MCaf vsg piŠGfa o učltGlfstvu, šoll, prosvGtl fn JJJJJ —1 Za zvišanje plač uradnikom. Po »Trgovskem listu« priobčuje tudi »Domoljub« od 28. X. naslednjo notico: Ko so bile zadnjič znižane uradniške plače, se je utemeljevalo, da so cene vsem pridelkom padle in da se je življenje pocenilo. Če je morda takrat ta argument tudi veljal, danes prav gotovo ne velja več in zato je treba tudi revidirati sklep o znižanju plač. Uradniške plače je treba zvišati in slediti primeru češkoslovaške vlade, ki je z novim proračunom to tudi storila. Tudi »Jugoslovenski Lloyd« se zavzema za zvišanje uradniških plač. —1 Samomo-ta tov. Mrajcove »ShSvenec« dd,30. X. ne negiVa^ Namigu)e pa^/-"da bi tov. Mrak safnomor^Blftko zabranu, Piskopejo, da TTTmbil kot p^Vi p6slanec Kop« ampak Mfak ^afnrTu^tb naj bKgovofriJ/Mmk, da je treba vladpKpobiti in po^treKti. —\Kdor more, naj ,yen4n>e. . \ —1 Za to, da bi bile glavne počitnice v septembru se zavzema »Slov. gospodar«. Kot razlog navaja, da je v septembru in oktobru največ dela. Otroci, zlasti revnejši, bi v teh mesecih pomagali pri delu in kaj zaslužili, da bi dobro preskrbljeni laže hodili v šolo. V oktobrti se mora ponekod že kuriti in bi s tako spremembo tudi iia1 kurivu prihranili. — Notico posnema tudi »Domoljub« od 28. X. —1 »Kmetijski list« od 28. X. prinaša sliko predsednika JUU Ivana Dimnika in pod to naslednje besedilo: Ivan Dimnik, predsednik JUU, ki je bil premeščen po službeni potrebi v Beograd, je nastopil te dni službo v ministrstvu prosvete. (!) —1 Po »Venkovu« prinaša »Domoljub« od 28. X.: »10.000 Čehov, med njimi 600 učiteljev, je šlo na poizvedovanje v Rusijo. Le kakšen blagoslov bodo ti učitelji prinesli h. RuSlje?« :,; ¦' ;}..' —1 Med zahtevami Jugosl. prof. udruženja pri ministru prosvete so tudi: Praktičtvi učiteljski izpiti naj se nagradijo:' Dtaginjske doklade naj se zvišajo. Vprašanje enotnih učbenikov naj se reši s pomočjo posebne komisije, ki bi izbfala posamezne učbenike. V nasprotnem primeru naj se povrnejo onim profesorjem, ki so se natečaja udeležili — r dejanski stroški. —1 »Učiteljski glasnik«. glasilo opozicije pri JUU, objavlja članek »Pteganjanje nacionalnega učiteljstva v Sloveniji«, v katerem skuša opravičiti zadnje premestitve pri nas. Vsaj tako izzveni to iz notice v »Slovencu« od 3. XI. —1 V Ljubljani je 600 šolarjev brez zajtrka. V Trbovljah boleha na jetiki 25% otrok. (»Slovenski dom« 2. XI.) —1 Na gimnaziji y Londonu so začeli uporabljati namesto knjig časopise. Na podlagi raznih izb-ranih člankov se vodi pouk. Kako se obnesejo ti poskusi, se še ne ve. (»Mariborer Zeitung« 3. XI.) —I Volilcem na Rakeku se zahvaljuje »Slovenec« od 1. XI. in še dostavlja: Naša iskrena zahvala vsem državnim nameščencem, ki so vkljub vsej agitaciji nasprotnikov, da naj ostanejo doma, oddali s\oje glasove za našo Iisto. Izjemo je napravilo le učiteljstvo ljudske šole tako na Rakeku kot na Uncu, z edino častno izjemo na meščanski šoli. —I V Kočevju so se ukinili 3 nemški razredi, ker je število nemških otrok premajhno in zato ti razredi nimajo več zakonite podlage. .(»Trgovski list« 27. X.) —1 Nemška vlada je odobrila zakon bavarske pokrajinske vlade, s kateriiri sme državni namestnik na Bavarskem odpustiti iz službe 1676 katoliških redovnic. Zaenkrat jih bodo odpustili 600, druge bodo sledile kasneje. (»Slo\enski gospodar« 28. X.) —1 Gospodarstvo prejšnjega odbora v Sv. Juriju v Slov. goricah, kritizira »Slovenski gospodar« od 28. X. predvsem, da je na šoli še 20.000 din dolga in da se je tako moderno uredilo stanovanje za namišljenega šolskega upravitelja«. —1 Pogoji za uporabo šolskih prostorov y L.jubljani. Ljubljanski mestni šolski odbor je izdal o uporabi prostorov poseben pravilnik. Treba je napraviti prošnjo na mestni šolski odbor. Odškodnina za prostor znaša 10 din od ure za mestno občino, dalje bo treba plačati odškodnino za razsvetljavo in 10 din šolskemu slugi za snaženje. Vsaka eventualna škoda se mora povrniti, zato bo treba 200 din kavcije. —1 Mazanje lic, barvanje ustnic in manikiranje nohtov je v Turčiji učiteljicam prepovedano. »Straža v viharju« od 29. X. je uporabila to priliko, da je pavšalno napadla slovenske učiteljice. List prravi: »Prosvetni rtlinifrter, ki bi izdal tako naredbo, zleti drugi dan s svojega stolčka. Pri nas je prva pedagoška krepost, da je učiteljica namazana kakor šokka tabla, ki jo brišeš z mokro gobo. Gimnazijke in učitel.jiščnice se ne smejo mazati, toda učiteljice — o. brez nadaljnjega! Saj so vendar kolikor toliko boljše in mnogo bolj približane »konkretnemu življenjskemu vzgojnemu idealu«! Pri nas bi utegnilo prjti do kemalovih protikozmetičnih reform, če bi po\sod prišli klerikalci in puritanci do oblasti. Zato so učiteljice pri vsakih volitvah agitirale proti njim. Včasih uradno, danes pa \7> »lastnega prepričanja«. —1 190 letnico ustanovitve je prazno\ala te dni novomeška gimnazija. —1 Čudna računica. V neki vasi, ki je oddaljena kakih 30 km od železnice, rabijo učenci drugega razreda računsko knjigo »Računski zadaci«. Na 24. -strani, naloga 18. se glasi v tej knjigi: »Vlak napravi v eni uri 4.500 m, koliko napravi v 3 dneh?« In ta knjiga je doživela že 31. izdajo. (»Politika« 30. X.) —1 Netočnosti v šolskih knjigah. Ceprav so knjige odobrene od šolskih oblastev, sem v njih le zasledil naslednje netočnosti: Da je Nemanja p.rvi srbski kralj, ki se je kronal v Rasu; da so obale reke Tare iz marmorja in da je bila Boka Kotorska najmočnejša srednjeveška pomorska utrdba. (»Politika« 31. X. 1936.)