MEDVODE V TURISTIČNEM LETU
Medvode so lep in miren kraj, ni kaj reči. Imamo edin-stven muzcj kitajske umetno-sti, Zbiljsko jezero s čolnar-no, kopališče v Goričanah in še druge turistične znameni-tosti. za katere pa žal vedo le domačini.
Zakaj?
Turistični društvi Medvo-de-Zbilje in Smlcdnik sta le-tošnjo zimo prespali, ne da bi kaj storili za izboljšanje stanja. kakršno je. Medvoški turistični delavci niso pri-pravljeni na sezono, ki je že pred vrati. Ob gorenjski ma-gistrali ni reklamnih pano-jev, ki bi turistom kazali pot k turističnim točkam. Res imamo dve reklamni deski, ki vabita v goričanski grad in v gostilno ,,Pri kolodvoru", vendar sta tako neznatni, da ju vsakdo prezre.
Kaj turistu v Medvodah lahko nudimo? Da bi to izve-deli. smo se odločili za nena-vadno    akcijo:    v    domišljiji
smo spremljali nekega zahod-nega turista, ki se je ustavil v Medvodah in tu doživel ko-pico presenečenj.
Žc na severnem koncu Med-vod ga je pozdravila na pol podrta avtobusna postaja in tabla ,,Medvode", na katero je nekdo pripisal ,,Texas". Ker je v bližini gostilna, se je naš turist v njej ustavil in nekaj malcga popil. Lokal je zapustil z občutkom, da je postrežba solidna in da so prostori lepo urejeni. Začetek je bil torej dokaj dobor. Kaj pa konec?
Ko je prišel v sam center Medvod (v samopostrežni tr-govini ni bil, ker pač ni vedel, da sploh je), si je ustvaril po-polnoma drugačno sliko, kot joje imel v začetku. Zelel si je kupiti časopis — ne naše-ga, pač pa takega, ki bi ga znal prebrati — ampak trafi-ko zapirajo ob dvanajstih in jo ponovno odprejo ob pol dveh. Tudi na pošti, kamor se je odpravil po neuspelcm nakupovanju časopisa, se mu ni  godilo nič bolje.  Pošta  je
bila zaprta.  Popoldne jo od-prejo šele ob petih.
Ker je imel naš turist tako tako časa na pretek, se je od-ločil, da bo pogledal v gostil-no ,,Pri kolodvoru".
,,PRI  KOLODVORU"  KAR PO DOMACE
Zunanjost tega lokala ni preveč vabljiva, notranjost pa tudi ni nič boljša. Ko je tu-rist stopil v gostilno, v njej ni bilo veliko gostov. Kljub temu jemoral čakati na po-strežbo precej časa, še vcč časa pa je porabil za razlago, kaj bi rad pil, saj natakarica ne zna nobenega tujega jezi-ka. Končno sta sc sporazu-mela in postregli so mu — v okrušenem kozarcu, kar je za leto turizma več kot pohval-no. Tudi nadlegovanje ,,vin-skih bratcev" in hrup iz so-sednje sobe sta prispevala svoje k ugodnemu počutju na-šega turista.
Medtem   so   odprli   trafiko.
V upanju, da bo končno le prišel do svojcga časopisa, se je tuji gost odpravil do kioska in povedal svojo željo. Trafi-kantka ga je debelo pogleda-la in pri tem jc tudi ostalo: časopisa ni dobil, ker takih stvari pri nas v Medvodah ni-mamo. Prav tako nimamo menjalnice, v trgovinah pa deviz ne zamenjujejo, tako da z njimi ni mogoče ničesar ku-piti.
AVTOBUSNI REBUS
Iz dolgega časa se je naš turist popoldne na avtobusni postaji zabaval z voznim re-dom, ki jetako dobro sestav-ljen, da za vsakogar pred-stavlja nercšljiv rebus.
Dan se je začel počasi na-gibati proti večeru. Utrujen od napornega dne se je tujec od-pravil proti motelu, kjer je prespal. Kako sc mu je tam godilo, je že druga zgodba, ki se nas Medvodčanov nič ne tiče, saj Medno ni več v Med-vodah.
Anton KOPITAR