rak Jr., Chicago, 111.................. 8
Frank Cesen, Detroit, *!ich. ___________ M
Joseph Jereb, Homer City, Pa......... —
John Rayer Chicago, 111...................... —
John Gorfek, Springfield, 111. ...........—
John Kosin, Girard, O___________________ —
Ilija Bubalo, Johnstown, Pa.............—
Andy Bertl, Darrah, Pa..................... —
Frank Miksha, Cleveland, O............. —
Anton Medved Chicago, 111................ —
Leo Bregar, Akron, O....................—
Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa _—
John H. Krzirtnik, Sublet, Wyo.........—
Anton Bogataj, Renton, Pa.............—
Louis Zgonik, Collinwood, O.............—
John Langerholc. Johnstown Pa.....—
Joseph Dovyak, Detroit, Mich. ______—
Vinko Ločniškar, Chicago, IU. ....... —
Andy Zlatoper, Maynard, 0. __________—
Lawrenc Selak, Star City, W. Va. .... —
Mary Pierce, Glencoe, O. ____________ 1
John Vitez, Detroit Mich................. 1
Joseph Musich, Hibbing, Minn. _______ 2
Frank BarhiČ, Collinwood, 0............. 2
Joseph Zorko, West Newton, Pa________ 2
P^ Banich, 1Salle, 111.................... 2
Joseph Lever, Cleveland, O............—
John Kunstelj, Arcadia, Kans.........—
Peter Benedict, Detroit, Mich............. —
John M. Stonich, Frederick, Colo.__—
Frank Žagar, Traunik Mich. _________—
Fr. 6. Tauchar, Chi :ago, 111. „ ....;.. — > Albin Kamičnik, Hendersonville, Pa. —
Prcjftnji takes
110*4 66 54' 4
12 -19" 10*4 12 13 13 12 11 2 6 9 2 7 6 2 2 4 4
4
5 1 4 4 4 4 4 4 4 4
4
2
2 3 3 3
1 1 1 1 1 1
• U
Skupaj obe isksss
147Í4 66 62 30 24 21
14% 14 13 13 12 11 11 9 9 8
7
6 «
6 6
5
6 b S 4 4 4
... *
4 4 4 4 4 4 4
4 3 3
5 3 3 3 3
8
2M 2 2 2 2 2 2 2 .2 2 2 2 2 2 2 2 S 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1
Skupaj .....................
Skupaj celoletnih ... Se manjka do kvote
... ISl M
493 M
645 822 H 2,67
»nti. c. -
PROLETAREC
r7



3
"Življenski boj in naše hibe"
Odgovor na članek v tukajšnjem j •lov. listu.
Milwaukoo Wis. — Z nekako, rekel bi, masiljeno svečanostjo prefri-ganega patra nam hoče "člankar" J. M. v tukajšnjem slov. listu povedati nekaj o "življenskem boju", toda se ob enem s isto prefriganostjo izo-giblje jedra in gleda na to, da ne pove ničesar, oziroma nam končno le pove, da sta brezbrižnost in "lenoba mišljenja" Škodljiva delovanju za tukaj Sn j i Slov. dom.
člankar ubira po svoji stari navadi narodnjaške strune in prepeva sta-rokrajski liberalni evangelij: "Delajmo, gradimo, izpopolnujmo, ustvarjaj mo in gladimo pot, po kateri bomo stopali tukajšni Slovenci, oziroma Jugoslovani poncsnejše, varnejše in še bolj spoštovani kot dosedaj." Ti u-bogi narodni ponos in spoštovanje, kako te m reva ti jo! Ljudje, kateri so kriiali npr. Cankarja in druge naše duševne velikane, so prepevali iste pesmi^ in šele po njihovi smrti so začeli misliti, da bi postavljali spomenike tistim, katere~so v svojem narodnj&škem navduševanju pustili poprej stradati.
človek se mora čuditi, da se ljudstvo končno ne naveliča teh starih fraz o narodu, naši veliki bodočnosti itd. Rje za vraga pa je vse to?
Predvsem so nam potrebne boljše iivljenske razmere; da jih izvojuje-mo. pa potrebujemo izobrazbe v delavskem duhu.
Govoriti o lenobi in brezbrižnosti in reči končno: "Ako se te iznebi-mo, si bomo šele lahko postavili naš Dom, ki nam bo v ponos" itd., so lepe fraze za tiste, ki nočejo poznati resnice. Kot delavcem nam naš toliko orpevani narodni ponos ali narodni ugled ne pomaga niti najmanj. Kot delavci potrebujemo spoznanje, da le če se organiziramo kot delavci, se bomo naučili voditi boj za izboljšanje razmer, v katerih Živimo.
Že dolge mesece vlada v Ameriki silna brezposelnost. Nad 5 milijonov delavcev je brez dela, tisoče malih trgovcev in podjetnikov propada, in ogromno število delavskih družin trpi veliko pomanjkanje. Medtem pa se znižujejo plače in življenske potrebščine draže.
V kapitalističnih krogih kvasijo o
Naporna dela pri nalaganju kave
Nakladanjo kavo v San Salvadorju jo sila naporno dolo, kajti vso so mora izvršiti ročno. Nobeni konvojorji, dvigala in drugi tehnični pripomočki no pomagajo težakom. ki prenašajo težke vročo po 10 do 12 ur na dan aa skrajno nizko plačo.
raznih reformah in začasni odporno- fboju, vborbixoper obstoječi družab-
či, dasi ne stori nihče resnega koraka za izboljšanje položaja. Pojavljajo se novi znaki, ki nam pričajo, da delovno ljudstvo nima pričakovati ničesar v prihodnjem desetletju kakor čimdalje večjo bedo, brezposelnost in zatiranje.
Člankar pa kvasi o narodu, katerega mirne vesti pusti še nadalje v nezavednosti in nazadnjaštvu, namesto da bi ga klical v boj za obrambo ljudskih pravic, za izboljšanje svojega bednega položaja, za boljšo bodočnost človečanstva in proti vsem zatiralcem. Namesto tega prepeva stare pesmi, kakršnih so se posluževali zatiralci v frakih, talarjih in uniformah že stoletja, to je, starih
HILLQUrr BO GOVORIL V CHICAGU
V sredo 19. marca ob 8. zvečer bo govoril ▼ Douglaa Park avditoriju na So. Kedzie in Ogden A ve. predsednik socialistične stranke Morris Hillquit.
Morris HiHquit je bil med prvimi, lu je s svojo taktiko začel navajati ameriške unije na pota samostojne politične akcije,
in LaFollettova kampanja 1. 1924 je bila največ posledica njegovih prizadevanj.
Njegov cilj je organiziranje ameriških unij in delavstva ▼ obče v enotni delavski stranki s socialističnim programom. Kakor ni bil sezidan Rim v enesn dnevu, tako bo tudi to delo vzelo mnogo čass^ toda rodi uspehe.
Jugoslovanski delavci, pridite omenjeni večer v veliko dvorano delavskega tieeja na Kedzie in Ogden ulicah, da ču-jete govornika, ki je od svoje rano mladoeti aktiven v socialističnem gibanju.
pesmi o "milem narodu", o narodnem ponosu, ki je čimvečji, čimbolj je polna mošnja teh kričačev, in o "veliki" bodočnosti naroda, katerega velikost temelji pri teh zavajalcih na številu in množini morilnega orožja, cerkva in drugih poneuronjevalnih ustanov. "Člankar" nastopa kot ljubitelj naroda in se menda ne zaveda, da spada tudi on med one "ljubitelje naroda", kateri ta ljubi narod že stoletja pribijajo na križ, kateri so ga potisnili na stopnjo hlapčevstva in lakajstva. Ako bi hotel biti odkritosrčen, bi povedal temu narodu, da je njegova rešitev edinole v razrednem
ni red, v izobraževalnem delu, katero bo ta narod hlapcev privedlo do spoznanja resnice.
Mi smo narod delavcev in kot taki spadamo v mednarodno armado, ki se bori danes z vsemi silami proti svojemu mednarodnemu sovražniku kapitalu in njegovim zaveznikom, šovinizmu in klerikalizmu. Lahko si gradimo domove, lahko si kupujemo zastave in bandera, lahko govorimo o narodu in narodnem ponosu, vendar pa bomo ostali hlapci in sužnji ter zaostajali za onimi, ki korakajo svobodi naproti.
Ako bi "člankar" imel resne namene z narodom, bi ga skušal podučiti o dogodkih po svetu, oziroma, bi Skušal predvsem sebe poučiti o teh vpraša» njih. Človek z zdravim razumom vidi in ve. da se dane« majajo temelji svetovnega kapitalizma. On vidi in ve, da se odigravajo dogodki, kateri pretresavajo temelje obstoječega družabnega reda; da je dospel kapitalizem do vrhunca svoje moči in da ga vodi pot sedaj neizogibno navzdol.
Kot narod smo Slovenci v Ameriki kakor kaplja v oceanu. Kaj nam pomaga narodni ponos, ko pa smo že davno zgubili priložnosti za dviganje tega tako opevanega ponosa. / Ko smo se pri polnih Čašah navduševali za narodne zastave, smo pozabili na svojo mladino, na bodočo generacijo in s tem zapili svojo bodočnost, ki bi itak ne mogla biti drugačna kot skromna, kot je skromna velikih nS-rodov, kateri so potrošili milijone za ohranitev vsaj prve generacije. Sedaj, ko smo že blizu konca naše življenske poti, ko smo pustili v nemar vse velike prilike, ki so se nam v tem pogledu nudile, se vsled navduševa-nja nekaterih "narodnih odrešenikov" prebudimo in pretakamo krokodilove solze o narodu.
Nisem proti Slovenskemu domu. človek, ki je žrtvoval 22 let svojega življenja v naselbini v izobraževalnem delu, za kulturno dviganje našega naroda, za kulturno dviganje ne na podlagi narodnjaških fraz temveč na podlagi proletarske kulture, torej resnične kulture, tak človek ni in ne more biti nasproten nobeni dobri ideji. Nasproten pa sem zlorabljanju ljudske nevednosti in naivne zaupljivosti za stvar ki je bila že ob porodu mrtva.
Ako bi bili oni, ki so najglasnejši, odkritosrčni, bi rekli: Zgradimo si Jugoslovanski (če hočete tudi Slovenski sli kranjski) DELAVSKI DOM. ki bo središče resničnega kulturnega delovanja, delovanja za resnični napredek delavstva, za resnično izobrazbo na podlagi razrednega boja, tedaj bi delal z vsemi močmi za stvar ker bi temeljila na zdravi, trdni podlagi. Bil bi za to idejo, ako bi videl, da ljudje, ki so najbolj zanjo, tudi resnično delujejo za delavske koristi (delavske koristi so koristi naroda, prijatelji, ker smo delavci), da delujejo za povzdigo resnične, proleterske kulture toda ker smatram delovanje teh ljudi za nekaj, kar nam mora In nam ho prineslo samo razočaranje, sem proti, In povem to odkrito.
Frank Novak.
Kadar imaš pred seboj samo odkrite nasprotnike boj ni težak. ' Prigodi pa se, da dobe nasprotniki včasi tudi simpatije naših prijateljev-so-mišljenikov. -Nekateri se ne strinjajo s tem, drugi s onim, potem p, pridemo v škripce.
Taki socialisti ali somišljeniki niso ne tukaj ne tam, ne drže z nikomur in se boje zameriti komurkoli. Če ste skupaj in razpravljate o kaki stvari, priznajo, da to in to ni prav — in tv«Hij°i ti jim povej. Storiš to in prideš v navskrižje z nasprotniki, somišljeniki pa se potem pred nasprotno stranko opravičujejo ali pa ji celo pomagajo.
Nič čudnega ni, da tako počasi napredujemo, in da toliko dobrih agitatorjev izgubi veselje do dela. Čisto lahko je sedeti daleč za fronto ter dajati nežna in taktična povelja. Toda kako jih izvrševati na "fronti"? Mar mislijo, da se nasprotnika užene, če se mu omeni socialistična načela?
Kadar je kdo naših sodrugov na-padan, ni za nas vprašanje ali ima prav ali ne. Naša dolžnost je «tati skupaj v borbi proti nasprotnikom, medsebojne razlike pa moramo poravnati med seboj.
Le v združenju je moč.
Frank Barbie.
Ali je žensko društvo vzrok prepiru?
Johnstown, Pa. — V Proletarcu g
dne 27. feb. je imela od tukaj dopis A. K., članica druš. št 82 SNPJ. Odgovarja johnstownskemu kronikarju, ne da bi ga pravilno umela, kajti Kronikar ni nikoli pisal, da članice dr. št 82 niso enakopravne pač pa, da se čudi, ker nekateri moški in še celo nekaj žensk nasprotuje ženskemu društvu št. 600 SNPJ. s stališča, da bi ženskega društva ne bilo prav nič treba. Tega mnenja je tudi dopisnica.
Nekateri moški menda mislijo, da če imajo ženske svoje društvo, trpi moška oblast, češ, čemu se bi ženske vtikale v stvari, katere znamo voditi brez njih. Ženske naj bi bile dobre le za delo, kadar ima društvo veselico, drugače pa naj bodo doma. vodijo gospodinjstvo in skrbe za nego otrok.
Boje se brez potrebe. Mož ostane lahko glava družini, tudi Ako žena pripada ženskemu društvu, in nobene nevarnosti ni za moške, da bi ženske začele doma uvajati kake prevratne ideje proti pravilu da je mož "boss" v hiši. če pa
orodja. V letih 1928-29 so prejele ' ni	in	tudi ona
firme v tej deželi za $30,000,000 ru- 60 dobil» neglede če je v ženskem
NAZNANILO 0 SKUPNI SEJI V CLEVELANDU
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
svojih izvajanjih napram epdoljubnim Slovencem, ki so na delu za tukajšnji Slovenski Dom, je dokaz, da dotične-mu ni do drusega kot da izruje is src
zaupanje tistih, ki goje sedaj zaupa-	_________
nje v to organizacijo, in da odvrne ' Office hours at 8724 W. 26th Street
tudi ostale Slovence od sodelovanja	Tel. Crawford 2212.
za Dom, in na ta način onemogoči	1:80 _ g.30 __ 6:80 __ 8:30 DaiJ
nadaljni napredek Ali so to znaki	at Hlavaty's Drug Store
MI „e,nrgan,M ^f0 «	1858 WEST 22ND ST.
Mi poznamo prav dobro tega Spar-	4:30-6:00 p. m. daily,
taka in njegovo staro naskakovanje	^^ We<J ttn/Sund ¿n, b
proti Domu. In ravno sedaj ko vidi	,
velikanski razvoj te organizacije, s,	. tJ ^ ^
Residence Tel.: Crawford 8440
COLLIN WOOD, O Sod rut on» in sodruginjara kluba Št. 49 J. S. Z. naznanjam, da so bo vršila skupna soja vsoh treh tukajšnjih klubov v nodoljo 10. marca 1930 ob 2. uri popoldne v prostorih kluba Št. 27 v Slov. nar. domu na St. Clair Avo. Na dnovnom rodu bodo vašne stvari in rasprav« o
njih tor drugo tikajoč, so našog. po-	.	_
krota. Upoitovajto to nasnanilo in nad činitelje tega napredka. Saj ga
udeležite so skupno sojo polnoštovi! tt fc ■ ^ '	-----
mu zdi potrebno, da pridrvi s poleni
no.
tudi javnost dobro pozna, in ker so	.
LOUIS ZGONIK, tajnik kluba.
Iz Collinwooda, 0«
Zedinjene države ne priznajo Sovjetske Rusije, toda ameriški trgovci priznavajo sovjetsko zlato. Sprejemajo sovjetske trgovske komisije, sovjetske inženirje in zastopnike, če se od njih nadajejo naročil. V New Yorku ima sovjetska vlada poseben trgovski biro, Amtorg, ki posreduje v oddajanju naročil med sovjetsko vlado in ameriškimi kapitalisti. Texas pošilja v Rusijo za $25,000,000 bombaža. The Allis Chalmers Co. v Milwaukee ju ima od Rusije naročilo za $3,500,000 traktorjev, skupna ruska naročila za traktorje v Zed. državah pa znašajo nad $25,000,000. Naročenih ima tudi 17,000 plugov in veliko drugih poljedelskih strojev ter
skih naročil.
Thomas D. Cambell iz Montane, ki je agrarni svetovalec sovjetske Rusije v Zed. državah, pravi, da ne bo iznenaden, ako sovjetska Unija potroši v prihodnjih 10 letih pet sto milijonov dolarjev v tej deželi samo za poljedelske stroje. Njeni načrti za moderniziranje poljedelstva na bazi socializacije so velikanski.
Dasi sovjetska vlada od ameriške ni priznana, daje več naročil Ameriki kot katerakoli dru^a «lež^l«.
Agitator je prednja straia organizacije, pa naj bo to unija, klub, soc. stranka, zadruga ali pa društvo SNPJ.
Če boš aktiven in agitiral bodisi za delavske unije, za pridobivanje članov soc. stranki ali društvu, naročnikov Proletarcu ali Prosveti boš prej ali slej prišel v spor s tem ali onim ,morda celo s kakim časopisom ali njegovimi funkcijonarji. Zameril se jim boš, vsled tega te bodo skušali na kakršenkoli način omalovaževati, ali te napadali v listih, na sejah in kjerkoli.
Vsi naši časopisi so delavski, če kedaj ugovorjaš in dokazuješ nasprotno, prideš v nemilost
Čitali ste lahko, kakšni srtneži smo agitatorji. Ko srečamo rojaka takoj silimo vanj, da mora pristopiti v klub in se naročiti na brezverski list, če pa tega noče, ga damo v "cajten-ge". Ker imamo "mešetaraki" poklic, ker smo glasni, se zamerimo sedaj tu sedaj tam.
ali v mešanem društvu.
"čemu ne bi bili vsi v enem dru« štvn?" vprašuje dopisnica. "Jaz se ne dam odcepiti." Dobro, saj nihče nikogar ne vleče v silo proč. Če pa hočejo tiste ženske, ki se zavedajo, da bodo imele v njemu več pravic, svoje društvo, čemu bi ga jim branili?
Ampak dopisnica pravi, da ni, kar se pravic tiče, med mešanim in ženskim društvom za ženske nobene razlike. Glasom pravit jih seveda ni, so pa v praksi.
Nekaj razlik tu navajam. Članice, ki so v moškem (faktično mešanem) društvu, navadno ne obiskujejo sej, ali le nekatere, bodisi da nočejo med moške ali ker se ne zanimajo, ali pa ker mož in žena ne moreta hkrati od doma.
V ženskem društvu pa se članice udeležujejo sej, ker čutijo sanj odgovornost Razpravljajo in sklepajo o vseh zadevah v področju društva, in tako se članice pouče o marsičem, kar onim pri drugem društvu ni znano, ker ne gredo na seje in se v takih okolščinah ne morejo zanimati zanj. Članice druš. št 600 volimo svoje uradnice. ^ V moškem društvu članice sploh ne volijo, ker jih ni na sejo in zato tudi niso zastopane v odboru. Iz tega vidimo, da so po pravilih sicer enakopravne, toda v praksi vsled opisanih vzrokov vendarle niso.
Nazor, da je ženska v prvi vrsti za delo v kuhinji In gospodinjstvu in zato da rodi otroke, ni v skladu z
modernim napredkom današnje že- j ne, ki je pokazala, da lahko tekmuje na polju kulture, umetnosti, v društvenem in političnem življenju z moškimi. Veliko predsodkov je bilo treba poraziti, predno je bilo Ženski priznano načelo enakopravnosti, in1 marsikje se mora še vedno boriti zanjo.
Iz dopisa A. K. bi bilo razvidno, da je ustanovitev ženskega društva povzročila prepir v Johnstownu, In nepoučeni bi mogoče mislili, da smo živeli preje v najlepšem miru in slogi. Naše žensko društvo obstoji par | let, prepir v naselbini pa je bil udomačen od kar živi tu večja skupina rojakov. Take neprilike ima menda večina naših naselbin in društev, zato je neumestno valiti krivdo za spore na ženske, ki so ustanovile svoje društvo, kajti ustanovile so ga v interesu skupnega napredka, ne pa za zdražbo.
Nekateri ljudje tudi radi zamenjajo vsako debato na društveni seji za prepir, kar ni pravilno. Prepira se v resnici le tisti, ki je oseben, ki blati in ki se krega nad neljubimi osebami iz sovraštva. Kdor pa hoče biti v veTji družbi brez debatiranja naj gre v nedeljo v cerkev naše nove fare. Tam ne bo govoril nihče drugi kakor župnik.
Na koncu svojega\dopisa poziva A. K. člani^druš. št )k2, naj se zdramijo. To Je	želja. Koto store, bodo prestopile k ženskemu društvu št. 600, katerega ustanoviteljica ie tudi Wftltni««na
Terezija Glavach.
njegovi nameni Še za njegov značaj preumazani, ni imel poguma, da bi se bil podpisal s pravim imenom.
Boleči so taki izbruhi, vendar jih sprejemamo kot naravni pojav, in jih bomo skrbno zapisali in uvrstili med žrtve za naš Dom. Delati, skrbeti, žrtvovati svoj prosti čas trošiti de-
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svožo cvetlico aa ploso, svadbo, pogreb« itd.
nar za blagor skupno nas vseh Slo- **
vencev, In zato biti potem obmetan z !	—-_
blatom in natolcevanjem, in vstrajati	M MM»
potem še naprej na delu, to zamorejo ¡1	IW Arulrpu/ Flirlin ►
storiti le tisti, ki v reunici liuhiin O	»/I • /1IIUITIII Idil o
Ako šol i to prevseti zastopništvo "Proiotarea", prodajati sanj knjigo In me aabiratl oglaso, pišite uprav-ništvu aa pojasnila.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA "TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovonskom, Hrvaškem, Slovaškom, Češkem, Poljskem, kakor tudi ▼ Angleškem In Nemškem joslku.
Naša poeobnost so tiskovino sa društva In trgovco.
Protest
Spodaj podpisani direktorji Slovenskega Doma v Milwaukee, zbrani na izvanredni seji v ponddjek 3. marca 1930 po dve in polurnem posvetovanju in razmotrivanju sklenejo, da se na dopis priobčen v Proletarcu s dne 27. februarja iš naše naselbine, s podpisom Spartak, pošlje uredništvu P roleta rca protest proti takemu dopisovanju, ter. računajoč na njegovo objektivnost pričakuje da cenjeno uredništvo objavi sledeče pojasnilo slovenski javnosti v tej zadevi:
Mi direktorji Slovenskega Doma, smo kot vsi drugi ljudje podvrženi slabostim in napakam, zato s veseljem in hvaležnostjo sprejmemo vsako konstruktivno kritiko, navodila, nasvete, in sploh vse dobro, ki ima namen pouspešiti delo za tukajšnji Slovenski Dom, dokler je vse to v okvirju tolerance in resnice. Kadar pa nekdo prekorači meje v tem ozi-ru, skriva za tujimi imeni, kot to dela imenovani Spartak potem to ni več kritika, ampak zahrbtno napadanje in obrekovanje.
Zasmehoval ni, poniževalni in nor-čevalni ton, katerega se poslužuje v
storiti le tisti, ki v resnici ljubijo svoj narod, in vedo kako smo še majhni po duhu in delih.
Vstrajali bomo in se borili za naprej še z večjo vnemo in energijo kot kedaj poprej, borili z vsemi, ki hočejo pritisniti dvig Slovencev v Milwaukee k tlom.
V tej zavesti kličemo vsi slovenski javnosti v Milwaukee, ne dajte se motiti od takih Spartakov, ampak stojite na strani tistih ki stopajo pred Vas odprto in s takim programom
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogden Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
Tel. Crawford 2893. Tol. na domu Rockwell 2816.
i *
pri katerem lahko sodeluje" vsak po- ......................M» >
šten in odkrit Slovenec.
Če so, ali če se bodo pri tem programu in delovanju, ki so v interesu vseh Slovencev, pojavile stvari, ki v resnici potrebujejo spremembe, ali izboljšanja, bomo to kot pravi in razumni delničarji in delničarke, vedno odprto in jasno podali dobre in prave nasvete, v prvi vrsti tam, kjer je prostor in čas zato, potem pa tudi javno če bo nanesla potreba.
Frank Lustik, Joseph Kopušar, Joseph Matoh, Ciril Muškatevc, Frank X. Ve ranic h, Antonia Kovačič, Alvin Gloyeck, John Čamernik, Anton Ka-mnikar, Matija« Kovačič, Joseph Eva-' nich ,Frank Kaytna, Joe Kratehnik, Victor Miško, John Wohlgemuth, Frank R. Staut. Louis Rozman, Jakob Stariha, Anton Vidmar, Rudolf Ver-shnik.
(Vsi ti so na originalu lastnoročno podpisani, in žele, da se njih imena priobčijo pod dopis.) _Joseph Matoh, tajnik SI. D.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tol. Crawford 1382.
Pristna in okusna domača jedila. Cono smerno. Postrežba točna.
it*'"«»""""...........
"New Leader" j
J angleški socialistični tednik. j
Izhaja v New Yorku. Naročni-ii na $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino sanj sprejema "Proletarec". ..............»»»»»»g g
n111 viriinaiiiMi'S1 niiaii' i
- |
Zadružna banka J
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt
1.)-	sprejema donar sa hranilno vlogo all aa tekoči račun proti
najboljšem« obrestovanju.
2.)	posreduje najoonojio dostavo denarni k pošiljk is Ameriko
V domovino ia obrata*.
3.)	posreduje v vseli gospodarskih aadevah hitro In po coni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže
na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Now York, 11-1« Union Square. Now York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obveeti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik sa Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poalih sa stari kraj na Z*4r«ša« banko v Ljubljani.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik
"PROSVETA"
Stan« aa colo loto $6.00, pol lota $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset članov (le) je treba za novo društvo. Naslov za list in sa tajništvo je:
2657 S. LAWNDALE AVE.,
CHICAGO, ILL.
pril CS1
Seznam priredb čikaških društev in klubov.
MAREC.
. Druš. Integrity SNPJ. priredi plesno veselico 15. marca na 1619 Clybourn Ave.
Kl«b št 1 JSZ. — V petek zvečer 28. marca bo poročal po seji kluba št 1 Anton Garden o bojih v U. M. W. of A. in o svojih vtisih s konvencije za reorganiziranje unije premogar-JeT
Klub št 1 JSZ. — V nedeljo 30. marca dramska predstava v dvorani ČSPS.
APRIL.
Koncert Zoro Ropasove v nedeljo 18. aprila v dvorani SNPJ. pod avspi-cijo zbora "Prešeren".
Zbor "Sava". — V nedeljo 27. a-rila operetna predstava v dvorani1 PS.
MAJ.
Klub št 1 JSZ. — V četrtek 1. maja prvomajska slavnost v dvorani SNPJ.
Druš. št 170 JSKJ priredi veselico v soboto 10. maja v Poljski dvorani, 1921 W. 22nd St
Svoto«ar B a novec bo imel koncert v Orchestra Hall v nedeljo 18. maja.
JUNIJ.
Drvštvo "Zarja" priredi piknik v nedeljo 15. junija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
JULIJ.
SSPZ. — Izlet čikaškega članstva SSPZ. dne 4. julija v Cleveland.
"Soeodjo" It 449 SNPJ. — Piknik v nedeljo 18. julija pri Stežinarju.
Pioneor št 659 SNPJ. Piknik v nedeljo 20. julija na Bergmannovem vrtu.
Ako priredba vaše organizacije Se ni v tem eeznamu, nam sporočite podrobnosti, da jo uvrstimo.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO 1
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V blišini urada SNPJ in Proiotarea.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
'The Milwaukee Leader'
Največji ameriški socialisti-Eni dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 528 Junea« Avo. MILWAUKEE. WIS.
»»»»»»»»»»»»»»»»»»M M M « M It M S
I Frank Mivšek 1
u
S Coal, Coke and Wood.—GraveL WAUKEGAN, ILL. Pkono 2726. iiwwii»g«wiiMgmiwiiiiiiiiiiwMš
♦oosssaaasaaaaeeeeeoeaaao»
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street ; Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. iMMIMMMMMMMIIUti
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek In petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Victor Navinshek
» 331 Greeve Street,
CONEMAUGF, PA.
»
Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske In ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih
COLUMBIA GRAFONOL
od $30 do $250 in slovenskih
ter hrvatskih plošč. Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam širom Amerike. Se pri-joročam.
POŠLJITE DENAR
POTOM BRZOJAVA1
MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, III.
pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno bres posebnih stroškov «a braojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakasilih. Poslana vsota bo isplačana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitka.
Mi smo potrošili mnogo časa ta deharja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vaš« korist Poslužlte se ga in nikoli več n« boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naša brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte sa naše posebne cene.
URADNE URE«
V pondoljek i. četrtek «d i. aj«tr«j ¿o t. «veš«r| * ter«k, sredo I« p«t«k «d 9. aj«traj d« S. popoldne;
v soboto «d •. s ju t raj d« 1. pof»<Jldn«.
PROLETAREC
Liai sa inUrtM d«lav»k«|t ljudstva.
Izhaja vsak četrtek.
Izdaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, ______Ckicaso, lil._
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvese
N >rman Thomis, ljubljenec mladine
NAROČNINA za Zedinjene države in Kansdo za celo leto $3.00; zs pol leta $1.75; zs četrt leta $1.00. — Inozemstvo: ga eslo Isto $8.60; zs pol Ista $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev
V številki tekočega_tedna._
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«.
Editor _____________________
1J usines« Manager____
_______ Frank Zaitz
Charles Pogorelec

SUBSCRIPTION HATES: United Slates and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
Address.	i
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone: RocffWVH%2864.
•
PAPEŽ POSTAJA GLASAN
Rimski, papež se smatra za božjega namestnika na zemlji,. za vidnega poglavarja vsega krščanskega sveta, četudi ga velika večina ljudi ne priznava za svojega vodnika.
Vatikan, kjer stoluje naslednik sv. Petra in mnogih papežev, ki v zgodovini nimajo lepega slovesa, ima spreten, treniran propa-gandistični aparat in velika denarna sredstva. Papeževa diplomacija ima za seboj dolgo zgodovino in tradicije. Služi reakciji, ta pa jo zalaga z denarjem; verniki sami ne bi zmagali bremena, kajti cerkev, — četudi trdi, da zastopa kraljestvo, ki ni od tega sveta, je v praksi vendarle strogo posvetna in se peča s posvetno politiko.
Nedavno si je papež dal nalogo rešiti pravoslavno cerkev v Rusiji. Ta njegova poteza je bila le malo narejena zato, da se brani zatirano cerkev pred boljševiki, ampak največ vsled političnih .ozirov.
Bolj verskega značaja je morda zadnji papežev govor pred postnimi pridigarji, katerim je pravil o sprijenosti otrok v Zedinje-nih državah, ki ne ubogajo staršev, ki se udajajo razuzdanemu življenju in rušijo temelje morali.
Ameriška mladina ni v splošnem nič bolj "pokvarjena" kakor je v Italiji ali Španiji, ki sta stoodstotno katoliški deželi. In v kolikor ni taka kot bi morala biti, niso vzrok starši, nego tisti sistem, katerega sveti oče prav rad brani in zagovarja. Mladino se navdušuje za klanje v vojnah, kaže se ji ničvredne filme, ponuja se ji v tem profita la-komnemu sistemu nešteto slabih vzgledov — in cerkev jih ne obsoja. Pač pa obsoja socialistično gibanje. Katoliški in ostali krščanski svet poziva sveti oče v boj proti njemu. Prav je dejal metropolit Sergij v svojem odgovoru papežu, da se bi Krist sramoval družbe, s kakršno občuje in jo hvali njegov "namestnik" v Rimu.
Zedinje-V teku najman.
m| #T N°rTlTn Th°ma j •°ci*,JUlifni kf'ndi«Ut " prodsodnika Zod. dri.v lota 1928, dolujo mnogo mod mladino. Thomas jo eden voditoljov Ugo sa industrialno demokracijo v katari .1 .UtiCJ cialistični int.loktu.lci in visokoiolci. N. ,.dnj*m banketu t. 18,7* C^l» ^UrL* Z Thomas gl.vn, govorn.k j. bilo okrog 900 ljudi. Na t.j .liki j. Norman ThomV. „ pa .^pin. di akoJ or dijankinj North Diviaon viij. šol. . Milw.uk..ju. Norman Thomas. cigar dom j« v Now Vorku «m. devet otrok. Na sedanji govorniški turi im. Tnoma. povod v.liko udil.ibo V uku I.k.i J. postal on glavni prodstavnik socialistično strank«.	J *
AftfcRIKA—PARADIŽ ZA ŽENSKE
Dr. Pavol Breznik, ki jo bil proslo loto na obisku v Amoriki na pov.bilo Carnogijove mirovno ustanovo, jo priobčil v ljubljanskem "Jutru" svojo potopise. V onem članku opisu jo. da v Ameriki ionska gospoduje in da jo moiki njon sui.nj. Članek tu ponatiskujomo, Č i ta t oljko pa naj sam. napravijo sodbo, v koliko .padajo v kasto vsomogočih Amorikank, ki imajo močk. popolnoma pod svojim vplivom. Ako bodo skl.nil., da so ta sodba njih no tičo, todaj j. mogočo, d. jo dr. Breinik bil preveč v krogih "boljše" družbe, osi roma je premalo pogledal v tiste ameiiške plasti, * katerih nimata ne moeki ne «.itaka nobene odločujoče beeode, da.i po svoji krivd«.
MALI IN VELIKI TATOVI
V	Buffalu, v državi New York, je policaj-listrelil 17-letnega fanta, katerega je zasačil v neki trgovini pri tatvini. Vzel je hleb kru-~ ha, katerega ni prinesel domov, kajti odpeljali so ranjenega v bolnico, kjer je kmalu podlegel, kruh pa pridržali v dokaz o njegovi krivdi.
V	preiskavi se je dognalo, da na njegovem domu vlada glad. Fant se je odločil, da vzame kruh, ker ni imel denarja, da ga kupi. Ni bil tat po poklicu, kajti ako bi bil, ne bi plačal z življenjem za hleb kruha.
To ni osamljen slučaj.- «Precej pozornosti je vzbujal v Chicagu podoben dogodek. Družinski oče je malo pred zadnjim božičnim praznikom ubil okno mesnice, vzel naglo purana in zbežal. Strel stražnika ga je vrgel na tla. Purana so vrnili mesnici, moža pa poslali v bolnišnico, kjer je po več dnevih muke podlegel rani. Dobri ljudje so njegovi družini poslali potem kar šest puranov in drugih jedil, ali tek jo je minil, kajti prepeljali so ji tudi truplo moža, ki je dal življenje, da bi ji preskrbel kosilo.
Nekje v Michiganu je bil obsojen črnec, ker je ukradel kračo, do dvajset let zapora. Tisoče ljudi je v ječah za primeroma majhne prestopke, medtem ko so veliki tatovi na prostem in v višji družbi večinoma "prominentia" ljudje. V razredni družbi je tudi justica razredna. Velike graftarje in goljufe, ki štejejo svoje transakcije v stotisoče dolarjih, protektira, male preganja in zapira.
Samomori v morju "pro-speritete" naraščajo
Vsi dnevniki v velikih mestih prinašajo pogoste vesti o samomorih. Ta in ta se je ubil s skokom skozi okno, ali se vtopil, ustrelil, zadušil s plinom. Za vzrok je navedena brezposelnost. Ni zaslužka, bolezen v družini, glad, prezebajo, lov za delom je neuspešen, pa sledi tragedija.
Zedinjene države so zrastle .dine ni nikoli imela prilike, da na popolnoma drugi podlagi bi jo vzgajal moški» Vpliv kot Evropa in zato se Evropcu ženske vzgoje ostane skozi vse žili ,da mora vse življenje tam- življenje. Vzrok temu, da je kaj biti drugačno kot doma. V tako malo moških učiteljev, je neki meri je to res, toda če na- pa ta, da so zelo slabo plačani, tančneje in dalje časa motrimo Ženske igrajo velikansko ameriško življenje, opazimo,! vlogo v političnem življenju in 'T
da je v bistvu vendar precej imajo tudi na volitve vpliv, ki	vetofl , . ... ,
isto. kot tostran "velike luže", vedno narašča. Pred sodiščem |	"	? T
Najbolj čudno se zdi "green- navadno moški ženski podleže,! «	80 jl/°ljubl' Ce
hornu", ki je prestopil prag čeprav je resnica na njegoviZmI?**?9 v dfama.fmr no obljubljene dežele dolarjev, i strani, kajti občinstvo in sodnik	T, " J	J*
razmerje med spoloma. Zen- pod vplivom občinstva so ved- ŽGJ° SV0Je **ni*«vaige. Preska je v Ameriki vsemogoča, no na strani žene.
jinem avtu in dobim zanje 300 dolarjev. S tem denarjem bom plačala razporoko.
1. avgusta 1929. Najdem zopet lasnico v avtomobilu.
10. avgusta 1929. Ne najdem več Johna."
Pretirano oboževanje ženskega spola je privedlo do običajev, ki se nam zdijo smešni. Kadarkoli pride na primer dama v družbo, morajo vsi moški vstati in toliko časa stati, dokler dama ne sede. Predstavljajte si družbo desetih moških. Pride dama, gre k enemu in želi z njim govoriti. Pri nas bo vstal in se z njo pome-V Ameriki pa ne. Tam morajo vstati vsi in toliko časa
-moški sploh nima besede. In kot se tujcu Američani priljubijo s svojo delavnostjo, energijo in voljo, ki ustvarja kolosal-no in bogato državo, tako ne
Kako sodijo ameriški sodnici v slučajih razporoke, nam
mnogokrat sem opazoval to navado v hotelih in tudi na ladji.
Strogo je prepovedano, nagovoriti tujo damo na cesti. Ce
kaže sledeče poročilo v San to rj8kirate, boste slabo nalete-Franciscu izhajajočega franco-! pon0vno so mi znanci pri-
A lr A n	AlfMilf n	m /\i«Mi«t am H it I	•	. . .
skega dnevnika Courrier du
more razumeti, da so ti moški,1 pacifique od 10. oktobra 1929: ki izgledajo tako zdravo in «v nekem dnevniku, ki iz-samozavestno, popolnoma pod haja na vzhodu, čitamo, da je ženskim vplivom. Amerika je sodnik brez obotavljanja izre-res raj za ženske. V zasebnem kel raZporoko v korist ženi, ki in javnem življenju, doma m je položila na sodno mizo dnevna cesti, povsod takoj spozna- nik svojega zakonskega življe-te, da ženska vlada in da je nja Razumeli bomo odloči-moški naravnost njen suženj. tev teKa sodlïika, če prečitamo V Evropi gledamo na take raz-j dramaUski p0pis" življenja teh mere pomilovalno ker stojimo ¿veh zakoncev. In vendar je na stališču ravnopravnosti spo- začetek prav dober:
lov.
Američani imajo o tem druge pojme. Mož je tu, da pridobiva dolarje. A to še ni dovolj. Kolikor mu je njegovo delo izven hiše dopušča, mora opravljati tudi hišna dela, da s tem dvori kraljici svojega
povedovali, da je v takem primeru dama začela klicati stražnika. Tu je treba hitro pobrati pete in izginiti v množici, kajti če vas dobe, vas zapro za nekaj dni ali še več, ali vam pa nalože globo, ki je prav občutna, 25 ali 50 dolarjev je v takem slučaju malenkost.
Prepovedano je tudi ženske pozdravljati. Šele če vam ona pokima in vam da s tem dovoljenje, da jo smete .pozdraviti,
15. januarja 1909. John m* iahko dvignete klobuk. V dvi-
imenuje svojo dragico.
galih v hotelih in nebotičnikih
19. julija 1909. John kriti- sem opazil, da so vsi gospodje
žira okus mojih keksov.
15. septembra 1910. V najinem avtu najdem lasnico, ki ni moja.
15. oktobra 1919. Prohibi-
doma. Moški kuha zanjo in po- cija je sprejeta. llura!
miva posodo, neguje otroke in	----
hodi na trg in v prodajalne na-kupovat hrano in hišne potrebščine. Ce bi šlo, bi še otroke
sneli pokrivalo, če je vstopila dama. Jaz sem seveda hitro storil isto, kajti v nasprotnem slučaju človek lahljo riskira, da mu gospodje zbijejo pokrivalo z glave, ali ga pa pri na-
18.	januarja 1925. John je slednjem postanku dvigala vr-začel piti.	žejo ven. V največje čudo sem
19.	januarja 1925. Proti pa enkrat opazil v dvigalu, v vsem svojim dosedanjim nava- katerem sem bil s tremi gospo-
rodil, tako da milostiva gospa * dam je john deja]f da se mora ^ da so nis0 odkrili, ko je vsto-ne bi imeli prav nobenega dela vrniti ^ svt)j urad, ki je dve piia neka dama. Jaz se seveda in sitnosti v tem življenju. Ideal i milji od najinega stanovanja. zato tudi niscm odkril> toift z
žene je, nič delat, fin čim boljše; 20. januarja 1M6. Pogfc najsrOj.in zanimanjem sem o-
gledoval damo in se spraševal, kaj je na njej, da ji ne izkažejo spoštovanja. Kljub temu, da sem jo dobro pregledal, nisem našel na njej nič izrednega. Bila je elegantno oblečena in, pri moji veri,% podobna vsem drugim Američankam. Stvar je bila zame uganka, kaj«» ti oni trije gospodje s kateri-
in zabavneje živeti, dolžnost dam na avtomobilov števec: moža pa je, da ji to preskrbi in voz je včeraj napravil aedem-odstrani iz življenja vse, kar de8et milj več kot po navadi.
bi ji ne ugajalo. |
Da je mož tako pod komando, se da predvsem razložiti iz tega, da je nad devetdeset odstotkov učiteljev v Zedinjenih državah žensk in tako pretežna večina ameriške moške mla-
21. januarja 1925. John pi-jančuje vedno hujše..
17. julija 1927. -V najinem avtu najdem lasnico, ki ni moja.
20. junija 1929. Prodam vse lasnice, ki sem jih našla v na-
mi sem bil skupaj v liftu, nikakor niso izgledali kot neotesane!, temveč kot pravi gentle-mani. Zvečer sem vprašal a-meriškega znanca, naj mi raz-raéi to uganko. Smejal se mi je na ves glas, rekoč :
—	Saj to ni bila nobena dama, to je bil flapper.
—	Kaj, fla . . .
—	Flapper. Ne veste, kaj je flapper? Ce ste že kdaj bili v Parizu, boste vedeli, kaj je midinetka. Pri nas imenujemo midinetke flappers. In te ne štejej o kot dame.
—	Toda jaz nisem mogel spoznati, da ne bi bila dama.
-v- Vi seveda ne, ker ste "greenhorn", toda Američan vidi na prvi pogled, ali ima pred seboj damo ali samo kakšnega flapperčka.
Na to nisem nič rekel, toda na tihem sem se vprašal, zakaj v tako demokratski državi žena, ki ves dan dela in si pošteno služi kruh, ni dama, medtem ko ono, ki vse svoje življenje samo lenuhari in zapravlja dolarje, katere služi v potu svojega obraza njen mož, vsi smatrajo za damo.
Na potovanju po nih državah sem bil dveh mesecev pri dv ajsetih oficielnih obedih, to-|da najbolj čudno se nam je vsem evropskim publicistom zdeLorto, da se teh obedov ni-j koli ni udeležila nobena dama. ¡Z damskim svetom sploh nismo prišli v dotiko, kot bi bili Američani Turki in nam svoje žene skrivali. Enkrat sem se le vprašal predsednika neke veli-Ike industrijske družbe, ki je j sedel pri takšnem zelo ofici-;elnem obedu poleg mene — priredila ga nam je trgovska i zbornica in udeležil se ga je sam guverner — ali kdaj prisostvujejo dame oficielnim o-bedom.
—	Nikoli, se je oglasil odgovor. Gotovo se temu čudite, kaj ne? Vem, da v Evropi so prog pride tudi na uradne bankete navadno z ženo, toda v Ameriki se to nikoli ne godi. Moški imamo pojedine zase,
[ženske pa v svoj i R klubih zase. V javnem življenju sta pri nas j oba spola popolnoma ločena in se ne brigata drug za drugega.
Edino v New Orleansu, kije 'itak še pol francosko mesto, se nam je pripetilo, « da nam je predsednik dnevnika, ki nas je povabil na večerjo, predstavil svojo odraslo hčerko in je ta predsedovala večerji, toda to je bilo v zasebni hiši. j V nekem drugem mestu so , nam pri oficijelni večerji predstavili tri dame. Prva je bila soproga nekega gospoda, ki je bil tudi povabljen, če se ne motim, novinarja, druga je bila operna pevka in tretja tudi iz najboljše družbe.
— Prvič, da so dame v družbi, mi šepne po rusko moj kolega iz Rige.
Zgodilo se je pa nekaj čudnega. Ko smo sedli za mizo, vsak na mesto, kjer je ležala vizitka, zapazimo, da so tri dame sedle zase na konec mize in da je bilo med sedeži gospodov in .dam najmanj pet stolov praznih, tako da smo bili popolnoma ločeni. Nihče izrmed nas si seveda ni upal vprašati, zakaj sede dame zase, in še danes nam je vsem ta stvar u-ganka. Zares čudne navade. Po večerji so dame zapele nekaj lepih pesmi s spremljeva-njem klavirja in odšle.
Kot so Američani simpatični, večinoma zelo prijazni ljudje, tako izgledajo njih žene večinoma brezobzirne, hladne in zato nezanimive. Premno-gokrat ima človek vtis, da so lutke. Napačno bi seveda bilo, če bi smatrali vse Američanke za ženske, ki nočejo delati, ki se samo zabavajo in ki izdajajo denar za toalete in kratek čas. So ženske, ki vodijo velika podjetja in igrajo v trgovskem svetu enako važno vlogo, kot moški. Treba bi bilo delj časa živeti v Ameriki, da bi bilo mogoče prodreti v razmerje moškega sveta do ženskega in pravilno soditi ta-mošnje razmere. Morda bi potem človek prišel do drugega zaključka kot oni Francoz, ki je napisal besede: Femme américaine, face de poupée, Âme de manucure (Ameriška ženska ima obraz lutke ,a dušo manikire.)
VSCIPCI
CANKARJEV SPOMENIK.
Torej kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj dobi spomenik v Ljubljani. Denar prihaja skupaj brei vell-kega truda. Tudi Ivan Cankar je skuial biti VKLIKI OSVOBOD1TKLJ naroda hlapcev in klečeplarcev. Spo menika iz brona fte nima, le kamen za podstavek imajo te pripravljen na Vrhniki. Kadi spomenika pa se zelo kregajo, medtem ko so za Petrovega in Napoleonovega v LJubljani bili vsi sloini. — Kurent (brez gosli).
VPRAŠANJE MILVVAUSKEGA DOMA.
VpraAanje milwaužkega doma ni filozofija, ne socializem, ne J. P. Z. S., ne Staut ali Cene, ne Fr. Novak, ne pogrebnik, pač pa je vprašanje izvedljivosti ki ne-izvcdljivosti načrta. Ali je v nafti naselbini dva tisoč rojakov, ki bi dali vsak povprečno po $50, skupaj $100,000? Ali je sedanje stavbižče na pravem mestu'' Se bo dom izplačeval? To so vprašanja, in če smo za razpravo, dotaknimo se jih! — Milwaučan.
NI LAHKO DELO.
Pri "Prešernu" so spoznali, da ni tako lahko prirejati koncerte in predstave, kakor pa pivske zabave v bezmentu po sejah direktorija "Svobode" v njenem hedkvodru. — J K.
KJE SO PRISTAŠI?
I^ahko se je pohvaliti — na plesni zabavi tega in tega našega društva smo imeli sijajno udeleibo! Seveda, plesalo in pilo se je, pa bilo že v bezmentu ali zgoraj. Privabjti tiste ljudi na kulturno priredbo pa ni lahko stvar, tudi it se vrši na pustno nedeljo.—JR.
"SLOVENSKI" PARK.
V	metropoli imajo Slovenci priliko dobiti v enem parku kos z.tfnlje, ki jo lahko spremene v slovenski ali pa jugoslovanski park, če si ga sami opremijo in oskrbe za ureditev. Meni se zdi to silno neumna ideja.
Jerry Pengov.
VPRAŠANJE OGLASA.
SSPZ. je odklonila dati oglas v Ameriški družinski koledar, daia pa ga je na svoji prošli seji gl. odbora čikaški "Svobodi" na posebno priporočilo dr. Kerna ki je izvajal, da bo oglašanje v "Svobodi" koristilo SSPZ Zelo dvomim, da je dr. Kern v tem slučaju res mislii na interese SSPZ., pač pa na interese tistega lista o katerem sam ve, da ga tudi dober zdravnik več ne ozdravi, — A. P^član druš. ŠL 1 SSPZ.
SLOVENSKI DOMOVI
še naselbine imajo že mnogo zgrajenih dvoran, veliko pa jih je še v oblakih in prerekanju. Nekaj Jih je že propadlo, eno so dogradili le par čevljev visoko (Eveleth), nekatere pa so na robu propada.
Aihivar.
PRAVA NOVICA
V	Penjinsku v Sibiriji je padel na tla meteor, ki je ubil 130 severnih jelenov. — Novičar.
GOSPA, KI SE KREGA Z ISTINO.
Gospa Lavrič z Blue Island Ave. konststirs v "Svobodi", da ima naročenih pet listov, pa nobeden toliko ne berači kakor "Proletarec" Ona "Proletarca" nima, in tudi beračil nMe nikoli ničesar pri nji. "Proletarec" sploh ne berači, pač pa prosjači "Svoboda", ki prodaja "delnice" in obljubuje—dividende! Dividend seveda nikdar ne bo Naivneži ki so ji dali po $25 $50 in več dolarjev, so ob nje, in Kobal, ki je v imenu gospe z Blue Island Ave. napisal tisti dopis, se je zavedal da laže ,toda se tolaži, da se on vselej laže za dobro stvar—to se pravi, za svoje koristi In svobodno rnkorporacijo. — Tone Fc.
MIROLJUBNI MISIJA.
Prišel je med nas miroljubni Misija, da delal v Collinwoodu bi slogo in mir. Je pridigal in pisal, izdal cirkular, in vse kar je storil, izvalo je neslogo, prepir.
Harmonika.
TUDI VI STE KRIVI!
Jaz sem vedno s socialisti, toda priznati morate, da ste za marsikakšno razprtijo tudi vi krivi. In marsi-kakšen poraz doživite vsled svoje "tajktike".
(Če to priobčite naj bo podpis, "Vaš prijatelj").
KAKO NAJ SI POMAGAJO DRUŽINE?
Do šest milijonov delavcev brez dela v tej deželi. Stotisoče med njimi imajo družine. Kako naj jim pomagajo? Kje je sedaj modrost urednika glasila razpadlega bloka? — Radovedo.
ŠE ENO PITANJE O FONDU.
Ali bi hotel Andrej Kobal pojasniti društvom SNPJ. v Chicagu, koliko je imel dohodkov orkester SNPJ., koliko podpore so mu dala društva, in kakšni so računi njegovih priredb? In ali bi hotel pojasniti, čemu je zborovodja grozil s'tožbo jednoti? Koliko je računal zase tajnik tistega orkestra SNPJ., ki ga v praksi nikoli ni bilo—namreč orkestra? Mar ne bi bila društva upravičena do računov? — Eden, ki bo Se nekaj zagodel.
SAMO IME NE ZADOSTUJE.
Ime "Sloga" še ni dovolj za slogo. To je izprevi-dela še vsaka "Sloga". — Filozof.
BANOVEC BO PEL PRI SV. ŠTEFANU.
R. Hanovca v "A. SI." po njegovem prihodu v Ameriko niso hvalili. Rajše so priobčevali članke z na-migavanji proti njemu, in celo brez napadov ni bilo. . Sedaj mu v fari sv. Štefana prirejajo koncert.—Pika".
KAJ POČNEMO V PITTSBURGHU?
Bratje in sestre, rojaki in rojakinje, jaz res se vem, kako naj odgovorim na gornje vprašanje. Morda veste vi? — Pittsburška cekarica.
LJUBEZEN DO BLAGAJNE.
(Pesem, ki jo tu zlagam je posvečena vsem, ki »• mislili zajemati z veliko žlico.)
O, preljuba ti jednota, kako zate f orim !
Pusti, pusti me k Majajni--
mar ne vidii
da od koprnenja kar kopnim?!
Živko Pistsr.
NOVICA IZ EDITOR1ALA .
Socialistični blok na konvenciji SNPJ. je zavrgel resolucijo, ki je protestirala proti diktaturi v Jugoslaviji, piie A. K. Najhujši glasniki proti dotični resoluciji »o bili člani bloka, ki so določili A. K. za urednika jed-notinrmu glasilu. Izven hrvatske komunistične skupinice so vsi glasovali proti nji. Porazili «o jo torej v glavnem iiti ljudje kakof resolucijo za delavski kolegij v Brook wood u.
SRAMEŽLJIV FILOZOF.
Cikaška univerza Je producirala filozofa, ki je tak* sramežljiv, da v A rt Institutu gleda le oblečene kipe in pa mumije. Se celo nad "Družinskim koledarjem" se zgraža, ker ne prinaša samo slik is pobožnih piid-kov. Kdo si bi mislil, ds je fsnt tsko "sklih" ksdsr piie o slikah v csjtenge. — A. S-r.


tdd^yy itiiniiiiiiii AAAAAAI
PAVEL DOROHOV:	Prevedel Ivan Vuk.
SIBIRSKI PUNT . |
Ruski roman iz dni državljanske vojne	j
f M M » FffWryV^FffWVf^^FF
MMMf MI V»
m.....i* • •
(Nadaljevanje.)
"Ako misliš, da ti bo s tem lažje . . ." Sedla sta na priče in šepetala neslišno. Vera pokliče Petruhina k sebi in mu nekaj zašepeta.
Petruhin stopi k vratom in reče zunaj stoječemu vojaku: "Paznik 1" "Kaj je?"
"Tu je žena. Pusti jo ven." "Imate v celici posodo." • "Ali ona je ženska."
"Ženska! . Ali ni vseeno? Pri vas so vendar vsi enaki!"
Pogleda skozi okence. "Ne sramuj se, srček, tam v kotu je posoda!"
Po noči, ko leže v celico težak, grozničav spanec, se slišijo zunaj na hodniku glasni, odmevajoči koraki. Puškina kopita udarijo na kamenita tla. Odmikajoči se zapah škrta. Ta šum dvigne vse, kakor na peresu. Sergej se prime s tresočimi rokami za An-drejeviča.
"Stric, bojim se!"
Častnik se pojavi s spiskom v rokah. Odpeljejo petero rdečearmejcev. ~
V	celici jih je ostalo petintrideset ... i Globoka tuga zveni v glasu Salomona: "Ne gre za me, Vera . . . strašno, ako pomislim na tvoje življenje. Tako lepo bi lahko bilo!"
"Dragi, tudi sedaj je lepo. Bila je sreča v borbi in sreča v našem osebnem življenju."
Hvaležno stisne roko Veri. "Vera, ljubljena . . ." Predno je nastala noč, odreže Vera svoje težke plave kite.
"Sodrugi! Kdor pride živ od tod, naj to izroči moji materi." -
Po noči zopet odmevajo koraki po hodniku. Zapahi škrtajo.
V	spisku so:
Salomon Lobowsky, Aleksej Petruhin, Vera Gnevenko, Aleksej Saharov, Pavel Mo-rozov.
"Pripravite se!"
Roka Vere zadrhti v Salomonovi. Nato se obrne k častniku in reče mirno: "Dovolite, da zapojem!" "Bo šlo tudi brez pesmi!" Povesi oči, ne pogleda je. Vera pritisne svojo glavo na Salomonove prsi. Tiho začne peti. Kakor stepni veter, ki šumi preko trave.
Častnik dvigne roko. Hoče nekaj povedati. Ali ne pove. Vera poje.
Glas njen je poln, narašča v zveneče srebro. Vojaki pridržujejo dihanje, stoje kot začarani. Mislijo na otroška leta, na ostarele mamice, na svoje otroke, na žene, ostavše v vaseh! Na gozdove, polja in gore.
Trepetajoče umolkne poslednji strasten zvok, bolečine polno slovo od življenja. Srebrne strune se raztrgajo, plačejo.
Nekdo hripavo vzdihne. Neka roka udari po puški. Častnik se zave, postane zopet robat.
"Marš, brž! Kaj pomenijo te ceremonije! Ali bo . . .!"
Ona zašepeta Salomonu: "Mirna sem! Zbogom!" Odtrga se od njega. "Pojdimo!"
Prime Salomona in Petruhina za roke. Tudi Saharov in Mozorov store isto.
Zapah na vratih zaškrta, se zapahne. Koraki umolknejo.
"Striček, striček, kaj je?"
Andrejevič gladi nežno mladeniča po laseh. Ali tudi njegove čeljusti šklepetajo in leva obrv vztrepetava . . .
"Sodrugi, čuden san sem sanjal!" Gnjetejo se okrog priče mladega Sergeja. "Bilo je, kakor da sedimo v neki trdnjavi. Okrog visoko, divjo zidovje. Zdi se mi, da nas je bilo mnogo. Trdnjavo je oblegal sovražnik. Glasni udari se slišijo skozi zidovje. V steni so velika, železna vrata, kakoršne imajo cerkve. Tik ob vratih sem stal in sem slišal, kako trka. Naenkrat se tiho, brez šuma odpro in nekdo se prikaže v obleki — bil je videti tak, kakor predstavljajo svete bojevnike. V eni roki je vojščak držal meč, v drugi pa križ. Planil sem nanj, zgrabil ga sredi pasu, dvigal ga visoko in ga treščil ob zi^l. In zidovje se je naenkrat porušilo s strašnim truščem. Tedaj se vzbudim. Ali zopet zaspim in sanjam drugi sen. Bilo je, kakor da stojim na nekem kraju, ki tako izgleda kakor slike ,na katerih sta Adam in Eva naslikana. Štirje smo. Ali ne smejte
se, sodrugi, drugače ne bom dalje pripovedoval."
"Zakaj bi se smejali. Le pripoveduj, Sergej r
"Vsi smo klečali. Bilo je, kakor da smo vsi znaftci, ali po obrazu ne poznam nobenega. Vsi smo bili v oblekah, kakor svetniki. Najprej stoji Nikita ivanič — vsi ga poznate. On edini stoji, mi drugi pa vsi klečimo. Poleg Nikite lvaniča je žena. Obraza ji ni videti, ali okrog njene glave je kakor svetniški sijaj. Vsi smo peli lnternacionalo. Ali ne besed, nego samo melodijo. Takega petja še nisem slišal. Ah, ne morem vam dopovedati, kako je bilo lepo! Srce se mi je stiskalo in sem se prebudil."
Sergejev obraz je bled in zamaknjen. Čudovite temnorjave oči blišče. Andrejevič hodi razburjen gor in dol.
"Ah, dečko, mladič, to so čudovite sanje. Neumne sanje, bedaste sanje in vendar čudovite. Ah mladič, dečko!"
Prsa so bila prepolna. V grlu je stiskalo. Z rahlo drhtečim glasom zapoje: "Vstanite spžnji iz prokletstva . . .". In naenkrat popade mogočno prekipava-joče veselje vse jetnike. Zmagoviti krik se razlega po celici: "Za internacionalo sleherni zvesto stoj!" Trideset glasov se je zlilo v silno pesem. Muke, zasmehovanje, smrt, vse pretrpe za tisto veliko idejo, ki sije vsakemu kot bleščeča zvezda.
"Molčite, prokleta sodrga!" Straža dirja po hodnikih, puškina kopita bijejo ob tlak, ključavnice hrešče. "Nč boste molčali?"
Kamene stene se porušijo, ni več železnih vrat, dalje, vedno dalje prodira zmagoslavni krik po hodnikih in dvoriščih: "ln to je poslednji odločilni naš boj . .
Zapahi Škrtajo. Težki koraki udarjajo. Puškina kopita tolčejo.
"Molčite, ali streljamo! Vragovi prokleti!" Andrejevič stoji visoko vzravnan na pričah. V navdušenju, ves preteč. Poleg njega Sergej z bleščečimi temnorjavimi očmi. "Streljajte, rablji!" Streli. Puškina kopita delujejo . . . Dva mrtva, osem ranjenih . . . Andrejevič se vzbudi v temni celici. Vse telo, glava, vse je pekoča bolečina. Potiplje glavo. Na prstih je gosta, lepljiva tekočina. "Kri."
"Stric, striček," kliče poznan glas. Neka roka se prime za ramo Andrejeviča. "Striček, vzbudi se. Jaz sem, Sergej!" "A, Sergej! Dragi mladič!" Naenkrat se vzpomni vsega, kar se je zgodilo v celici.
"Ali smo v temnici, Sergej?" "Ne vem, striček, zaprli so nas." "So te pretepali?" "Ne preveč. Ali tebe so silno bili." Andrejevič se poskuša smehljati. "Nič ne de. Bo že zacelilo!" V temi je izginil čas. Dan in noč — vse je bilo enako.
Su m nekih vrat, ki so se odpirala, je prekinil moro, ki je tlačila prsa. Na stropu se je pokazovalo motno rdeče svetlo svetilke. Andrejevič obrača težko glavo. Štirje. Eden sune Andrejeviča. "Zvežite ga!"
Trije planejo nanj in ga zvežejo z vrvmi. "Strahopetci. Mrliča se bojite?" Težak škorenj ga zadene. "Molči!"
Vzdignejo ga in vlečejo ven. Sergej plane za njim. "Vzemite tudi mene; Tudi mene!" "Boš že dočakal svojo uro!" Čevelj ga sune nazaj. . Sergej se zgrudi nezavesten na lepljivi tlak . . .
Andrejeviča vržejo v latrini na tla, na zamazana, s sečjo namočena.
Rilo mu je vseeno, kaj narede z njim. Samo brž, brž!
Ali ko se sklonejo čezenj in mu jamejo z dolgo brisačo vezati usta, spači strašna slutnja njegov obraz. Tako smrt storiti — v smrdečem zraku se zadušiti! Obupno se je premetaval.
"Mm, mm, mm . . ."
"Aha, to ti me ugaja! Rajše bi pel Internacionalo?"
"Vtakni ga v luknjo!"
"Z nogami naprej!"
"Ne gre. Luknja je preozka!"
Odnesejo onesveščenega nazaj v temnico*.
(Dalje prihodnjič.)
WM. B. PUTZ
Cicero's -K^x 1
I OLDEST J
Florist
Cvetlice in venci za vse slučaje.
5134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
Vdova Rošlinka vabi Janeza na božjo pot <
Kakor se še marsikdo spominja, so zaljubljenci v starem kraju zelo radi šli na božja pota, posebno še kam dalj, da je bilo treba drugje prenočevati. Tudi vdovo Rošlinko je prijelo tako veselje, pa je s pomočjo mešetarja Balantača nagovarjala fanta Janeza, da naj gre z njo. Pripravila je fino pecivo za na pot, čakala Janeza, ta pa je rajše šel in se ženil pri njeni hčeri.
"Dobila ga bom, pa naj stane karkoli," pravi po ljubezni hrepeneča Rošlinka, irt tako kujeta z Balantačem načrte naprej. Kako se vsa ta stvar izteče, boste videli v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS. v Chi-cagu, ko dramski odsek kluba št. 1 vprizori kyffedijo "Vdova Rošlinka". Vstopnice v pred-prodaji so po 75c.
Nov angleški prevod "Hlapca - Jerneja**
V založbi knjigarne John Rodker v Londonu je izšel angleški prevod Cankarjevega "Hlapca Jerneja in njegove pravice" pod naslovom "The Baillif Yerney and His Rights". Zanimivo pri tej knjigi je to, da jo je poangležila iz slovenščine Francozinja ga. S. Jera-sova. Prevedla je "Hlapca Jerneja" tudi v francoski jezik. Njen angleški prevod je pregledal univerzitetni profesor Sewel Grant, uvod (angleški) pa je napisal Janko Lavrin.
Prvo oceno tega dela je prinesel "The^ Daily Telegraph". Kritik pravi, da je uvod profesorja Lavrina "najboljši del te knjige" in ugovarja Lavrino-vemu mnenju, da so Cankarjevi spisi mojstrevine .... med najvišjimi deli slovenske proze. Pravi, da "Hlapec Jernej" vsebuje malo tega, kar bi zaslužilo tako hvalo. V njem se oči-tujejo "razočarane aspiracije slovenskega naroda pod avstrijsko upravo". Tako delo lahko vse izgubi v trenutku, ko je presajeno iz domačih tal . . . Lepota Cankarjeve proze, ki jo profesor tolikanj hvali, ni preživela prevoda, a predmet je tak, da more imeti stvarno globoki vpliv samo na narod, ki mu je avtor spisal to delo. Vendar se iz uvoda vidi, da je bil Cankar zanimiva osebnost, o kateri se bo slišalo kaj več, ko bosta prevajalca izvršila srečnejšo izbiro." Kritik "The Daily Telegrapha" je pokazal, da mu je povsem usla socialna in človečanska nota, ki so jo Nemci in Rusi dobro opazili, sicer ne bi fantaziral o "ra-
zočaranih aspiracijah" in pod. Sigurno pa je, da bo bistvo Jer-nejeve drame za Angleže, ki jim je pojem zasebne lastnine uprav v krvi in mesu, sila trd oreh, komentira "Jutro".
V Ameriki je prevel "Hlapca Jerneja", rojak Louis Adamič pod naslovom "Yerney's Justice". Knjigo je izdala Vanguard Press. Dobi se Jo v knjigarni "Proletarca".
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA pekarna.
ANTON F. ŽAGAR,
lMtnlk.
1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, III.
Tel. 6524. Gotpodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k naie pekarne.
1
BANOVČEVI KONCERTI
Koncerti Svetozarja Banovca so aranžirani v sledečih naselbinah:
Chicago, III., 16. marca. ,
Springfield, III., v nedeljo 23. marca.
Warren, O., v soboto 5 aprila
Herminie Pa., v soboto 12. aprila.
Clevaland, (Collinwood), O., v nedeljo, 20. aprila.
Chicago, III., v nedeljo, 18. maja, Orchestra Hall.
Milwaukee Wii.; v nedeljo 25. maja.
Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija.
Traunik, Mich., v soboto 7. junija.
Ely, Minn., v nedeljo 15. junija.
Duluth, Minn., v nedeljo 22. junija.
Kdor šeli glede koncertov z Banov-cem koreepondirati, naj piše na naslov 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
MLADENIČI - MOŽJE!
Obleka po vaši meri.
vam isdelamo obleko ali •uknjo, da vam bo pristajala kakor rokavica na roki.
VOLNA
SAMO—	"
e
Naročita si obleko ali suknjo pri nas.
Delo jamčeno.
John Močnik
6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.
Zvočni film
Pred 25. let bi se človek čudil in strmel, a danes v dobi mrzlično razvijajoče se tehnike se mi zdi povsem razumljivo, da imamo zvočni film. Ideja ni nova, že v dobi prvega razvoja filmske industrije, v času |trepetajočih in migljajočih fil-¡mov, ko so nas po vsaki predstavi še močno skelele oči, so j že filmska podjetja delala poskuse s filmi, katere je spremljal gramofon, ki pa tudi ni bil še popoln. Največje težave je povzročala pri teh poskusih istočasnost ali sinhronizacija teka obeh "aparatov. Glasba ali govor se nista vedno vjema-la z dejanjem na platnu. — Šele izum elektrotehnike in svetlobno električne celice, u-jioraba obeh v radiotehniki, ki ju je radio-tehnika izpopolnila s tako bliskovito naglico, je pripomogel, da so se aparati za zvočni film povspeli do današnje stopnje popolnosti.
Glede snemanja in projiciranja optičnih slik filma ^e vse pri starem.. Optični del zvočnega filma se v ničemer ne razlikuje od nemega filma; celo slike so ostale iste velikosti.
zvoke odtisniti na filmu poleg slik, jih moramo najprvo še spremeniti v svetlobno energijo. V ta namen dovajamo mi-krofonske toke iz ojačevalca v takozvano ultrafrekventno žarnico, ki ima lastnost, da njena svetloba utripa v istem ritmu in jakosti, kakor elek. tok, ki jo napaja. Zaradi tega je njena svetloba enkrat jačja ,drugič šibkejša in se prenaša potom raznih leč na rob' filmskega traku. Na robu traka svetlo-čutkega filmskega traku se ta svetloba odtisne poleg slike dogodkov, v obliki svetlejših in temnejših lis. Na ta način se zvok fotografira na filmskem traku. Osvetljeni film potem še razvijejo in kopirajo, pa je gotov za predavanje.
Pri prociranju je treba svetlobne nihljaje zvočnega dela filma spremeniti nazaj v zvoke. V ta namen se uporablja fotoelektrična celica, pri kateri se s pomočjo svetlobe krmari el. tok, ki teče skoz njo. Ako namerimo tedaj skozi zvočni pas filmskega traku z lisami, kii jih je tamkaj zapustil žarek iz ultrafrekventne žarnice, oster pramen svetlobe na fotocelico, bodo lise na filmu žarek preki-
njale odnosno slabile. V istem ritmu bo naraščal in pojemal kajpada tudi električni tok v celici. Ta spreminjajoči se tok se potem s pomočjo elektronk zopet ojači ter dovaja zvočnikom, nameščenim za platnom, na katerega se prijicirajo' svetlobne slike.
Zvočni film je lep primer, kako se posamezne panoge tehnike izpopolnjujejo in spajajo v nove pridobitve. Gotovo se bo tudi na tem polju še mnogo izboljšalo. Že sedaj izborili aparati za predvajanje zvočnih filmov se bodo tekom časa razvili do danes še neslu-tene višine. — "Jutro."
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave.f CLEVELAND, O.
i ■ ■ ■ ■ m ■■!■:■■ ■
■	Anton Zornik
i	HERM1N1E, PA.
■	Trgovina s mešanim blagom.
■	Peči in pralni stroji naša
y	posebnost.	P
T	Tel. Herminie 2221.	§
m I N I I BlIM I III ■ J
nastane zvočni film? Snemanje optičnih slik se vrši na enak način, kakor pri nemem filmu. Toda z filmsko kamero deluje sinhrono, t. j. istočasno aparatura, ki dojema akustično plat dejanja in jo prenaša na filmski trak. To se vrši na sledeči način: Zvoke sprejema mikrofon in jih pretvarja v električne toke. Ti se s pomočjo elektronk takoj nato močno ojačijo. Ce bi jih v tem stanju dovajali zvočniku bi že slišali prvotni govor ali glasbo. Toda, ker hočemo

i

Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo »to izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo »ejo, veselico, »hod, predstavo aH kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno!



TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. 6 PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tal. Landale 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. .
V naši tiskarni — tiska "Proletarec".
WM0IW0'

Največji spomenik
IVANU CANKARJU
so knjige, pitane v njegovem duhu, po njegovih nazorih.
TAKE KNJIGE IZDAJA
CANKARJEVA DRUŽBA.
Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku.
Vse štiri knjige stanejo samo $-| O
Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej.
ATERA knjiga je najpopularnejša med našimi priseljenci v tej deželi? Je jasno:
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR.
Ako letnika 1930 se nimate, ga naročite. Stane v platno vezan $1.
Ta knjiga je vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama.

Izlet v Jugoslavijo
dne 9. maja tega leta z ekspresnim parnikom
OLYMPIC veščim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljši prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovljeni za nas.
Nepozabite na
VELIKONOČNI IZLET
Največji parobrod na svetu
MAJESTIC
odpluje iz New Yorka dne 4. aprila z več skušenimi spremljevalci za potnike. Na morju samo 5 dni in pol. Rezervacije za ta prvi izlet in za izlete v juniju in juliju sprejema
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.
ANGELO CERKVE NIK:
DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH
Socialna povest
(Ponatis ii knjig« "Cankarjeve družbe".)
(Dalje.)
—	Koristi so mnogovrstne, nekatere so tako ogromne, da s svojo ogromnostjo zatem-nijo razum majhnih ljudi ... A čemu bi o tem razpravljali . . . Spoznanja in doumetja so edina lastnina, ki se ne more niti kupiti, niti prodati!
—	Tedaj se naši poti razideta!
—	Povedala sem že: zgodi se volja tvoja, mati!
Materi so prišle solze v oči in Marto je davil jok. Rada bi bila bruhnila v jok, rada bi i bila materi ustregla, a preveč si je bila že { ojeklenela svojo voljo in moč, prejasno je v njej živela zavest, da je dosledno in neizprosno spoštovanje prepričanja tudi spoštovanje — lastnega poštenja ... Ta zavest je premagala v njej usmiljenje in hipno slabost.
Le nečesa ni vedela: Ali ni morebiti materi krivična? Morebiti je mati v resnici globoko verna in ite samo formalistka, kakor ogromna večina tako zvanih vernikov? In: ali je sploh upravičena trditi, da je ogromna večina vernikov zgolj formalistično verska? Ali more presoditi, kako se razvija duševno življenje v tisočerih in tisočerih vernikih?
Po njihovih dejanjih sadeč, mora sklepati, da ni resnične vernosti. Kakšna so dejanja ogromne večine vernikov? Saj se malokdaj ali skoraj nikdar ne strinjajo s Kristusovimi nauki! Kaj s Kristusovimi, saj so celo s cerkvenimi zapovedmi v kričečedisonančnem nasprotju! Saj so dejanja mnogoterih, ki so jih razkričali za brezverce, brezbožce in bogokletnike, največkrat mnogo bolj krščanska, nego dejanja najbolj krščanskih vernikov! Kako pride vse to? In mati? Tudi ona je tako živela, da ne more verjeti v njeno vernost. Mogoče ji vendarle dela krivico! Ali ni naposled ves formalizem, vse zunanje očitovanje resnične ali le namišljene ^ vernosti tista neobhodno potrebna pot, ki jo mora enkrat človeštvo in krščanstvo prehoditi, da more resnična in globoka vernost pro-nikniti v kri in meso človeka? Ah . . . predolgo že traja ta razvoj! Dve tisočletji! In kristjani so vedno slabejši . . . Naj bo naposled kakorkoli že! Krivice ji noče delati, toda biti hoče svobodna; pravico, ki jo priznava njej, terja z vsem poudarkom tudi zase in za vse svobodoljubive. Sovraštvo zavoljo prepričanja se mora zanikati in odpraviti.
—	Zal mi je, je spregovorila Marta po napornem premišljevanju, a pomagati ne morem. Navadite se vsi spoštovati vsakršno prepričanje in življenje bo za polovico sreč-nej&e!
—	s teboj, Marta! Naj te sv. Duh razsvetli!
Mati je zaprla za seboj vrata in Marta je ostala sama. Slišala je še poslednjo neiz-govorjeno materino misel: Vse to zahtevam zgolj iz ljubezni do tebe ... Za tvoje zveli-čanje skrbim ... To je moja materinska dolžnost . ..
Trpko se je nasmehnila:
_Vsi mostovi so podrti, vse poti nazaj so
odrezane! Samo naprej morem iti.
_ Kako sem vendar prišla do tega čudnega sklepa, da i>e bom dala otroka krstiti?
Z začudenjem je ugotovila, da ni prej o tem sploh premišljevala, da jo je prav za . prav mati s svojim današnjim obiskom napotila na to pot. Začela je analizirati vse svoje življenje, posebno pa dobo po Martinovi smrti in spoznavala je vedno bolj in bolj, da ji je največ trpljenje tako ojeklenelo voljo, da so se iz trpljenja dan za dnevom porajali novi vtiski, da je vsrkavala vase nova spoznanja, ki so morebiti bila na pol podzavestna, meglena, ki pa so ob prvi priložnosti, povzročeni po kakšni novi okolnosti, zadobila zavestno, ostro določeno obliko. Saj so jo vse življenje silili, da je morala strogo izvrševati vse formalnosti . . .
_Vselej in pri vsakomur ni to dobro . . .
Mamo sem našla in zgubila. Zopet en razlog več, da ne verujem v etiko in moralo, ki neti samo sovraštvo! Zakaj so v ustih teh ljudi že toliko stoletij samo besede, besede in zakaj so njihova dejanja tako zlodejska?
Pozno v noč se je mučila in premetavala
po trdem ležišču.
Ko je prišla Stana domov, je tudi njej povedala vse podrobnosti svojega pogovora z materjo. In Stana se je prestrašila pred novim, njej še nepoznanim dejstvom, da bi kdo svojega otroka ne dal krstiti.
—	Strašno, Marta!
Po dolgi debati je začela Stana razume-
Kako pride otrok, ki je še živinče, ki nič ne razume, do tega, da postane član neke cerkve, to je neke organizacije, v katero naj-brže ne bi nikdar sam vstopil?
_To je res, toda T . .
—	Ali hodiš v cerkev, Stana?
—	Ne!	...
—	Ali si bila poslednja leta pri spovedi?
_ Odkar sem zapustila šolo, nisem več
Ali se sploh kdaj zavedaš, da si pripadnica te cerkve, sploh kdaj moliš, se vobče kaj brigaš za njeno usodo?
_Nef
—	In vendar je tvoja krstna botra v tvojem imenu, slišiš: v tvojem imenu, ko so te
krstili, obljubila, da boš dosledno in redno izpolnjevala vse svoje verske dolžnosti! Ali ne razumeš, da ne smemo delati krivice niti botru — niti otroku?
—	To je čudno!
—	Zakaj siliš potem vame, naj dam otroka krstiti?
—	Ne vem zakaj, kar tako iz navade!
—	To je nezmiselno, Stana! Navade, ki se upirajo našemu prepričanju, moramo vsak sam zase odpraviti, moramo vsak v svojem lastnem življenju brezobzirno rušiti! Navade, ki nas tlačijo, moramo z vso odločnostjo odpravljati in končno odpraviti.
Stana je ni razumela in Marti je bilo hudo:
—	Težko je človeku, če stoji sam med na-skakujočimi ga sovražniki . . . Tako bi potrebovala druga, ki bi me krepil v veri!
—	Marta, Tine bi te krepil ... On bi te poslušal noč in dan ... on bi prisegal na vse, karkoli bi ti rekla . . .
—	Ne govori neumnosti, ne šali se, kadar govorimo o resnih stvareh!
—	Marta, nehaj! Živeti, peti, veseliti se, smejati se, napraviti katerokoli neumnost, vse to ti napravim — a drugega ne zahtevaj od mene!
Marti je bilQ skoraj prav tako težko kakor prej, ko je mati za vedno zaprla duri za
seboj.
—	Ali boš še dolgo doma?
—	Ne smem biti predolgo bolna; saj veš, da s tisto beraško hranarino ne morem shajati. Sestinšestdeset odstotkov od dnevne mezde je zelo, zelo malo. Moram gledati, da se čimprej vrnem na delo. 2e teh petnajst dni me bo znatno obremenilo. Res prejemam še nekakšno podporo, a vse je tako nezadostno !
—	Kaj pa misliš napraviti z otrokom?
—	Govorila sem že prej z raznimi ženskami. Marsikatera bi ga vzela v rejo, a vse j preveč zahtevajo: po petsto, šeststo dinarjev na mesec! Najbenejša je zahtevala po tristopetdeset dinarjev! Kje naj vzamem? Ali naj puščam otroka kar ves dan samega doma? Opoldne v tisti prosti uri niti ne morem dospeti od tovarne do doma in nazaj... Kaj mi je storiti?
—	Vidiš! Ali ne misliš ,da bi ti bila mogla mati koristiti, pa si jo odgnala.
—	Ne govori, ko ne poznaš naših domačih razmer! Oče ne bi nikdar dopustil, da bi živel otrok pod njegovo streho! Prvič, ko bi se upijanil, bi dečka zadavil . . . Mogoče bi spodaj pri gospodinji nanj pazili. H kopici otrok, ki jih imajo, bi še tega dali podnevi! Ne bi se jim niti poznalo. Dali bi mu petkrat, šestkrat na dan mleka, dvakrat, trikrat bi ga previli in bi si igraje zaslužili sto dinarjev na mesec. Ce bi še kaj po strani zaslužila, bi jim morda dala še več.
—	Težko bo šlo; ne verujem.
—	Pojdi, prosim te, Stana, in vprašaj! Stana je takoj šla h gospodinji in ji zelo
nazorno razložila, v kakšni stiski je Marta.
Gospodinja je bila sicer dobra ženica, a je bila tudi sama navezana na postranski zaslužek; opravljala je najraznovrstnejša dela pri bogatejših sosedih in je zato prejemala po tristo dinarjev na mesec. Družina je bila velika, mož je zaslužil malo, ker je bil večinoma bolan. Med vojno je bil težko ranjen, pljuča je imel na treh mestih prestreljena; povrh vsega se je na fronti nalezel revmatiz-ma. Hiral je, bolehal, vedno pogosteje ostajal v postelji. Zima se je bližala, drv in premoga ni bilo.. Z zdravniki in zdravili bolniške blagajne — tako je mislila uboga ženska — si ni mogel mnogo pomagati. Kupovati je morala zdravila za svoj denar in plačevati privatne zdravnike.
Stana je vse to že tolikrat slišala, da je to vzdihovanje prav nerada poslušala.
—Saj ne boste z malčkom imeli nikakšnega posebnega dela. Dvakrat, trikrat na dan mu boste dali malo mleka, malo boste pogledali nanj in stvar bo v redu. Spal bo kar zgoraj.
—	Otrok, kako ste smešni! Ves dan naj leži otrok povit v postelji, v istih plenicah! To bi bil zvečer lep! In dvakrat,'trikrat na dan nekoliko mleka! Lepe pojme imate o reji in vzgoji otrok! Vi bi bili res vzorna mati!
Stana se je razposajeno zasmejala:
—	Zato pa ne maram otrok!
—	To bomo šele videli! Obe sta se zasmejali.
—	No, vzemite to dete, saj bi mo^la Hela mimogrede paziti tudi nanj. Vest i, fantek je tako priden in tako srčkan. Sto dinarjev bi vam plačala, pozneje kaj več.
—	Hela ima že petnajst let. Morala bi skrbeti zase. Dokler ne bo dobila kakšne službe, prevzamem še to breme nare. Ce pa ne bom mogla vsega zmagovati, ga bo morala
dati kakšni drugi ženski.
_Hvala, mamica, tisočkrat hvala!
Marta in Stana sta bili zelo vesoli, da sta tako hitro in tako po ceni preskrbeli dečku
drugo mater ....
(Dalje prihodnjič.)
Kje je zdaj prosperiteta Na krivih potih
Clevaland Ohio.—Mnogo je de4av-cev, ki to v zadnji predsedniški kampanji miiilili, da pomeni Hooverjeva ali pa Smithova zmaga, zasiguranje prosperitete v deželi. Socialisti in somiiljeniki, ki orno glasovali za Thomasa, smo ill na voliiče is delavskega prepričanja, vedoč, da od republikanske in demokratske stranke nimamo delavci nič dobrega pričakovati. Namen socialistične kampanje je bil sesnaniti ljudstvo t na-iim programom in ga opozoriti, da mora v politiki nastopati samostojno, v svoji stranki, predno sme pričakovati izdatnega izbolj&anja svojega položaja. Izkušnje nas uče, da je to za delavstvo edina uspeftna pot.
Ako ^ bi bil socialistični kandidat izvoljen predsednikom — kar se ne zgodi, dokler se v deželi ne pripeti radikalen političen preobrat — bi on ne mogel dosti storiti v prid ljudstvu, ako bi ne imel na svoji strani večine članov obeh zbornic. A za enkrat, in najbrž bo trajalo ie precej let, sta na krmilu republikanska in demokratska stranka, obe služabnici kapitalizma, med katerima nI nikake bistvene razlike.
Ker vemo, da je sedanji družabni sistem krivičen, velja edini zaključek, da moramo pričeti z resnim delom, da požljemo v zbornice — mestne, okrajne, državne in v zvezno vlado— svoje zastopnike. Šele kadar bomo v postavodajah močno zastopani, smemo pričakovati spremembe v naš prid. Ako bi imeli večino, bi kmalu pričel izginjati kapitalizem. Pričeti pa bo treba z malim, namreč osvajati postojanko za postojanko. Močna delavska opozija v katerikoli zbornici bi se delavstvu bogato izplačala.
Brezposelnost in beda na eni strani in na drugi pa gromadenje velikanskega bogastva po mali skupini izvoljencev rastejo roko v roki in z vsakim letom v večjem obsegu. TU sti pa, ki imajo delo, žive pod velikimi ¿ikanami, vendar so pa med srečnimi. kar je že samo ob sebi dovolj velika obsodba današnjega sistema, (človek dela pod žikanaml in ako'bi se jim upiral bi na njegovo mesto hitro stopil drug sotrpin. Tudi telesni suženj in tlačan sta delala pod iika-nami. Ti dve instituciji sta bili sicer odpravljeni, ali nasledila ju je nova forma suženjstva, ki je često ravno tako kruta in gotovo pa veliko bolj neodgovorna kot sta bili omenjeni instituciji.
Trpljenje, pomanjkanje, skrb tlači milijone delavcev v tej najbogatejši deželi na svetu. A kdo se zmeni zanje? Tisti, ki delajo, v mnogih slučajih ne prejemajo plače, pač pa mi-loičino. Skrajni čas je, da se delavstvo otrese brezbrižnosti in obupnih demonstracij ter se pridruži tistim, ki skužaje zgraditi politično organizacijo delavstva, katera nam je prinesla reiitev.
Imamo tudi razne delavske "prijatelje", ki niso vselej prijatelji. Te krinke se poslužujejo večkrat, da netijo razdore med delavstvom, da se potem kavsa med seboj. To delajo ali namenoma, da lahko T kalnem ribarijo, ali pa radi duševnega nereda Kolikor se to tiče delavstva, so rezultati enaki, pa naj prihajajo spori iz kateregakoli vzroka Naš boj velja v prvi vrati kapitalizmu, ki nas izkorišča. Vendar se bomo in se moramo bojevati tudi proti vsem, ki netijo prepire med delavstvom z namenom, da ne pride do solidarnosti. Kdor je delavski prijatelj, pa naj bo časopis ali pa oseba, naj bo dosleden, ako ni to »služi s svojim hlinje njem le kapitalizmu.
Prihodnjo jesen bodo volitve v rasnih državah. Izvoliti bo. treba razne funkcionarje v postavodajne zbornice. Ako hočemo delavci nastopiti v teh volitvah s svojimi kandidati, moramo imeti organizacijo in biti njeni člani. Kjer še nimate socialističnega ktuba. ustanovite ga brez odlašanja f kjer že obstoji, pridružite se mu in postanite aktivni člani. Delavska organizacija ima velike naloge, katere bo izvriilo le organizirano delavstvo. Vsak naj skuia pomagati po svojih najboliših močeh in napredek je zagotovljen.
Looi* Zorko.
Collinwood, O. — Ljudi na krivih j potih imenujemo navadno one, kateri I so podvrženi kaki slabi lastnosti, danes pa hočemo vzeti v pretres ljudstvo ki je na krivem, to je, po naših nazorih in prepričanju na napačnem potu.
I V mislih imam Italijo. Posledice i njenega fašizma občuti milijone IJu-I di, mnogi ker se bore proti njemu ali so mu bili prej v opoziciji, drugi ker jim je naključje nakopalo nemilost pri fašističnih mogotcih, eni trpe po nedolžnem, večina pa po svoji krivdi, dasi se ne zaveda ne trpljenja in ne krivde.
Za Italijo se pred vojno nismo dosti zanimali. Povprečen Slovenec je bil o nemških krajih in običajih poučen veliko bolj kakor o italijanskih, dasi smo bili Slovenci tudi pred vojno sosedje Italijanov in Italije«.
Fašistična Italija pa je danes posebno za Slovence v.starem kraju problem, za katerega se morajo zanimati. Zanimajo se razne struje po svoje, ene zgolj v nacionalističnem pomenu besede, druge tudi s stališča interesov skupnega delavskega ljudstva.
Rekel sem, da ljudstvo v Italiji veliko trpi, čeprav se vsi te^a ne zavedajo. Vse slabo pa dele z italijanskim ljudstvom primorski Slovenci, razen tega pa so še posebej-preganjani in zatirani radi narodnosti in jezika. Umevno je, da povprečen Italijan laglje prenaša Mussolinijevo diktatorstvo kakor pa povprečen Slovenec. Položaj za primorske Slovence se je po vojni mnogo poslabšal, posebno še po Mussolinijevem prihodu na vlado. Večina ljudstva v Italiji menda sploh ne misli, da bo kdaj drugače. Ljudje niti ne računajo, da bo sedanji vsemogočni diktator enkrat podlegel, če že ne sili opozicije, pa naravi kateri podleže po določenem roku vse, kar je živega. Mnogi računajo, da se mišljenje italijanskega naroda enkrat naglo preokrene, ker je tak njegov temperament.
Imel sem do nedavno precej prilike občevati z Italijani. Ko Je prišel v našo vas polk vojakov na poletne manevre, so se nastanili po hiiah, in jaz sem se seznanjal z njimi ter jih izpraževal o tem in onem. Skušal sem dognati, kakšno je njihovo mišljenje o sedanjem režimu v Italiji. Govorili smo o slabih časih in o sla« bih vladah. Dejal sem, da je vlada
"Vdova Rošlinka"
Komedija v treh dejanjih Spisal Cvetko Golar. —
a
Vrli se na Gorenjskem. Vstopnina 75c.
Vprisori dramski odaak kluba it. t J. S. Z. Chicago, III.
V	NEDELJO 30. MARCA
V	DVORANI C. S. P. S.
Italije ne le tiranska nego tudi smešna. Eden vojakov, ki je imel dva bela našitka na rokavu, ml je odgovoril: "Ne samo zato, ker mora biti vsak vojak zve«t državi kateri služi, sem tudi osebno prepričan, da je naša država najpopolnejša. Pomislite na vzorno, močno italijansko armado, na spretno fašistično organizacijo in pomnite tudi, da ima Italija papeža, s čemur se ne more ponašati nobena druga dežela na svetu."
Lahko bi mu še naprej ugovarjal in izpraževal, a bil je prepričan fašist, in se ne bi izplačalo kaliti mu dozdevno veselje in vero v veličino Italije. Ne zaveda se, da pot, kateri sledi Je kriva pot, ki lahko privede v katastrofe^ ne le ljudstvo v ltalij\ nego tudi v drugih, posebno v sosednih deželah.
Ne mislim, da so vsi v Italiji enakega mnenja kakor dotični vojak. V tem.se strinjam z dopisom F. C. v "Prosveti", ki pravi, da se dobe tudi v Italiji ljudje, ki razumejo opasnost položaja.
Italijani bi morali več misliti, kaj I je Mussolini bil. Iz ekstremno radikalnega socialista se je prelevil v fašista in v idejnega predstavnika vseh fašističnih stremljenj po svetu. In tuto, kar je Mussolini nekoč bil, bo strmoglavilo tudi fašizem. Ideje, katere je ne<koč zagovarjal, so jačje in trajnejše kakor je njegova diktatura in propaganda o moči in slavi Italije.
Vincant Zgonik.
r
Listu v podporo
V. izkaz.
Springfi*ld, 111. — Anton Gorenc, $3; po 60c: John Ocepek, Frank Ostrožnik, John Potnik, Alojzija Gorenc Frank Gregorič, Anton Golob, Julija Krmelj, Stanley Goržek, Frank Krmelj, John GorŠek St.; po 25c: Joe Ovca, Frank Čemažar, Petar Mičitič, Andy Konatz, Neimenovan, John Moč* nik, John Bervar; J. Korošec, 20c; Frank Kalan, 10c, skupaj $10.05. (Nabrano na maškaradni veselici kluba št 47 JSZ., poslal John Goršek.
Chicago, III. — Filip Kmetec, $2; Math Videgar, $1; .Frank Omahen, $1; Joseph Omerza, 50c; John Jan-čič, 25c; skupaj $4.75.
Littla Falls, N. Y. Frank Gregorin $1; Frank Malavšič, 25c; skupaj $1.25.
Datroit, Mich. Joseph Zupančič, $1; Katarina Stimac, $1; Louis Ko-rožec st, 25c; Louis Korošec ml. 25c; skupaj $2.50.
N. Chicago, III. Frances Zakov-šek. $2.60.
Foraat City, Pa. Klub št. 10 J. S. Z. $5.00.
Willard Wis. Mike Krultz, $1.60.
Indianapolis, Ind. Louis Šažek, $2.00.
Girard, O. Anton Dobrovolec, $1.20.
Pittsburgh, Pa. Mr. in Mri. Skrl, $1.00.
Johnstown, Pa. Neimenovan, $1.00.
Harrington Park, N. J. Neimenovan, 60c.
Collinwood, O. Frank Barbič, 60c.
Straban«, Pa- John Cfcesnik, 40c.
Loa. Angalaa, Calif. Frank Novak, 25c.
Skupaj v tem izkazu $34.70, prejšnji izkaz $99.87, skupaj $184.57.
Iz Springfielda, 111.
Dne 22. feb. Je tukajinji klub it. 47 JSZ. priredil maškaradno veselico, ki Je uspela kakor običajno druge priredbe našega kluba. Tudi udeležba je bila kot navadno.
V preteklosti se je klub bavil precej z dramatiko in bil v tem oziru pionir v springfieldski naselbini. Njegove predstave so bile zadovoljive in bi lahko še precej storili na dramskem polju, če ne bi bilo zaprek, s kakršnimi se vsaj za en čas ni bilo'vredno ukvarjati. Nekaterim igralcem ni ugajala kritika, niso jo mogli prenesti, pa so izstopili iz kluba, ali pa začeli celo z bojem proti njemu, oziroma proti posameznim članom.
Tisti člani ki razumejo, da nepoučeni ljudje zelo radi mečejo polena pred organizacije, ki so ustanovljene, da koristijo delavstvu, niso zamerili tem po nepotrebnem užaljenim ljudem, in delajo naprej za socializem.
Naš klub si je torej prizadeval, da damo od č&sa do časa kako predstavo in pokažemo drugim naselbinam, da smo sposobni delovati na kulturnem polju. Naši člani so pomagali in pomagajo ne le na klubovih prireditvah, nego delajo tudi na društvenih, povsod z voljo za uspeh. Človek bi želel, da tudi nasprotniki kluba prično s kakšnim organiziranim delom, če nočejo pomagati v klubu, in pokažejo kaj zmorejo. Člani kluba bomo sodelovali z vsako akcijo ako jo bodo vodili v smislu naprednega delavstva.
Na prošli kluhovi zabavi je bilo nabranih $10.65 v podporo "Prole-tarcu", s čemur so prispevatelji pokazali, da jim je za ohranitev in razširjenje našega lista. (Imena prispe-vateljev so v tej številki v izkazu "Listu v podporo".)
John Gorsak.
Sin Martina Potokarja smrtno ponesrečil
Albert Potokar, sin Martina Potokarja, bivšega gl. predsednika in pozneje gl. blagajnika SNPJ., je 7. marca smrtno ponesrečil. Nekdo je za-vozil v njegov avto s tako silo, da je Alberta vrglo s sedeža in mu prebilo lobanjo. Krivda je popolnoma na strani drugega voznika. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi dne 10. marca na pokopališče Forest Home.
Pokojnik je bil star 26 let Živel je s starši v Lyonsu pri Chicagu. -
Martinu in njegovi družini naše sožalje.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dotične, ki mislijo poslati kake spise za objavo v jubilejni številki, prosimo, da to čimprej store, kar nam bo omogočilo boljšo , razpodelbo in ureditev.
O
Nekaj dopisov je iz te številke izostalo, predvsem oni v obliki člankov. Poročila o aktivnostih in druge vesti iz naselbin imajo prednost
"BEG IZ TEME" jo knji*«	kato-
ro jo Prolataroc izdal za vas.	Vso-
dola najalovitojiih ruskih	pUa-toljov. Naročita jo!
Sodrugom ▼ Clevelandu.
Sojo klufca It 27 JSZ. so vrio vank prvi patok ob 7130 »voior in vsako trotjo nodoljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodno domu. Sodrugi, prihajajte rodno na soja in pridobivajta m novih članov, da bo mogal napraviti čim vač na polju socialistična vsgojo in v borbi sa naia prava.
Sodrugi agitatorji, koliko storit« za airje-nje naš« literatur«? V literaturi je znanje, katero je vsakemu odprto. Navajajte svoje razredne tovariie na ¿itanje. In navajajte jih, da bodo ¿¡tali to kar je njim ▼ korist.
DRUŽINSKI PRORAČUN OHRANJEN
"Baltimore, Md., Jan. 20.—Jaz čislam vafto čudovito odvajalno toniko,
TRINERJEVO GRENKO VINO
Obvarovalo je mole družino pred večjimi stroški zadnjih 12 let Jaz ga bom rabila dokler bom živela M rs. Rosey Simond." To slavno zdravilo bi morali imeti pri rokah v vsaki družini, ker je zanesljiva pomoč v slučajih slabega apetita, zabasanosti, glavobola, ter drugih želodčnih nered-nosti. Vnemite v malih količinah redno, kot predpisano no zdravnikih. V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC i	Dapt. 27
Ime ........................................................
Ulica ..................................................
Mesto, država ....................*..............
O glasi v jubilejni prvomajski številki
PRIDOBITE vsako trgovino, denarni zavod, zdravnika, obrtnika itd., ki posluje v vaši naselbini, da nakloni oglas v jubilejno-prvomajsko številko "Proletarca". Cene vam sporoči upravništvo.
DRUŠTVA, KLUBI IN POSAMEZNI PRIJATELJI "PROLETRCA", pošljite mu čestitke v obliki oglasa. Vsak palec prostora v eni (ozki) koloni stane $1. Priobčeni bodo v slavnostni številki.
01
Rh
te
mm
H
i fitt ■
c^n&^n
Vzortc oglasa palec velikosti, hi stane en dolar
Društvo "Bratstvo" St.....
NNNN., Cleveland, O., izreka "Proletarcu" k nje-govi petindvajset letnici iskrene čestitke.
Besedilo v oglasu je lah? o tudi drugačno—kakršnega sa**i pošljete. Vsi dohodki naročnine in oglasov, ki jih dobi jubilejna številka, bodo porabljeni za njeno povečanje ter tehnično opremo lista.
POŠLJITE OGLASE KMALU.
SPŠP
Htt «
M
m
mi
wâ ¡i
Španski kabinet pod načelstvom generala Berenguerja, ki se trudi ustaviti val republikanskega gibanja. Cenzura je z nova uvedena, toda Alfonzov prestol je že zelo na šibkih nogah. Monarhizem v Španiji boleha na raku, ki je neozdravljiv.
Vprašanja, na katera bo tret varjati meseca aprila
bo mogoče klasificirati družine po gospodarskem stanju od-
i poroki. Odgovori ha to vprašanje bodo služili v dve svrhi. V prvi vrsti se dožene relativ-' na starost ob poroki v raznih ; gospodarskih in plemenskih j skupinah. V drugi vrsti se omogoči tabulacija o važnih podatkih glede velikosti družin.
Vprašanje o radio aparatih poda direkten odgovor, koliko ljudi posluša radio.
Klasifikacija zaposlencev v industrijah po poklicih oziroma strokah teži po točnejših podatkih o poedinih industrijah. Popisovatelji bodo posvetili posebno pažnjo na to vprašanje.
Ženske, ki se bavijo z gospodinjstvom v lastni družini ali vršijo druge domače odgovornosti, bodo navedene kot "home-makers". Ta odgovor bo naveden v rubriki družin-
FLIS.
Meseca aprila bo moral vsak prebivalec Združenih držav odgovoriti na gotova vprašanja federalnih popisovalcev (cen-sus enumerators), ki imajo izvršiti ljudsko štetje prebivalstva te dežele. Jako važno je radi točnosti statistik, da vsakdo ve, na kakšna vprašanja ima odgovoriti, tako da bo z odgovori pripravljen.
Po dolgih posvetovanjih je poseben odbor določil, kaka vprašanja naj se stavijo posamezniku. Pretehtal je važnost raznih drugih vprašanj, ki so jih razne organizacije predlagale. Nekatere take sugestije je odbor sprejel, druge pa odbil. Točno število določenih vprašanj je 24, in ta so:
1.	Družinski odnošaj napram družinskemu poglavarju, vštevši vprašanje, kdo je poglavar v vsaki družini.
2.	Da-li je dotičnik lastnik stanovanja ali najemnik.
3.	Vrednost hiše, ako je lastnik, odnosno, koliko znaša najemnina.
4.	Da-li je radio v hiši (da ali ne?).
6.	Spol.
7.	Barva in pleme.
* 8. Starost, zadnji rojstni dan.
9. Zakonsko stanje.
10. Starost ob prvi poroki (samo za poročence).
11.	Da-li je dotičnik pohajal šolo ali vseučilišče po 1. septembru 1929?
12.	Zna-li čitati in pisati (da ali ne?).
13.	Rojstni kraj (država).
14.	Rojstni kraj očetov (država).
15.	Rojstni kraj materin (država).
16.	Materinski jezik za one rojene v inozemstvu.
17.	Leto prihoda v Združene države (samo za tujerod-ce).
18.	Da-li je dotičnik natura-liziran (samo za tujerodce).
19.	Da-li govori angleški (samo za tujerodce).
20. Poklic vsake zaposlene o-sebe.
21.	Industrija, v kateri je zaposlen.
22.	Da-li je delodajalec, za-poslenec ali dela za svoj račun.
23.	Da-li je zaposlen (za vsako navadno zaposleno osebo ,ki je sedaj brez dela, izpolni se posebna tiskovina o nezaposlenosti).
24.	Da-li je veteran vojske ali mornarice Združenih držav —katere vojne ali ekspedicije se je udeležil.
Izmed najvažnejših novih vprašanj je ono, ki se tiče vrednosti hiše, ako je dotičnik gospodar, oziroma najemnine, ako je najemnik. Na ta način
nosno po kupni sili. Taka kla- skih odnošajev in ne v ono za-sifikacija je jako potrebna za poslenja, tako da ženske, ki poedince in tvrdke, ki v porab- so v profesionalnih in drugih ljajo federalne statistike v poklicih in ki so tudi gospodi-svrho oglaševanja. Odgovori nje, morejo biti klasificirane v
na taka vprašanja bodo služili le v statistične svrhe in v noben drug namen.
Drugo novo vprašanje je ono, ki zahteva starost ob prvi
obeh poslih.
Posebna rubrika o nezaposlenosti bo vsebovala nekoliko vprašanj, iz katerih bo mogoče porazdeliti ljudi brez posla v
poseduje bogato izbiro slovenskih in tudi angleških
knjig.
Prečitajte cenik v prihodnji številki.
Knjigarna "Proletarca" si prizadeva, da širi med ljudstvo predvsem boljša slovenska literarna dela.
V tem oziru je naša knjigarna največja in najpopolnejša slovenska knjigarna v Ameriki.
Imenik zastopnikov "Proletarca"

Konferenčno zborovanje klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z.
m vrši
v nedeljo 20. aprila v Slovenskem domu na
LAWnENCE, PA.
Vabljeni so vsi kldbi J. S. Z. in druitva Izobraževalne akcije da pošljejo zastopnike na to važno zborovanje, ki bo zadnje pred VIII. rednim zborom J .$. Z. Naj ne bo torej nobenega kluba ali društva, da bi ne bil zaatopan na prihodnji konferenci.
ODBOR.
razpečanih zna
sa BHK januar 1930.
Dr lava la mwto
— 8 —
8
Bad a« 1029-1930
ILLINOIS:
Virden _____________
Chicago No. 20
Springfield........
Chicago No. 224
La Salle ........... 3
INDIANA:
Clinton .............. 2
KANSAS:
Arma ............... —
MICHIGAN. Detroit No. 115 20 Detroit No. 114 — MINNESOTA:
Dualn« I«j. Str. Utn« 1929-1930	1929
20 — 20 — —
X«Mêni Konv. Skupaj
2 — — — 3 — 2 — —

4 —
4 —
— 40 — — 20 — 20 —
M. at C._________		6		
OHIO:				
Girard ..............	10	40	—•	r
Bridgeport _____	—	11	__	1
Newburgh _	2	8	1	1
Piney Fork____	—	7		• 4
Glencoe ____________	_	2		8
PENNA:				
Sygan --------------	19	__	4	—^
Herminio	mmm	• 9	__	2
West Newton	8	- „	2	mmmm
Moon Run _______	30		Me 4	mmmm
Forest City
M. at L. ........
Burgettstown____
Gray« Landing ..
Latrobe ____________
Conemaugh____
WISCONSIN:
We«t Allig______
Sheboygan ____
WYOMING: Sublet ___________1
—	4 — 4 —p —
—	— 8 7 — —
2 2 2 — —
— 10 — — 10 —
— 8 —
10 20

priapevki	fond	
$ 1.20	.40	$ 1.60
I 13.00	4.00	17.00
3.10	1.00	4.10
4.80	1.50	6.30
3.20	1.00	4.20
2.00	.60	2.60
2.60	.80	8.40
18.00	6.00	24.00
13.00	4.00	17.00
1.80	.60	2.40
15.00	5.00	20.00
3.66	1.20	4.85
3.70	1.20	4.90
3.60	1.10	4.60
1.66	.60	2.16
7.10	2.30	9.40
8.40	1.10	4.60
3.10	1.00	4.10
*9.00	3.00	12.00
2.60	.80	8.40
3.50	1.00	4.50
2.60	.80	8.40
8.00	1.00	4.00
1.76	.60	2.25
6.00	2.00	8.00
6.60	2.00	8.60
10.00	8.00	18.00
1.25	.40	1.65.
186 211 44 88
iiKrâûi- n i i
$150.00 $48.80 $198.80 Tajaiitva J. S. Z.
CANADA. East Windsor: George Matesich.
CALIFORNIA. Loa Angelas: Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, Peter E. Kurnick.
COLORADO. Croctod Bull«: Ant Slobodnik. Puoblo: Fr. Bolteaar. Somerset: Anton Mejnik.
ILLINOIS. Chicago. Frank Zaitx, Fr. Udovich, Fr. Benchina, Chas. Pogorelec, Anton Andres. Gil lopat« t John K rains. La Salle: Frank Martinjak in Leo
Zevnik. Mascoutak: John Biskar. Nokoania: Steve Mvlavec. Pullman: John Jereb. Springfield: Jo«. Ovca, John Goriek. Staunton: A. Avsec. Virden: Frank Stempihar, Fr. Iler-sich.
Waukegan in North hicago: Frances
Zakovšek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob. ~ Universal: Vine. Verhovnik.
KANSAS. Arma: Martin Gorenc, Anton Su-lar.
Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulberry: Joseph PU 1 ich. West Mineral: John Marolt
MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vitex, Jos. Klarich, Peter Kisovec, Jos. Klančnik, Fr. Miller, Joe De-viak, Frank Cesen. Traunik: Frank Žagar.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran. Eveleth: John Benchhia.
MONTANA. Klein: A. Miklič. Rad Lodge: K. Ertnožnik.
NEW MEXICO.
Raton t J. Kopriva.
NEW YORK. Gowanda: James Deàleva. Utile Falls: Frank Gregoria, Fr. Peta us.
OHIO.
Akrom Leo Bregar. Bridgeports Jos. Snoy. Barbert on: John Jankovich, Lovrenc Frank. Clevelaads John Krebelj, Anton
Jankovich. Col lia wood s Frank Barbič In Henry
Stanich. Conneaui. Joseph Sed mak. Girard: John Korfn, John Tancek,
Anion Dobro volee. Glea eoos Albina Kravenja. Kenmore: Frank Kocjančlč. Lisbon t J. Beiyant. Maynard: Andy Zlatoper. Neffs* J. Mauri. New burg hi Jos. Lavar. Warren: Fr. Modle. Weet Parks Paul Slab«. 1 i
PENNSYLVANIA. Acostas Geo. Kristell. Aliquippas Geo. S m reka r. Bon Airs Peter Bukovec. Braddock: John Rediiak. Broughton: Joseph Jaklich. Crafton: Jacob Tomec. Canombu rg-St rabane: Harks Teka vc, John Terčelj. Cliff Mine: Frank Bogataj. Darragh: Andy Berti. Delmont: J. Paulick. Export: Jos. Britz. Fare!I: Joseph Kramar. Forest Citys Frank Rataic, Tony Zaic.
Greensboro: Tony Zupančič. Hendersonville: Albin Karničnik. Herminie: Anton Zornik, Frank Bregar.
Homer Citys Andrej Obed. Joromes J. Tursich. Imperial: Frank Auguttin. Johnstown in okolica: Andrew VI-
drich, J. K obal, Ilija Bubalo. Krayn: Louis Sterie, Henrik Pečarič. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louie Brits. Library: Nick Triller. Lloy<lell: Ant. Zalar. Luserne: John Matičič. Mdntyres Vincent Yaksetich. Moon Runs Lukas Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: J. KvartiČ. Park Hill.Conemaughs Frank Pod-
boy, Adolf KraSna. Pitisburghs John Ban, Jos. Hrvati n.
Ranton: Anton Bogataj. Rilton: Fr. Primosich. Tire Hill: M. Krasovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Throops John Oreshek. Vandlings Jos. Ce4 ular. Windbers Tony Straiišar. w. Newtons Jos. Zorko. Willocks John Koplenik. Yukon s Jos. Robich.
UTAH. Mohrlands P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA.
Pierces Frank Polanc. Star Citys Lawrence Selak.
WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. Sheldon S Ignac Kolar. Sheboyg.n: Jak« Rupnjk> AUob
Debevc. Will.rd, Mike K rule. West Alliss Jos. RadeJj.
WYOMING. Cumberlands Louis Tlaker. Rock Springss Mrs. J. Jereb Sublets John H KrzisnHc.
Ako ieU kdo prevseti aastepstve sa nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. draiinski koledar, bro-«•re i» knjiga,	p«.
ki bo poslalo potrebne listine la In formacije. Na t« priobčene .astop-«ike apeliramo, aaj skulajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati aarolalm tamu lista. Pravaaprdv j« dolina* vsaka«« alovenakega saveAiega de-¡•vca agitirati .. ajogov« gla^le Proletarec.
Aka Ja Ime kakega aastepnika ta-puic.no, naj nam sporoči p« bom« »•onih radevoije popravUL
one, ^i navadno delajo, ali so začasno brez posla, itd.
V rubriki barve ali plemena je bila uvedena posebna skupina za "Mehikance", v katero bodo všteti vsi ljudje mehikan-skega potomstva, razun ako so čisti belokožci in razun male skupine, ki bo klacificirana med Indijance.
Tudi topot se bodo klasificirali tujerodci, ki še vedno tvorijo važen del ameriškega prebivalstva, po državi rojstva, po materinem jeziku (ki je dostikrat boljše kazalo narodnosti nego rojstna država), po letu priselitve v Ameriko, po ameriškem državljanstvu in po znanju angleščine. —
Problemi priseljenca
Priseljeniški in naturalizacijski zakoni so vedno bolj komplicirani. Celo ljudje, ki imajo dolgo izkušnjo in temeljito poznanje v teh zadevah, si morajo dostikrat beliti glavo. Ni ¿uda, da priseljenec je dostikrat v zadregi in se mora obračati sem aH tja za nasvet Srečen je, ako dobi pravi nasvet.
Ali celo v slučajih, kjer ni večjih komplikacij kot navadno vlaganje te ali one prošnje v priseljeniških ali naturalizacijskih zadevah, ni stvar tako enostavna. Lahko je nasvetova-ti: "Za to prošnjo treba izpolniti tiskovino štev. toliko In toliko." Najprej treba pridobiti to tiskovino. V mnogih slučajih — zlasti ako človek stanuje v kakem oddaljenem kraju — to pomenja zamudo časa, dostikrat zgubo enodnevne mezde. Seveda lahko piše po tiskovino na pristojno oblast. Ali to tudi ni tako enostavno za priseljenca, ki teiko dela ve« dan. Potem pride izpolnitev tiskovine — treba izpolniti v angleščini na mnoga vprašanja — in nekatere tiskovine imajo dolgo vrsto teh vprašanj, odgovor na katera dela preglavice dostikrat tudi človeku, ki
Zakon, ki so ga v Arizoni samo enkrat rabili
ima višjo šolsko izobrazbo in zna dobro angleški.
Izmed raznih organizacij, ki pomagajo priseljencu preko teh in enakih teiav, j«« IMMIGRANT 1NFORMA- j	—-
TiON BUREAU, 215—4th Avenue.	,	'
New York City. Rojake bo ranima- A™OnA ima Zakon, ki dovo-
lo, da je ta urad sedaj pod vodstvom ljuje smrtno kazen tudi za žen-
ttmStiTr^ttZl** Upotrebljen Je bil «amo
najboljših ekspertov v naturalizacij- 21. feb. to leto, ko 80 obesili
skih ta priseljeniških stvareh in Je 52-ietno Evo Dugan, mater o njih te mnogo pisal. Zato lahko |
pišete v svoji materinščini. Ta urad dv'eh otrok. Sest Žensk je pri-
preskrbi potrebne tiskovine, jih izpolni in odpošilja na pravo mesto — brez ozira, kje stanujete. Na tak način si rojak prištedi denarja in časa. Mnogi se obračajo na ta uradi tudi, da jim poizve dan in ime parni-ka. s katerim so prišli, kar je velike važnosti za naturalizacijske in razne ¡migracijske prošnje.
Za one, ki iivijo v New Yorku ali okolici, je urad poleg običajnih uradnih ur tudi odprt v sredo zvečer do 7. ure in v soboto popoldne do štirih.
sostvovalo obešenju. Ko so sprožili podlago, je njeno telo zdrknilo nizdol s tako silo, da ji je sunkovito zadrgnjenje zanke odrezalo glavo popolnoma. V časopisju je bilo veliko zgražanja radi tega in agitacija za odpravo smrtne kazni je dobila zopet nekoliko živahnosti.
Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov J.S.Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizad] v
"PROLETARCU"
w v j
........... ^
NASA JUBILEJNA IN PRVOMAJSKA ŠTEVILKA
•Ks* "•Wilüül
mmsm
ri:
» . "PROLETAREC" izide ob praznovanju svoje petin-
dvajsetletnice v zelo povečanem obsegu na boljšem papirju z bogato vsebino in ilustracijami. To bo ob enem tudi prvomajska izdaja. Vsi sotrudniki so vabljeni na sodelovanje. Svoje spise naj pošljejo uredništvu najpozneje do konca
marca. Opisi iz zgodovine tega lista, sličice o agitaciji zanj in opisi o našem gibanju imajo prednost.
J. S. Z. slavi letos dvajsetletnico,
od kar je bila ustanovljena v obliki federacije. To bo ob enem tudi njena slavnostna številka. J. S. Z. in "Proletarec" sta neločljiva.
Angleški del slavnostne številke bo obsegal osem strani. Na sodelovanje so povabljeni župan Hoan, župan Stump v Readingu, tajnik soc. stranke Senior, James H. Maurer, Morris Hillquit in drugi.
Naši sodrugi v starem kraju bodo v jubilejni številki "Proletarca" častno zastopani.

Cene so sledeče:
Poaamozon izvod ....
10 izvodov
25	izvodov
50	izvodov
100	izvodov
250	izvodov
500	izvodov ........ 50.00
1000	izvodov ........ 95.00
.....
......
......
\ .15 1.40 3.50 6.90 12.80 32.00
Potrudite se, da bo jubilejna-prvomajska številka "Proletarca" izšla v mnogo tisoč izvodih.
Njen obseg odvisi od števila naročil ter oglasov. Apeliramo na vas, da nam naklonite čimveč sodelo-
j	*
vanja, da bo uspeli toliko večji

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
pmirtarcr
OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
I V:
NO. 1174.
Publulrad W.«kly «I 303» W. 26th St.
CHICAGO, ILL., MARCH 13, 1930.
--r
T.l.phon.i Rockw.ll 2864.
vol. xxv.
THE ANTIQUATED HOUSE OF LORDS
British Labor, as the party in government, but wtth no majority in Parliament to back it, is having no easy or smooth sailing. To the difficulties of the Party in the House of Commons, the antiquated House of Lords has been adding its own share. The House of Lords is the upper branch of Parliament, somewhat in the nature of a senate, but composed of aristocrats. These are old and newly-made, that means people, either whose great grandfathers had grabbed land from peasants and became powerful landowners and consequently better people, or who had themselves grabbed money and thus are better people. The Labor Government has but a few direct representatives in the House of Lords. The aristocratic assembly has recently twice defeated the Labor Government. The Lords cannot overthrow the Labor Government but they do their lord-damdest to cause the Government as much as inconvenience as is within their limited powers. The two parties in the House of Commons, though they constitute tfoe majority, dare not at present force the Labor Government out. They are afraid of a new General Election. They still remember the stinging- defeat suffered last May, and they have no good reason to think that the people would now treat them more gently. The available signs point rather the other way. So the majority in the House of Commons tries to annoy the Labor Government but they avoid the breaking point. The Lords, on the other hand, are politically irresponsible and they do as they please. The House of Commons, under ordinary circumstances would not stand for such impudence by the Lords and would decide for once, to cut this political appendicitis out and abolish the House of Lords. But the present majority in the House of Commons, is not likely to make this longoverdue surgical operation, just to accommodate the Labor Party, and so the Lords are having the time of their lives. MacDonald was obliged to achieve a compromise in the Unemployment Insurance bill in order to satisfy the Lords. It is not unlikely, however ,that in the General Election, whenever it comes, if labor is strong, the issue of placing the House of Lords on the political scarp-heap will be brought before the electorate, and perhaps—solved in the only way it can be solved.—Advance.
DRAMATIZING THE COST OF WAR
Philip Snowden, Great Britain's labor chancellor of the exchequer, dramatized the cost of war in a radio speech last Sunday, addressed particularly to Canada and the United States. Pointing out that Britain's debt is a war debt, he said:
"We must raise for debt purposes $5,000,-000 every day, $200,000 every hour, $3,000 every minute.
"It takes the whole time labor of 2,000,000 workers, year in and year out, to pay the annual cost of our debt burden."
With the cost of armaments and pensions added, Britain has to raise in taxes $5,000 a minute to pay for past wars or prepare for future ones. Small wonder the Labor government is determined that the naval conference shall succeed.—Labor.
"THE TEMPLE" VINDICATED
Judge Augustus N. Hand and two other judges of the federal court of appeals threw out the case of the United States versus Mary
Ware Dennett.
Thanks for that sane decision.
You will remember that the case made quite a stir—and that The Leader denounced the arrest and conviction of Mrs. Dennett— when she was accused of circulating obscene literature through the mails.
Her only "offense" was trying to give young people a ctean account of sex matters, so that they would not have to pick up their information in the gutter.
The United States should have given her a vote of thanks instead of prosecuting her.
Fortunately, there are three judges who can see the matter in its true light. We hope this will stop the idiotic efforts of selfright-eous persons to make out that every person is a criminal who believes that the human body is "the temple of the living god."
—Milwaukee Leader.
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich

A Standpat Grouch
Listen to this wail from The Chicago Journal of Commerce:
If present tendencies continue there will be a powerful Labor party in this country-j^itiiiiL-a^frir^yeaw. State rights will have been vitiated, the emotional issues on which radicals tend to unite will have been furnished a national scope, and the Republicans and Democrats at Washington will fall over themselves to provide old age doles, health doles, unemployment doles, maternity doles, paternity doles, fraternity doles, sorority doles, socialization of the utility and mining industries, and whooping increases in taxes.	I
When that day comes the American taxpayer, wtH submit to paternalism and Socialism for the same reason that the British taxpayer is submitting now—because he was not sufficiently foresighted to keep her pater-nalists and Socialists from getting control.
The forerunners of The Journal of Commerce made the same grouch against the public schools when the workingmen's organizations proposed their establishment a century ago.
They grouched against workmen's compensation laws, against factory inspection laws, against child labor raws, against safety appliance laws, against income tax laws, against inheritance tax laws, and against all other good laws.
To hear the conservatives tell it, all good laws consist of rotten pater* nalistic legislation.
But they never object to getting rich by means of really rotten paternalistic legislation, such as the tariff and the laws that permit them to gobble up the natural resources of the country. They control the government and use it paternalistically to hand themselves special privileges.
When labor get* enough power, it will change paternalism into frater-nalism.
Of course, it does not want the absurd "doles" sarcastically listed by The Journal of Commerce, but it doe* want unemployment insurance, old age pensions in all states, and very likely family allowances to iron out the disadvantage of marrying and raising a family. And it wants a voice in the industries. In short, > it wants social justice.—Milwaukee Leader..
Executions in Russia
When a system is used primarily lo extoll profit, it is bound to leave evi.y form of corruption and incompetence in its wake. For, its leaders become so completely blinded by the sight of profit, money and more profit, what they forget and fail to observe those making profits possible. So they talk and tell us of the great prosperity; of sound business; of contentment. They talked prosperity so much that the people although miserably situated didn't dare complain. Then the situation becomes so acute that business conferences were called. Leaders of industry were brought together to spurt construct-i ion and manufacture. But the law of supply and demand. Where is it? People out of work earn no money. Not being able to earn any money they naturally cannot do any purchasing. When the consumer cannot buy the retail trade is stopped and the manufacturer cannot ship to the distributor. Labor becomes cheap. From a minimum of 50 cents per hour it drops to 30 cents. Because thousands beg for work at any price, so they may live. And that's the game.
* • *
Mass demonstrations took place in Chicago in the past week without any violence. Mass demonstrations in other parts of the country brough much trouble to the communities because they were violent. What would happen if all of the unemploymed would join hands and tell the politicians that they will no longer stand this agony?
• • •
Clarence Senior has released speaking date« for members of the National Executive Committee enroute to Ca-
do not want to be devoured. This knowledge is coming to them slowly. Once it gets there it will be mighty hard to prevent the now impossible. We hail this movement and wish it
all the speed and success.
• • •
Our Detroit Comrades have been awaiting the result of the voting on this years convention seat From the ballots already sent in we would surmise that their wish shall be fulfilled. With* proper cooperation and enough time our men in Detroit can make this a Memorial Convention. The- turning point towards a bigger and greater membership. The young element will be represent by John Rak Jr., Herman Rugel and Andrew Grum.	e e e
The executive committee of the Federation met last Friday. One of the most vital problems that has confronted us for a long time was discussed at length'. No definite conclusion was reached but it is the wish of the committee to ask assistance in the present building up of the Federation and the paper. The secretary reported that many organizations requested books and plays thru the educational division during February. Likewise that seventeen new organizations joined the Educational Division in January and February.
D. Dalin writes as follows: "Reports on death sentences and executions are published in the soviet press—in the papers of the capital,
but particularly in the provincial i Iifornia for their next gession. It's paper»—in the smallest type, in the a dandy piece of work and should most inconspicuous positions. In the bear wonderful results. These men
official statements which appear in all the government papers there is no mention of the executions. There is also no word about the executions in the leading articles and other program announcements. Balances are not struck. Under some insignificant title, among the local news or even under miscellaneous, mention is ine i-dentally made of executions carried out. To count them up according to the provincial newspaper its not easy. Some have reckoned 120 executions per month, and others over 500 in a quarter. And how many executions are carried out without a word reaching the press! The latest rate—this is in any case fixed —gives thousands of executions in the year."—Labor and Socialist International.
are all good speakers and we recommend to our people to join the folks in welcoming these gentlemen into the various cities. We know that the Californians will receive
them and treat them royally. * • • •
Loioks very much like the days of the unionism are numbened. Not because of what they have done but more because of what they haven't done. Progressives and their spirit have taken hold of several strong anions in New York. Progressives have taken hold of the coal diggers union. Slowly but firmly such men will tackle the jobs left open by their predecessors. Slowly but firmly they will rebuild their lost ground. Workers must le«m understand that they must control the government if they
When Boasting is Dangerous
We are all inclined to boast a bit about our country and its achievements. So are the people of all countries. But we ought, wherever we live, to recognize the fact that after all it is just boasting and that no country is superior to all other countries in every respect. For instance, it is wholesome for us in the United States to note the situation as to the Nobei prizes. Since the prizes were established, fewer of them, in proportion to the population, have gone to citizens of the United States than to citizens of any other important nation except Russia ami
Spain. For the past year, no prizes were awarded to Americans.
Realization that other nations than our own make important contributions to the progress of the world is a powerful encouragement to peace, just as nationalistic bragging is an incentive to war. We talk a good deal about "idle boasting". Actually, a great deal of nationalistic boasting is not merely idle, but dangerous.— Nelson Antrim Crawford, in The Household Magazine._
LACONICS
Peace talk in war time is declared to be criminal. War talk to peace time Is Infinitely more criminal.
—Arthur Ponsonby.
Drape me with a fig-leaf said Prudery.
Decorate me with epaulets «aid Medocrity.
Clothe me with the robes of righteousness, said Sin.
Deck me with the garments of innocence, said Vice.
Put sincerity's gown upon my shoulders, said Deceit.
Place the crown of fidelity on my brow, said Disloyalty.
Cover me with the draperies of love, said Lust.
Give me the staff of tolerance, said Persecution.
Adorn me with the cloak o? liberty, said Tyranny.
Bekutify me with the dress of duty, said Irresponsibility.
Garb me with the habiliments of humility said Pride. .
Then said Truth: Let me be naked and unashamed.
EVENTS and COMMENTS
i
BY NORMAN THOMAS
SOCIALIST STRENGTH RETURNING
For our cause I find much encouragement in the size and attitude of the audiences I meet; in my talk with oujr capable young secretary, Clarence Senior; In the activity of our Pittsburgh office and the way Pennsylvania comrades are lining up to push Maurer for governor and Van Essen for Senator; in the fine work of the party in Milwaukee and the way the party and local unions are joining hands to save the Milwaukee Leader. It has been good to see and feel all these and other signs of life and vigor in our movement. I am pleased also at the student interest and especially pleased by the vigor of the Chicago University Socialist Club. .
Among the "intelligentsia" I find a good deal of hopeful interest in the League for Independent Political Action. It reaches mostly those who for one reason or another won't as yet call themselves Socialists. It is pushing a genuinely Socialist immediate program and is sticking to its independence of the old parties. Since it is careful not to call itself a party and has cooperated so honestly thus far with us I think we can hail it as a useful agency worth watching in a friendly and cooperative spirit. But I can't help adding how much better it would be if it would come all the way with us and work with and through us, as, indeed, soto* of its members do. Still maybe is has been a little bit our fault that is went its separate way. and we ought to rejoice in every education^ force that is at work for a new party alignment on the basis of real economic issues. That is why I want to help guide the L. I. P. A.
DUCKING THE ISSUES
As I go around the country I am impressed with the breakdown of the old parties in facing the real issues of our time.
Unemployment is general and tragic. Long lines of employed are outside all the slave markets. Steel mills and coal miners are working three or four days a week. But the steel mills still keep men on ten hour shifts and coal mines in Western Pennsylvania and Ohio pay not more than 60% or 70% of the old wage scale. • Here in Iowa farmers tell me of the bitterly low prices for the things they produce.
But-government, federal and state, is ducking every issue. No one but Socialists is urging unemployment insurance. Old age assistance laws or bills, like the one in New York, are travesties of justice and of the thing we Socialists seek. They are tragically inadequate and more likeJy to build up political machines in many counties than to help the aged who have grown old in toil.
WET AND DRY WRANGLE
In the way of getting a Socialist or labor party one of the chief obstacles is this wet and dry wrangle. Now the issue is important, it is going to be discussed,
aho"ld be discU88ed- But not all the time to the exclusion of every other issue. Newspapers like the Chicago Tribune and the Cincinnati Enquirer I suspect of deliberately exciting the populace about prohibition so that they will forget unemployment. Hard boiled capitalists pose as "liberals" because they want to get their liquor legally. Politicians, wet and dry without ideas or courage on great issues of freedom, peace and plenty rehash old arguments on liquor. More than even should we try to force all parties to give legal efficacy to a referendum on prohibition. I see no other possible way out. Meanwhile Congress might put a time limit on prohibition orators in a country that needs bread more than legal beer.
WIS. STUDENTS FOR UNIONISM
The University of Wisconsin Socialist Club is campaigning for the total unionization of all students tfho work during the summer regardless of occupation. The action came as the result of a recent open forum on the student labor question by Common Laborers' Union, Local 464. It was revealed that the union laborers were being seriously menaced during the summer months by students who remain in Madison, ever vacation, to earn money for the next year's tuition and to get in condition for the next year's athletic season. Summer school students who work full time are a threat to unionised labor also. The students themselves showed that they were forced to accept starvation wages in order to underbid the union laborers, working eleven hours a day for forty cents and hour or less. The laborer's union will declare an open charter until April 1st for all students and will waive the usual preliminary formalities.
THE POWER ROW
"There is beautiful fighting all along the line in the water power battle," says The Nation, but nowhere prettier than in the state of New York.
"The striking feature on the New York situation, and in our judgement the promising one, lies in the frank recognition of the failure of public regulation of the private power industry. A quarter of a century ago people were looking hopefully to the movement for regulatorv commissions of various kinds. As far as the power industry goes the failure of that movement ia confessed by everybody except the power companies, who have discovered astonishing virtues in public regulation since they learned how to control it."
The Non-Unionists
Visitor at lunatic asylum to keeper: "How many lunatics have you here?"
Keeper: "About seven hundred and fifty." Visitor: "And how many keeper«?" Keeper: "Twelve."
Visitor: "Are you not afraid that the lunatics will organise, and being combined overcome you?" ^ Keeper, with a smile: "Lunatics never orgsnise.'
— Socialist Youth.
He that earaeth wages eameth wages to put it into a bag with holes.—Haggar, Hebrew prophet