Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 209
Recenzije
sociologi in dru‘boslovci to knjigo –  in njej podobne –  morali poznati. Brati pa jo je treba skozi
tisto, kar je izpu{~eno, zamol~ano in predpostavljeno.
Literatura:
Stephen J. Gould: The Structure of Evolutionary Theory. Harvard: Belknap, 2002.
ed. P.C. Lee: Comparative Primate Socioecology. Cambridge: Cambridge University Press, 2001.
Boesch&Tomasello: Chimpanzee and Human Cultures. Current Anthropology 39.5, Decemer
1998.
Toma‘  Ka{trun
Primo Levi: Potopljeni in re{eni. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2003
199 strani (ISBN 961-6262-44-0), 3.500 SIT
prevod Irena Prosenc [egula
^e si v dolgoletnih barbarskih primitivizmih nacionalsocializem ni opomogel od grebatorskih
privilegijev, ki si jih je nabral ‘e od zgodnjega leta 1925 in se »iz~rpal« do leta 1945, potem je
bila refleksija tega izvora ne le poslednja masada duha, pa~ pa mejnik humanosti, ki se je spra{eval
ne toliko o fa{istoidnih dejanjih, pa~ pa veliko ve~ o politi~nih vpra{anjih nacionalnega kulta
dr‘ave in vojske, enostrankarskega sistema, (p)obo‘evanje voditelja, omnipotenco politi~ne policije
ter navsezadnje institucionalizirano diskriminacijo, ki je rezultirala v mno‘i~nem  genocidu zaradi
~love{ke necelovitosti. Nadalje, ~e nobena hermenevtika ne zna razlagati zgodovine takih
barbarskih dejanj, pa ~eprav zgodovina lepo pri~a o razkolih in neujemanjih na eni strani med
katoli{ko cerkvijo in na drugi strani med judovstvom, se razlike ne znajo same potencitari v
tak{en bilingvizem, ki bi na eni strani odpiral spekter faz o neskon~nem pogre{anju po devi{ko
beli reprodukciji in na drugi strani zapiral moduliranje prikritosti in odkritosti, ki se jih ni dalo
nikoli tolerirati brez daha takti~nosti. Torej se je v genski zapis prikradla modifikacija, ki je za
seboj pustila ne le zapacan izvor ~love{ke refleksije, pa~ pa vnesla v kodo tudi imuniteto o temeljnih
~lovekovih potrebah, na~elih in izro~ilu.
Levijev opus infinitum pi{e o teh genskih spremembah, ki jih je pustila nem{ka vladajo~a
politika »~istosti« tudi na njegovi ko‘i. Sam je bil del mehanizma, ki je ~esto opravi~eval obstoj
vloge uradnega sovra‘nika, ki je bil fa{isti~en produkt, potreben za popolno nem{ko obo‘evanje;
torej samopropaganden material o superiornosti lastne rase. In brez anti-semitizma Hitler vsekakor
ne bi moral vzpostaviti tak{ne karizme pred lastnim narodom, kot je lahko to storil z »‘idovskim
aparatom«. A ‘al se tudi kolaps vladujo~e stranke ni moral spoprijeti s toplino humanosti, z
razlogom, ker je hitlerjanizem recipiral ravno tisto, kar je »‘idovski aparat« na drugi strani
percipiral. Zato tudi prvi ni videl dlje kot kot samo do utopizma in ga je realizem s svojo percepcijo
(skoraj) povsem povozil. In to se dogaja {e danes. Ad infinitum. ^eprav spomin ne bo zamrl,
posebej ne takrat, ~e se zgodi metonimija masade oziroma, ~e na ra~un streznitve spomina zboli
za amnezijo ve~ milijonov ljudi.
In Primo Levi – italjanski kemik, ki je bil zaradi svoje majhne anomalije, tj. ‘idovskega rodu,
deportiran v Auschwitz – pi{e v svoji knjigi »Potopljeni in re{eni« o razli~nih tematikah, ki jih
prepleta s konstantnim obra~anjem na vpra{anje o dostojanstvu. O dostojanstvu, ki je pre‘ivelo
~love{ko amnezijo {ibkih, ki so bili hkrati tudi tisti najmo~nej{i, saj so pre‘iveli vse, tudi najbolj{e.
To enigmo je Levi uprizoril s prispodobo v naslovu o potopljenih in hkrati re{enih, isto~asno pa
s tem zgradi ozadje elegije o koncentracijskem tabori{~u. S prispodobo prevzema grozo, na kateri
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 209
Black

210 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
se svetlika tisti svit novih upanj, ki je re{ene dr‘ala pokonci. V endar je bilo pred re{itvijo potrebno
soo~enje s sku{njavami prekletstva, s katerimi so se soo~ali vsi potopljeni. Potopljeni so zastrupljeni
z umsko sposobnostjo potla~itve individualnega spomina kot dejanja nemo~i, ki se na koncu
vsakega dneva izte~e v ti{ino. Re{eni pa so bili znotraj preseka potopljenih – tisti najmo~nej{i –
, ki so se obdali z lastno subjektivnostjo v svetu, ki ni primoral endemi~nega ‘ivljenja za
posameznika. Koncentracijsko tabori{~e jih je zagradilo v svet, ki je dovoljeval samo en na~in
ravnanja. Da v tabori{~nikih zlomi sposobnost odpora – kot ma{inerija, ki {e za stranski u~inek
ne sproducira utvare do ‘ivljenja.
Rekonstrukcija realnosti in resnice o koncentracijskih tabori{~ih je snovana najve~krat na
zgodovinskih reliktih in pronicljivih spominih pre‘ivelih. Kot pravi sam Levi, da je potrebno
take spomine gledati in opazovati iz dolo~ene distance, se lahko njegova knjiga pohvali z
za{~itni{ko znamko o novem kroju zgodovine. Knjiga »Potopljeni in re{eni« vsebuje zapise
dostojanstev, ki jim je odvzeta velika mera samokriti~nosti, saj so zapisi sami po sebi ‘e dovolj
strahospo{tovanja vredni, brez da bi se potvarjali po dodatni samovolji, zaslu‘ku ali slepljenju.
^eprav se Levi zaveda, kolik{en vpliv ima lahko tak{en dogodek na subjektivni spomin, mu
ostaja kristalno jasno, kako nemogo~e je ponarejati dejstva, saj so vedno omejena z vseh strani z
objektivnostjo, ki jo posameznik ob~uti na lastni ko‘i. In ~esar ni ob~util, do‘ivel ali videl samo
en deportiranec, pa~ pa ve~ sto tiso~, toliko bolj so dejstva pridobila na resni~nosti. Kljub mno‘i~ni
potla~itvi spomina, kot del procesa pre~i{~evanja, je imel nacionalsocialisti~ni sistem {e zmeraj
veliko uspeha pri »pranju dostojanstva ljudi«. Potla~itev je bila lahko tako frustrirajo~a, da jih
deportiranci niso ob~utili druga~e kot togo dejanje – katerega ne gre ena~iti z namerno la‘jo – s
katerim so kimali sistemu, se mu zaobljubili in si s tem na{li kan~ek lastnega miru pri sebi.
Z razmi{ljanjem o konceptu dobre vere in dostojanstva, se vedno znova spra{uje, koliko
lahko verovanje v la‘ opravi~i svoje poslanstvo. Spra{uje se o posledicah natveze la‘i s strani
zatiralcev, da bi re{ili same sebe pred hudobnostjo in o posledicah la‘i deportirancev z namenom,
da bi se slepili v prepri~anje o netrpljenju. S podajanjem distinkcije o morali med nau~enimi
zatiralci in naivnimi ‘rtvami, ugotavlja, da smo vsi po svoje zatiralci in hkrati zatiranci. Ni ve~
kristalno jasne ~rte, koliko je nau~enega v morali zatiralca in koliko je morale v amneziji
deportiranca v stranski vlogi naivne ‘rtve. Njegovo razmi{ljanje je prepletalo tudi pregled zapisov
o grehu, ter odnos do vlog o sre~i in milosti v ‘ivljenju. Poglabljal se je tudi v vidike o potrebi
komunikacije za deportirance, o okle{~enem jeziku z omejenim naborom besed in fraz, ki so jih
tabori{~niki uporabljali med seboj, ter o zatiranju humanosti in odvzemanju dostojanstva vsem
tistim, ki niso razumeli nem{~ine. Poleg tega se v knjigi spra{uje o razlikah med racionalnim
grehom in mno‘i~no norostjo. Koncentracijsko tabori{~e ga je pripeljalo do spoznanja, kako
potrebno je negovati tako psiholo{ki del telesa, kot tudi fizi~ni del. S tem na zavedni ravni pripisuje
velik pomen ravno racionalnemu upanju, s katerim upodablja placebo efekt za zdravljenje du{e,
saj naj bi perspektiva – z ugodnim razpletom – pu{~ala pozitivne posledice na telesu. V boji za
pre‘ivetje, ugotavlja Levi, je zato pomembno psiholo{ko zdravje kot odgovor na celotno
stereotipiziranje situacij, ki so vse preve~krat kro‘ile naokoli. Od uspelih pobegov, do razli~nih
uporov in do junakov, ki jih je du{ilo optimisti~no gledanje sveta. Celoten dialog samega sebe v
ogledalu do svojih kolegov – deportirancev, pa prika‘e na podlagi psiholo{kih in zgodovinskih
tem, ki so se nabrale okoli holokavsta. Ta odnos kristalizira v zadnjem poglavju knjige »Pisma
Nemcev«, kjer ‘eli prikazati dvoli~nost spomina in subjektivnost tabori{~nikov v svetu enoli~nega
objektivizma. Napetosti med lastnim spominom in spomini razli~nih Nemcev, v veliki meri na
isto temo, se izkristalizira v naboru dvoreznih debat o morali in ob~utkih krivde v vpra{anjih, ki
se navezujejo na njihovo zgodovino v koncentracijskih tabori{~ih. Zraven pa kritizira vse tiste, ki
brez kan~ka dostojanstva s togo pozo govorijo o lastni nesre~i v tabori{~ih skozi o~i sramote.
Opravi~ilo zgodovine ne bo glorificiralo zadovoljitve lastne potrebe po odre{enju. Levi, kot eden
redkih, {e retrospektivno analizira prihodnost sveta v upanju na bolj oprijemljive zaklju~ke kot
na tiste, ki so rezultirali ob koncu druge svetovne vojne.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 210
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 211
Recenzije
Kolikor zavezni{ko Primo Levi {e lahko deluje, je bil njegov samomor leta 1987 presenetljiva
stvar dejanja »dobre vere«, pa ~eprav tega napora tudi sam ni ve~ zdr‘al. Mesija, ki je ‘elel ve~,
kot je lahko prenesla njegova debela ko‘a, je za seboj pustil bogato dedi{~ino vademekumov in
poti, ki so ga vodile skozi kruto zgodovino, ter jih je z dobrim namenom »uvozil« v misli in
dejanja dana{njega sveta. In ~etudi je nasilje, ki so ga izvajali enosmerno zgolj »stra‘arji« nad
»kaznjenci«, nekoristno, je v svojem delu Levi {e zmeraj hotel osmisliti dejanja dvosmerne ceste,
ki niso imela sama po sebi nobenega smisla.
Bo{tjan [aver
Jeleazar Mojsejevi~ Meletinski: Bogovi, junaki, ljudje: izbrani ~lanki in
razprave. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Rde~a zbirka, 2001
249 strani (ISBN 961-6271-39-3), 3.250 SIT
prevod Drago Bajt, spremna beseda Igor [kamperle
Ko omenjamo Jeleazarja Mojsejevi~a Meletinskega (v angle{kih prevodih Eleazar M.
Meletinsky) ne smemo pozabiti dedi{~ine, ki je tega ruskega znanstvenika na podro~ju prou~evanja
mitologije, folkore in zgodnjih form literature mo~no zaznamovala: ideolo{ki kontekst in
akademski kontekst. Pri prvem je potrebno izpostaviti, da je Meletinski eden izmed tistih redkih
ruskih znanstvenikov na podro~ju dru‘boslovne in humanisti~ne misli, ki je v obdobju idelo{kega
favoriziranja in kontekstualiziranja znanosti in znanstvenega v prej{njem stoletju ohranil kot cilj
svojega prou~evanja kulturo kot celoto na globalni ravni. V lu~i akademskega konteksta pa je
potrebno poudariti, da je Meletinski mo~no zaznamovan s {olo Vladimirja Proppa in vplivi
Dostojevskega, kar odslikavajo tudi njegova {tevilna dela: Junak ljudske pravljice (Geroy
volshebnoy skazki, 1958), Edda in zgodnje oblike epa (Edda i rannie formy eposa, 1968), Poetika
mita (Poetika mifa, 1976), Srednjeve{ki roman (Srednevekovyj roman, 1983), Zgodovinska poetika
novele (Istoricheskaja poetika novelly, 1990), O literarnih arhetipih (O literaturnykh arkhetipakh,
1994), Dostojevski v lu~i zgodovinske poetike (Dostoevskij v svete itoricheskoj poetiki, 1996)
idr. Pri~ujo~a knjiga predstavlja zbirko izbranih ~lankov v {estih poglavjih, kjer je tako kronolo{ko
kot vsebinsko raz~lenjen opus avtorjevega ustvarjanja.
@e v prvem poglavju o Prometejevih prednikih nas vsebina dela povede k naslovni tematiki:
kulturnemu junaku. Meletinski uvodoma opozori, da je teorija mita v zahodnoevropski znanosti
‘e dolgo etablirani del etnografije, folkloristike, sociologije in estetike, pri ~emer miti po njegovem
mnenju idealizirajo ~lovekovo ustvarjalno dejavnost in samoiniciativo. Miti o kulturnih junakih
demiurgih so po njegovem mnenju ideolo{ko sinkreti~ni in v {e nerazviti obliki vsebujejo zarodke
umetnosti, religije in predznanstvenih predstav o naravi in dru‘bi (str. 5-7). Prav tako opozarja,
da je prodor tak{nih kulturnih junakov v najstarej{e epe povsem naraven, pri ~emer je pogoj
preobrazbe omenjenega junaka idealizacija njegove stvariteljske dejavnosti. Meletinski pri tem
navaja {tevilne primere iz svetovnih folklornih zakladnic od Melanezije, Avstralije do Skandinavije
in Severne Amerike. Pri tem ugotavlja, da je mit o kulturnem junaku svojevrstna kronika ~lovekovih
zmag nad naravo in kronika dose‘kov tehni~enega napredka. Na ta na~in se v mitih o kulturnem
junaku odsevajo ~lovekove iznajdbe in odkritja, ki se prek lika junaka prena{ajo v miti~no preteklost
in idealizirajo ~lovekovo ustvarjalno dejavnost (str. 10). [e posebej zanimiva je v tak{nem kontekstu
analiza lika Prometeja, za katerega Meletinski opozarja, da je ‘e od antike naprej zasidran v
~lovekovi zavesti kot simbol humanizma in altruisti~nega ‘rtvovanja za ljudi. Jasne poteze kultu-
rnega junaka demiurga se po avtorjevem mnenju odra‘ajo v klasi~nem dejanju: junak podari
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 211
Black