ŠSŽ pB jpc£tli S*p5 v j*3l J??ii t tstrt fetg . 41 S«S»8 i y& Z&smsmtvo: 3«ža iKs ss?'.re| k bs— Ste if«l && 8 , 28'“ , 2$*- * H > » c 4, g 5I-' 3!'. 7- N*-ki A na* f£SSia ®* ŽSsSsS U& ft. -ž%»« t m m mm 'X ;il miš jtlssie«« aaroibe brea faiiij»tve eUaarJ* i« ti asorsmo oslratl, «*rofetikI saj poSUJaJe sttrošmtao &tr ?« Oglas! » računaj* p* p*» rsbijane* prostora Iti •!• ter i nai visok ter 45 tam žtr*k prostor »a enkrat »* ** veihrat popust. fos.ža&Stc |* s* sžby« Ko* fd«fa žsTa SŠŠ. — Ja »a trga Sša?« Mj Izhaja wak Posastseasa ž4t?wiik® veHjk 40 vim&rjev. IjviSa* Š*si. sa aa., « ..j.' j?s*3o litžscrnv«? i. Ir. so aaj prš--%tm* r.vjiteslca ali »ftssaka. — Dopisi htivMSi&fa ~~ M«»bi s* so mSuJo. Nemška industrija in Slovenci. Politični boji med Nemci in Slovenci na teriterju SHS se bližajo svojemu koncu in se bodo po definitivni ureditvi naših severnih mej najbrže končali. Z ustanovitvijo države SHS so se zrušile nemške sanje o mestu do Adrije, odstranjena je nevarnost o poliličnem zavojevanju Slovencev. Sedaj preti pa druga v gospodarskem oziru. Te nevarnosti se nazadnje že ubranimo z visoko carino, toda to traja se mo gotov čas. Kajti nobenemu ne bo padlo v glavo, da bi podpiral vedno tako carinsko politiko, posebno če bi dobil iz nemških dežel, posebno iz Nemčije industrijske fcdeike za polovično ceno. Naši časopisi s6 se že pečali z vprašar.(em naše gospodarske bodočnosti. Rezuitat vseh teh raziskovanj i®, da Slovenija ne producira poljedeljskih produktov zadosti za svoje Prebivalce, ampak da mora uvažati. Denar gre tedaj redno iz Slovenije. Strokovnjaki so sicer mnenja, da bi se produkcija našega polja dala zvišati, toda samo do gotove meje, ker poljedelec v Banatu, Slavoniji ali Bački z neprimerno manjšim trudom neprimerno več pridela. Edina rešitev gospodarskega procvita Slovenije je torej samo uporaba narodnih sil —vodnih moči, katere bi se potom električne napeljave v najeddaljenejše kraje dale izkoristiti za industrijo. Industrija je naša gospodarska rešitev — teh misli so vsi. Sedaj pa poglejmo še praktično to našo rešitev. Če hočem naročiti v tovarni kak stroj, moram plačati navadno pri nas 50 in tudi 100% dražje v Nemški Avstriji ali Nemčiji in še dobim ga pri nas pozneje. Kot vzrok 'baginje navajajo delavske plače in 8 urno delavno dobo, če pa vprašamo delavca, navaja pa za vzrok, da jo življenje pil ras dražje kot v Nemčiji. Na žalost moramo priznati, da imata oba prav, tovarnar in delavec. Ž vljenje v Nemčiji je razmeroma cenejše kakor pri nas. zato lahko dela nemški de- lavec cenejše, prodaja nemški trgovec cenejše od našega. In v Nemčiji se zavedajo vsi, od prvega državnika do zadnjega delavca, da je njihova bodočnosti in «&tev edinole v delu, pridnosti in solidarnosti. Namen Francozov In Angležev, uničiti Nemčijo gospodarsko, se je že zdavnaj Izpremeuil v prepričanje, da je to nemogoče, ker ima preveč razvito In specializirano industrijo. Nasprotnikom se je pač posrečilo, izpodriniti Nemce z morja ter kolonij, zato se bodo pa z toliko večjo močjo vrgli na kontinent. V prestrani Rusiji bo našla nemšsca industrija dovolj veliko polje in dobro nadomestilo za izgubljene kolonije. Ogrožala bo pa stalno tudi našo domačo komaj v povoju nahajajočo se industrijo. Z visoko carino se da to preprečiti samo gotov čas. Napačno je stališče, da je ena ali druga organizacija dosegla izboljšanje delavskega stanu a tem, da se je povečala njegova plača. S tem se namreč povečajo cene izdelku in drugim potrebščinam ter se spravlja v nevarnost cela industrija, ker ne bo megla vzdržati tujo konkurence. Ne z enostranskim povišanjem delavske plače, pač pa z znižanjem cen in življenjskih potrebščin se naj skuša doseči izboljšanje delavskega stanu in uradnika. Ne z znižanjem delavnega časa, pač pa s primernim zvišanjem mezde za čezurno delo se naj zagotovi industriji prost razvoj in procvit In delavcu zadosten zaslužek. Ta načela bi mi morali z ozirom r.a Življenjske razmere v Nemčiji, na nevarnost konkurence njene industrije in z ozirom na naše gospodarsko stališče v državi SHS skušati uveljaviti in po njih uravnati naše življenjske razmere — ne oziraje se na ievo In desno. Slovenci smo znani kot soliden narod, naše uradništvo kot nekorum-pirano. Toda majhni smo, po nekaj ur železnične vožnje že pridemo v dotlko z drugimi narodi, zato se dostikrat prav po nepotrebnem ozframo I-------------- po njihovih razmerah in jih včasih na našo škodo skušamo uveljaviti. Sedaj, ko so nam zaprta naša pluča — dohod do morja — pridemo v dotiko na eni strani s Koroško, kjer vsled preobilice denarja istega razmetavajo na vse mogoče načine in ne polagajo vsled tega na cene preveč ali pa nič važnosti, na drugi strani pridemo pa še v dotlko z Nemško Avstrijo, kjer so vsled pomanjkanja živil in vsled židovske grabežljivosti zopet visoke cene. Posledfca teh stikov je, da se kaj rade primerjajo pri nas cene z cenami naših sosedov in se iste skuša po krivici dostikrat še tu uveljaviti. Predmete pa, katere moramo uvažati, podražuje zarjavel carinski zakon in tarifi, kteri bi bili mogoče prikladni za Albanijo, na drugi strani pa naša neurejena valuta in še bolj pa pomanjkanje devizne centrale. Od prevrata pa do danes je prišlo iz Italije že na stotine vagonov rr.a-nufakturnega blaga, nekaj tudi olja, riža in kave. Ker ni devizne centrale, cvete verižnišivo s tujimi valutami. Največji dobiček pri tem imajo pač banke, najširše ljudske plasti morajo pa to plačevati. Malomarnost vlade je kriva, da se je ljudstvu na ta način pokradlo milijone iz žepa! Kedaj 30 že Cehi ustanovili devizno centralo! Pri nas pa vlada za to ni imela smisla, narodni zastopniki ljudstva pa ne časa, kajti kdo se bo pa pretepal in intrigfrai. Skrajni čas je — čeprav že deloma post festum — da se ustanovi devizna centrala in žnjeno pomočjo znižajo cene življenskim potrebščinam. Delavskemu stanu ne bo potreba groziti vedno s stavkami, če se plače re povečajo. Gospodarska rešitev ni odvisna od zvišanja, ampak od znižanja cen naših industrijskih izdelkov. —■ Po tem bi se moralo ravnati vse naše gospodarsko življenje — ne oziraje se na sosede. To nam bo pa le mogoče tedaj, če nam bodo oni ošabat in prezrljivi Nemci, katere srno kot naše Hzaveznike“ tako sovražili, sedaj kot naši sovražniki za vzgled, kar se pridnosti, organizacije, solidnošti in dela tiče. Pote n bomo tudi mi lahko vihali nos, če ga bomo hoteli. Toda preje je treba dela in v spominu mi je ameriški polkovnik, ki je rekel meseca novembra na nekem banketu: ,Vojno smo dovršili, sedaj pa gremo domov, kjer nas čaka delo, delo In zopet delo." Po laškem porazu v Dalmaciji. Italijanska zastava — zaplenjena. Ldu. Split, 24 sept. Pri umiku Italijanov iz Trogira so meščani zaplenili poleg oboroženega avtomobila tudi tri strojnice, več pušk in veliko množino municije in ročnih granat. Zaplenili so tudi zastavo, ki so jo bili Italijani razobesili na mestni občini. Splitski legljonarjl za narodno slogo. Ldu. Split, 24. sept. Iz Splita je bila dar.es poslana nastopna brzojavka: Dr. Trumbiču, Beograd. Vodstvo prostovoljne legije, zbrane za obrambo Splita, ki šteje že danes preko 2000 mož, Vam pošilja prisrčne pozdrave z iskreno prošnjo, da pomirite nesložne brate v tem usode-polnem času, ker moramo biti pripravljeni, da za vsak pedenj naše zemlje prelijemo kri. — Podpisi. Zbiranje prostovoljcev. Ldu. Split; 24. sept. V vseh občinah splitskega okraja so vpisovali prostovoljce. Samo včerajšnji dan se je vpisalo več tieoč prostovoljcev, ki so ae ponudili vejni oblatiti na razpolago. Siavije v Splitu In Troglru. Ldu. Split, 24. sept. Včeraj Je bilo takoj po odhedu Italijanov iz Trogirja veliko nerejdno slavlje. Vsi meščani so svečano sprejeli vojsko in prostovoljce s kastela. Mesto je Imelo prazničen obraz. Za vsako eventual-rost so se takoj formirale prostovoljske čete, ki so se stavile na razpolago vojni oblasti. Poslanca dr. Angjelino-vida, ki je dozpei v Trogir takoj po Fr. Lipah: Ignacij Borštnik. (Konec.) Borštniku je bila umetnost prepričanje. Notranje prepričanje, neodvisno od vseh zunanjih razmer. To se je videlo celo pri igii, kjer je zunanje forme dostikrat zatajil, preziral In vendar z lahkoto vodil notranjo dušo do konflikta in tragike. Vse kar je bilo zunaj izraženo je vodilo nazaj v notranjost. Borštnikova igra je bila popolnoma notranja in notranjosti gledalca namenjena. Toda tu ni razsipaval, usltjeval, tiraniziral. Bilje.skoro ekonomičen, skop s svojo umetnostjo. Toda kogar je izvabil za ^eboj, ta se *hu je vdal, mu kemaj sledil pa mu 1® zmanjkalo fa*a, da bi si ohiaoll Se •pij misli zase, vsa duša njegova je “■'a za tragedom. Ce bi se hotelo ozna-citl njegovo igro, bi se moralo nalte-vati gla j, sclzc, mimika obraza itd., toda vse to ne izrazi še Borštnika. Ena rama globoka notranjost. Zato 1® bil njegov Kan tor sam na sebi zanimiv, *ei je hiintam mimo pesnika, ‘hnegekrat celo pred njim. Vloge, ki jih je krc rsl, so b le bolj njegove kot avtorjeve. Videlo se je celo, da se bori s pesnikom, mu ugovarja in vendar je vselej podal vse kar je bilo v vlogi Zato se je lani dogodilo, da se je del občinstva zavzel za Kantoija in mu celo ptlirjeva!. Preprostost Borštnikovega življenja je bila značilna in je dokazovala njegovo velikost. Njegova manira jo bila r.a oči povešen klobuk In smeh. To je bil smeh človeka, ki so ga ukanil, prevarali, smeh sarkasta, smeh trpkega spoznanja. Mnogo, mnogo je hodil. V tem oziru je bit Čudak. Sel je navsezgodaj peš v Maksimir, vsa pota in ?tezlce prehodil in se vrnil. Pred kazaliStem ni nikdar postajal, ampak vedno hodil okrog poslopja. B i na videz s cer miren, notranje pa nemiren, zdelo se je, da se boji nekoga, ki ga bo srečal. Njegov smeh je bil tako poseben, izmučen in trpak. da je bil podoben solzam, Borštnik se n! nikoli smejal. To je biio vse kaj drugega. Govo:ila sva o mimiki in pri tem se je zavzel za kino in mi veJ-krat omenil Pagaya. šla sva na Jelačičev trg in tam si je pri kumi, ki je imela v košarici štruce, kupil kruha, ga zavil v ^Novine", ph šel kosit. Pred tedni je bil s svojimi kinoigralcl in učenci na Bledu. Spisal je za kino neko moderno orestjado, ki io je videl na Štajerskem in jo vprlzoril na Bledu. Največ,a skrb mu je bila: kje bo dobil na Bledu jahalnega konja, ki ga je rabil za igro. Spuabte zagrinjalo! Zadnja igra je dokočana. Ritmojster je umil, poln notranjega protesta in na zunaj vendar miren. V tej nsgii, skrivnostni Borštnikovi an ril je tohko nemega, prikritega protesta. Boril se je, toda vdal se ni in vendar je premagan. V stcinsto vlogah, na toliko odrih in pred nebroj obrazi je tgral in osrečeval ljudi, samo enkrat jih je užalostil: ko je umrl. Spustite zagrinjalo! . . . Pubede ni, le boj vihra brez kraja 1 Kdo v borbi težki padel bo nocoj Tu, kjer junakov kri ta! ne napaja, Kjer Muze, ste razvile prapor svoj? Minulo trideset je let, Odkar sem v bratn Vaš bil sprejet, V vrte Vaše iri nasade, Cvetoče večno, večno mlade. v dar, O časi krasni! O dnevi jasni! Sto src, sto duš sem dal Vam Položil jih ra vaš oltar — Jaz: kralj, berač, ljudi tolmač Iz nizkih keč, gradov, palač. Poslednja krinka danes pade, A s krinko zadnjo padam jaz; Pokriva prošlost te zaklade — Oital mi je le moj obraz! Umetnosti se hram zapira, Zaklepa se dehteči vit, Ki meni več ne bo odprt; Junak nekdanji tu umiral Zato tebite Sohe, škropite Še enkrat mi la mali svet V obleko praznično odeti Teko pciledjija naj solze. Ki plakal sem jih jaz za Te, Za Te. umetni.st, Tvoje ideale! Da te sohe v očeh bi vedno stale, Da ena vsaj < stati more Do zadnje noči — zadnje zore Življenja mi kot drag gpomin: Na sreče dni — dni bolečini Spustite zagrinjalo ... (Ignacij Bort,tn>k ob avoji tridesetletnici.) umiku Italijanov in prinesel narodu vest o občem zbiranju prostovoljcev v spfitskem okraju, jc narod prisrčno pozdravil. Povsodi vlada mir in red. Reka. Pred ministrsko krizo v Rimu. Rim, 24. sept. Ministrski svet, ki se je vršil nocoj, je trajal dve uri. Tittoni in Nitti sta razložila situacijo, nakar so vsi ministri dali svoje port-felje na razpolago predsedniku Nittiju. Rim, 24. sept. Z ozirom na dogodke v Reki in na stališče, ki ga zavzema vlada oficijelno med zavezniki, se je bati, da pride v najkrajšem času do ministrske krize. V Italiji vre. Ldu Berlin, 25. sept. Današnji kronski svet v Rimu pričakujejo ne samo v Italiji z veliko napetostjo. Clan italijanske vlade se je izrazil, da Italija ni bila še nikoli v tako resnem položaju kot sedaj. V vojski in mornarici se razvija upor in v notranjosti dežele preti stavtca vseh delavskih kategorij všlevši železničarje. Po »Corriere della Sera« vlada po vsej državi veliko razburjenje. Nacionalistični listi nadaljujejo svojo gonjo proti Nittiju in zbujajo s te n splošno S vznemirenje. Tudi »Stampa« označuje položaj kot dvomljiv. List pravi, da se je politika vrinila v vojsko, in da bo razrušila disciplino. Demonstracijam vojakov v zmlslu d' Annunzia bodo sledile demonstracije v nasprotnem zmlslu. Socljalistlčna stranka že poziylje sodruge v vojski, naj se udeleže teh demonstracij v uniformah. Trinajst italijanskih častnikov kaznovanih. Rim, 24. sept. (Izv.) Trinajst častnikov brigade Sassarf; ki so nosili napise »Reka ali smrt« je bilo kaznovanih z dvomesečnim trdnjavskim zaporom. Demarkacijska črtana Rek! ostane nova meja? Trst, 24. sept. ,Epoka“ prinaša brzojav iz Pariza, ki pravi, da namerava Wilson rešiti vprašanje Reke na sledeči način: 1. Italijanska meja ostane taro, kjer stoje danes italijanske čete, ne sme se pa na tej meji Sraditi nikakršnih utrdb, 2 Mesto eka ostane pod italijansko nadvlado, 3. Luka se izroči zvezi narodov. D’ Annunzia preklinjajo. Ldu Reka, 24. sept. V Opatiji je jako mnogo vojske pa tudi mnogo vrvenja in zmede. Del vojakov preklinja d' Annunzia, drugi del pa nosi znake reških rebelov. Amerika še ni odgovorila. Ldu Reka, 24, sept. Dopis »Corriere della Sera" javlja iz Pariza, da je čian ameriške delegacije v Parizu Polk izjavil, da do danes ni došel noben odgovor na italijanski predlog o reškem vprašanju. Ldu Rotterdam, 24. sept. V Londonu se govori, da Wilson ne bo prej razmotrival o reškem vprašanju, preden ne bo Italija napravila konca razmeram, ki jih Je povzročil d’ An-nunzio. D* Annunzijeva akcija v italijanski zunanji politiki. Trst, 25. sept. (Izv.) Iz Rima poročajo listi, da sta bila min. predsednik Nitti in minister za zunanje stvari Tittoni pri kralju v avdijenci. Zunanji minister je predložil kralju sklepe, s katerimi baje misli mirovna konferenca rešiti D’ Annunzijado na Reki. Drobne vesti z Reke. Reka, 24. sept. Na Reki so se cene živil zelo podražile. Hrano dobavlja d'Annunzijeva armada tudi po aeroplanih Iz Italije. Meja proti Jugoslaviji je že par dni zaprta. Da skrbe ponoči za mir in red, so italljanaši ustanoviti takozvano narodno gardo. Včeraj je italijanska oblast izvršila preiskavo v pravoslavni cerkvi in na stanovanju prote Kosanoviča, pa niso našli nič sumljivega. Reški bataljon »Suraum corda" je zavzel pozicije na istrski meji, da čuva Reko napadov Nittijevih čet. Jugoslavija. Kralj Peter v Beogradu. j Ldu. Belgrad, 24. septembra. Kralj Peter je dospel danes opoldne iz Arangjelovca v Beograd, kjer bo ostal stalno. Nastanil se je v vili Radulovičev! na Topčiderskem brdu. Na posebno željo ni bilo nobenega svečanega sprejema. Pašič ne gre več v Pariz? j Ldu. Beograd, 25. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se trdi, da se Pašič ne misli več povrniti v Pariz, ker ne more podpisati miru z Avstrijo, ker je podpisal bukareški mir leta 1913. Kriza se vleče. j Ldu. Beograd, 25. septembra. Dr. Draža Pavlovič jc pričel ponovna posvetovanja z načelniki strank. Pri radikalcih je našel iste težkoče kakor poslednjikrat. Včeraj popoldne so bili mimo drugega porazgovori o zunanji politiki. Osemurni delavnik. j Ldu. Beograd, 24. septembra. »Službene Novine« so objavile nzredbo za uvedenje osemurnaga dela na vsem ozemlju kraljestva v vseh industrijskih, rudarskih in trgovskih podjetjih. Delo nad osem ur se mora plačati po 50% više nego normalno osemurno delo. Ta naredba je takoj veljavna. Deputacija z ženskega kongresa pri dr. Pavloviču. j Ldu. Beograd,25. septembra. Včeraj dopoldne je deputacija žen z ženskega kongresa posetila predsednika Narod, predstav, dr. Pavloviča in ga prosila, da bi Narod, predstav, posredovalo, da se naši ujetniki iz okupiranih krajev izpuste na svobodo. Obenem je deputacija predala sklepe kongresa. Stavka bančnih uradnikov v Zagrebu. j Zagreb, 25. septembra. V prisotnosti ministra Bukšega in pod predsedstvom bana dr. Palečeka so se začela danes pogajanja med bančnimi ravnatelji in štrajkujočimi deiavci. Pogajanja potekajo precej ugodno tako, da je verjetno, da bo stavka še ta teden končana. Politične beležke. p Organizacija naše države. Neodvisne beograjske »Večernjc Novosti" pišejo: »Slišijo se glasovi, da so gotove politične grupe sklenile tajni pakt, po kojem naj bi naša država temeljila na federalistični osnovi. Ideja o federalistični osnovi, o osnovi združenih državic, se je za ta kratki čas našega skupnega življenja pokazala kot povsem škodljiva. Solidna edinstvena in centralistična organizacija je edini postulat za državno edinstvo. Tudi sam Trumbič se je v času vojne, tekom vstvarjanja naše države izrazil, da ideja narodnega edlnstva Izključuje organizacijo naše države na federalistični osnovi. Pa tudi strogi centralizem n! dobra podlaga. Mi smo vsi bratje, ali že dolgo nismo živeli skupaj in te različne razmere poedinih pokrajin se gotovo ne dajo zabrisati na en mah. Proti absolutnemu centralizmu, ki je neizvedljiv smo tudi mi. Naša država more obstojati samo tako, da se posli, po kojlh sc država reprezentira kot celota v mednarodnem življenju, izročijo skupnemu iegislatlvnemu in administrativnemu forumu, med tem, ko se naj ostali posli opravljajo ne strogo autonomno, temveč v obsegu razširjene svobodne centralizacije, v koji bi iuiela vsaka pokrajina svoje ljudi ali — v sferi in domeni te n* j višje instance. Mi hočemo, da se n2Ša država organizira na sledečem principu: ena edinstvena, skupna država, ki bi imela svojo državno autonomljo, v koji bi vsaka pokrajina imela iste ustavne kompetence, a ki bi organsko bila razdeljena po ekonomskih razmerah, kar bi dozveljavalo, da se narodu zagotovi gospodarsko blagostanje. Mi hočemo državo, v koji bi bila svoboda zasigurana in ki bi predstavljala vstvar-janje nacijonainega ideala, ki bi bila tudi simbolična integracija celokupnega ekonomskega in kulturnega delovanja nas vseh združenih in složnih." — Tako »VeČernje Novosti", a »De-mokratlja", glavni organ demokratov, pravi, kar se sliši v nekaterih ozirih malo drugače: »Ml smo odločni pristaši centralističnega legislativnega, a dtceniralistlčnega administrativnega (notranjega) vladanja. Eventualno razdelitev države na plemenske oblasti, smatram (pravi člankar Nevski), ne samo za opasno, temveč sploh za neizvedljivo, ker sta — Slovenci izvzeti — oba ostala plemena skoz in skoz pomešana.“ člankar pravi med drugim: »liven diskusije pri tej stvari je tole dvoje: ohranitev doseženega državnega ujedinjenja in narodnega edlnstva s konsekvenco enakopravnosti. Hege« monistlčna poželjenja in separatistične tendence bi dovedle do meščanske vojne in po nesreči do razsula države." — Da je ravno narodno edinstvo izven diskusije, separatisti ne bodo radi verjeli. Kakor pišejo „Srpska Zora" in podobni listi, kojim je v njihovem ozkem nacljonalizmu vse smešno, kar ni izrecno srbsko, bi lahko trdil, da je edinstvo še diskusija, vsaj za gotove ljudi, ki jih vrag razumi, kaj pravzaprav hočejo. Oba omenjena članka sta pisana v dovolj mirnem tonu in takšne razprave gotovo največ veljajo. p Vesnič o Italiji. Poročevalec »Malina« je govoril s pariškim poslanikom države SHS, ki mu je rekel tudi tole: »Italija, ki hoče razširiti svoje gospodstvo sedaj na to, potem zopet na ono točko naše obale, bi morala s takimi stremljenji že prenehati. Ako bodo Italifani vztrajali pri zahtevi, da mora na našem ozemlju plapolati njihova zastava, bo ta težnja povzročila v jugoslovanskem narodu le mrZnjo in odpor in tudi neprijetne dogodke, od katerih bosta imeli obe držav! samo škodo. Razna poročila. r Ofenziva proti boljševlkom. Ldu Lyon, 25. sept. Iz Helsingforsa se poroča: Ofenziva ruske severozahodne armade proti boljševikom se razvija v smeri proti Lugi. Pet bolj -ševiških polkov je bilo uničenih. Ta-kozvana ruska severozahodna vlada dela z vsemi sredstvi na to, da olajša svoji armadi pohod proti Petrogradu. Neprestano prihajajo ententni transporti, ki dovažajo topove, puške, mu-ničijo in opremo, tako da je preskrba armade z vojnim materijalom zagotovljena. Ldu Ko dan j, 24 sept. Angleško vojno ministrstvo javlja, da so čete generala Denjikina zopet izvojevale veliko zmago nad boljševiki ter zavzele mesto Kursk. r Ljenln se hoče pogajati? Ldu Ženeva, 25. sept. Po različnih vesteh francoskih listov se potrjuje vest, da je Ljeninova vlada sklenila, takoj pričeti pogajanja z zavezniki na podlagi zadnjih predlogov, ki so ji bili stavljeni. Strašni položaj, v katerem so zlasti velika mesta, je pripravil Ljenina do tega koraka. r Rešitev gališkega vprašanja. Ldu Lyon, 25. sept. Vrhovni svet se je včeraj bavil s statutom Galicije in je sklenil, da pripade zapadni del Galicije končnoveljavno Poljski. Dalje je vrhovni svet sklenil, da se bo ozemlje Lvova stavilo le začasno pod varstvo Poljske. r Ljudsko glasovanje v tešin-aketn ozemlju. Ldu Pariz, 25. sept. Vrhovni svet allirancev je poljski in češkoslovaški vladi naznanil svojo odločitev glede ljudskega glasovanja na tešinskem ozemlju in je dostavil, da se bo ljudsko glasovanje v dveh okrožjih spornega ozemlja vršilo pod kontrolo mednarodne komisije po odstranitvi poljskih in čehoslovaških Čet. r Vrnitev dr. Beneša na Češko. Praga, 25. sept. Is Pariza se je vrnil danes predsednik čehoslovaške dele- gadje in zunanji minister dr. Beneš. Na meji so ga svečano sprejeli in pozdravili zastopniki vlade in raznih društev. Pogreb Ignacija BorštniKa. Še pred 16. uro se je včeraj pred dramskim gledališčem zbirala bolj in bolj naraščajoča množica našega občinstva, da izrazi s svojim spremstvom Ignaciju Borštniku, prvemu mojstru inter-petlrane jugoslovanske drame, poslednjo čast. Cim so Iznesli krsto na prosio, sta gjvorila z gledališkega balkona dva Hrvata, ki sta se tovariški poslovili od zeinskih ostankov nepozabnega pokojnika. Za tema dvema govornikoma je zapel zbor »Glasbene Matice« ubrano »Vigred se povrne«, nakar se je sprevod razvrstil. Za ktižem so na Čelu stopali trije oddeleki »Sokolov« z zastavo. Za njim sta šli pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Slavec« z zastavami, in za njimi oddelk »Orlov«, tudi z zastavo. Nato je sledil voz z venci, kočija z duhovščino in odposlanstvo iz Zagreba, ki je nosilo venec v rokah. V pogrebni voz, na katerem je biia krsta, je bilo vpreženlh šest vranih konj. Ob vozu so stopali igralci, pokojnikovi stanovski tovariši, za njim pa Borštnikovi sorodniki. Sledili so še dramski in operni Igralci, književniki, zastopstva vlade, »Slovenske Matice«, častniškega zbora in magistrata in dru- I gih korporacij, nakar je dolga procesija občinstva zaključila sprevod, fr* je nato krenil pred operno gledališč* katero je bilo odeto v žalne znake-Pred kulturnim hramom se je sprevod ustavil; orkester je zasvlral žalostinko, in potem so se začeli vozovi in ljudi6 zopet pomikati dalje na pokopališč6 Sv. Križa. Ko je duhovščina opravila obred, je zapel operni zbor pesem »Gozdič ježe zelen«... Ob odprtem grobu je govoril gledališki dramaturg, književnik g. Pavel Golia in za njim se je od igralca Borštnika poslovil g Danilo, ki le završll a voj govor s pomemb»,i'w* besedami, da pomenja Borštnikova smrt za nas »dramo nsše drame«. — H koncu bodi povedano še to, da smo v sprevodu opazili tudi zastopnika tržaških Slovencev, g. dr. Josipi Wilfana. Dnevne vesti. dn Slov. mestno gledališče < Mariboru se otvori 27. t. m z JurČi* čevim »Tugomerom«. dn Tabor v Ločah. Obiskovalcem tabora je dovoljena polovična vozna cena za vožnjo s posebnimi vlaki 28. t. m. Udeležite se ga v veličastnem številu I dn Na tabor v Ločah ob Blaškem jezeru vozita v nedeljo iz Ljubljane dva posebna vlaka, ki odhajata iz Ljubljane ob 4 uri 50 min. in ob 5. url 30 minut, iz Blač nazaj pa ob 18. uri 57 minut in 20. url 20 minut-Tudi iz Borovelj vozi poseben v! ki odhaja ob 5 uri 23 minut in so vrača ob 21. uri. dn Stavka stavcev v Zagrebu-Sinoči proti polnoči so jeli stavkati v Zagrebu vsi zagrebški stavci. Stavki kvalificiranega osobja se je priključil® tudi vse pomožno osobje. vsled stavk« ne izhajajo zagrebški časopisi. dn Za obnovljenje Srbije j6 osiješki občinski svet dovolil dvajset tisoč kron. dn Nemška gimnazija v Zont' boljl. Nemci (Švabi) iz Zombolje v Banatu so prosili vlado potom depu-tacijc, da se jim dovoli še nadalj® njihova nemška gimnazija. Kakor poroča »Pravda« se bo najbržetej proštu' ustreglo. dn Srboslavija. »Hrvat« pl5«: Do zdaj smo čuli in čitali že mnog® nazivov naše države: Država Srbo?« Hrvatov in Slovencev, Jugoslaviji« Srbija, Srb?ka Jugoslavija, a pred pa* dnevi smo odkrili v ameriškem »Srb®' branu“, ki izhaja v Pittsburgu nov naziv »Srboslavija". — Mi bi Še Pr*j pomnili, da smo čitali v mitroviS* »Srbiji" že tudi »Srbija SHS". dn Uradni jezik 1JubijatisK« sodnije. Prejeli smo: Gospod Oabn od okra]n. sodišča v Ljubljani pozna v Jugoslaviji takle uradni jezik (prepis): Vcrmerk. In der Strafraehe U. VI—/19/18 wurde bei der H. V. ain 14/8 1919 das Straf/criahren gegen 1. !• wegen Uebertretung nach § St. O. ausgeschieden. Laibach 8/9 1919 — Gabrič. — Gospod urednik, vprašajte, £e je mogoče res vpeljan pri ljublj. okrajnem sodišču tak uradni jezik, ker so to za nas v letu 1919 po Kristusovem rojstvu zelo čudne prikazni. dn Poštni uslužbenci na Kolškem. Prosimo, da bi se nam določene dijete res Izplačevale vsakih 14 dni, kakor je bilo to določeno. Mi ki stojimo na skrajni meji Koroške, Sikamo na te dijete cele mesece da-slravno saslužimo, da nam to, kar nam pri stoja, točno izplačujete. Sicer Pa nas uboge oficijante in oficijarrike vedno porivate is enega kota v drugega, medtem ko mnoge mlajše moči Služijo že leto in leto vedno na enem mestu ter si zbirajo kraje po svoji volji. To je proti naredbi in postavi. Mi zahtevamo, da se nam določilo mesta ter da nas ne prega 1 jate kakor cigane vedno naokrog. dn Otvoritev Gospodarske pisarne v Borovljah. Da se nudi prebivalstvu slovenskega dela Koroške nadomestek za criovškl trg, je okrajno glavarstvo v Borovljah ustanovilo v »vojem delokrogu Gospodarsko pisarno U vse gospodarske panoge n. pr. 1. blagovni in 2. denarni promet, 3. nepremičnine, 4. za nameščanje trgovcev, obrtnikov in delavcev. Ta P'sarna bo siužla tako^Korošcem, ka-*t°r tudi ostali Sloveniji v orijentaciio In prospeh pozitivnega gospodarskega dela. Ta pisarna že posluje. dn Javna prošnja. V obmejnih krajih, zlasti po Koroškem in Štajerskem so se otvorlle slovenske šole. Na teh manjka zlasti slovenskih šotorskih knjižnic. Na Družbo sv. Cirila to Metoda prihajajo vsak dan prošnje knjige. Družba je razpolagala s Precejšnjim številom knjig, pa jih je ^tposlaia raznim bolnicam, kjer so bili slovenski vojaki. Prosimo vse slovenske rodoljube, da zbirajo knjige, ter jih pošiljajo na Družbo, ki jih bo potem poslala‘na obmejne kraje za šolarske in učiteljske knjižnice. dn D/žavn! železničarji, zlasti oni, ki so piišli iz okupiranega ozemlja, so prav neprijetno presenečeni, da sta tola v našo službo tako hitro prevzeta *co časa še naj trpimo pri nas predrznega nemca Staindl a, ki je, mesto da jo je že davno popihal sam domov v Nemško Avstrijo še vedno tu v službi. Mož tu jako udobno In dobro živi, ima na razpolago lepo hišo In njive ter je v službi v skladišču gozdnega urada Soteska na kolodvoru v Straži, dočim je mnogo naših ljudi brez strehe in službe. Ta mož se z znakom „SUlmark" na svojem zelen- kastem okroglem pokrivalu vedno izzivajoče šopiri po kolodvoru. Zatrjuje, da ga ne more nikdo premestiti in odpustiti. Akcravno razume nekaj slovenskega, vsakdo občuje z njim le nemško, posebno poštni urad, želez-čarjl In razne gospodične. Tovorne liste je pisal do sedaj še tudi vedno le nemško in z nemškimi žigi. Kadar pa načelnik gozdnega urada, ki se iz prejšnjega zagrizenega Nemca hoče preleviti menda v Slovenca pride na kolodvor, tedaj nemškega blebetanja teh dveh ni konca. Na mesto Staindl-a naj bi se namestil eden Slovencev, ki so brez službe, tega pa naj bi se pognalo preko meje domov. Vesti Ljubljanskega dopisnega urada. Bankerot Nemške Avstrije. Berlin, 24 septembra. Nemška Avstrija je ustavila plačevanje. Spričo tega dejstva ne pomagajo nobene besede nič. Oktoberski rok je pred vrat!, dotekie obresti avstrijskega drža/neg* dolga se ne bodo izplačale in treoa je počakati, na kakšen način se bo, stvar pozneje uredila. Ameriške stavke se širijo. Chicago, 25. septembra. Kator poročajo Iz ozemlja, kjer stavkajo, raste število zaprtih tvornic, Združene jeklarne so Ljavile, da ne bodo odnehale od boj2, tud! ako se bodo morale zapreti vse tvornice. Združeni rudarji Amerike go sklenili, stopiti 1. novembra v generalno stavko, ako se jim ne dovoli 30 urni teden in 60% povišanje plač. New York, 25. septembra. Več Carnegievih obratov v okrožju Pitts-burg je ustavilo delo. Položaj v Chicagu je neizpremenjen. Zelo razsrjena je stavka v Ohiu/kjer stavka 55 000 delavcev. Na več krajih so biii nemiri. Bilo je več ranjenih in eden mrtev. Podjetniki in delavci menijo, da bo boj dolg tn ijut. Število stavkujočth znaša približno 284.000. Velesile cincajo. Pariz, 25. sept. Ameriškim listom poročajo, da ako velesile v tem kritičnem trenutku ne napravijo trdne fronte v reški stvari, je upravičena bojazen, da bi v bodoče med člani zveze narodov v enakih okolnostlh, moglo priti do sličnega razkola. V Parizu računajo s tem, da bodo Italijani vzeli Reko v svojo posest, ako bi se Wdson branil sprejeti zadnji italijanski predlog, ki sta ga odobrili Francija in Anglija. Ta italijanski korak pa bi neizogibno privedel do spopada z Jugoslovani in potegnil za seboj države, ki bi moraie tvoriti oporo zveze narodov. Češka narodna skupščina. Praga, 25. sept. Nar. skupščina je bila danes številno obiskana. Galerija je bila polno zasedena. V diplomatski loži so bili člani diplomatskega zbora z g. Hribarjem na čelu, generalisimus Pefie in zastopniki angleških in ameriških listov. Ob 12 80 ie dr. Beneš s predsednikom Tomaš-kom in drugimi člani vlade stopil v dvorano. Zbornica jih je viharno pozdravljala. ravnotako tudi galerija. Ko se je vihar odobravanja polegel fn je dr. Beneš zavzel svoje mesto, ie otvorli ministrski predsednik Tomašek sejo, toplo pozdravil ministre in rekel: »Ko se je predsednik dr. Masaryk vrnil, se je zdelo, da Čas osvoboditve še ni končan, katero so naše slavne tujske čete izvršile na bojiščih v Evropi in Ariji s skupnimi voditelji in organizatorji.« Rudi popravila telefonske proge so zadnje zagrebške in beogradske vesti izostale. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Petek. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. %ahi*vajie "Jugoslavijo" po vsoh Tostilnah, kavarnah in brivnicah f Sin* 4 „J9Q03LA¥i!A* £■«,* 26 Sipiembra illS, 233. ittft Proda se: Haložana 60 hi. se takoj , po zmerni ceni proda. Po- j nudbe pod »Hsložan" na uoravnlštvo »Jugoslavije'1 v Ptuju. Več novih ovratnikov št. 40 in manšet se poceni proda. Prešernova ulica 50, I. levo. Prožnice (šine), cestne železnic« a po i2 m dolge se prodajo. — Ljubljana, Rožna dolina 285. Ognja in vloma varne Wcrtheim> blagajne v vsati velikosti, kakor tudi bUgajue za vzidali In vsakovrstne Werthelm-blagajnice izdeluje tudi vsako popravo Izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni tn blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cest* štev. 31. tOea Kupi se: smreko1' ien, hrastov in bnjtov boot si okrogel, ali sezati. Cer e zs t«* naložen v vagon s« naj ctjiBnsljo tt» V. SCAONETi, |jirnn }*ga m ari. Uotbdni-••«vai * Ljubljani- 419 Po 4 Koeitcrue posodo od ameriškega petroleja kupuie Sever zkl ceni preskrbeli dobro paste-ril zir*uo mleko. Pomcdbe pod »Stanovanje" na anocičnl zavod Drago Beseijak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Aki demik prosi blaga srca za posojilo 1000 K vsled polaganja zadnjih izpitov. Se obveže povrniti po 6 mescih 1500 K. Pod ,večno hvaležen' na upr. Jugoslavije. 14'13 mtmmu ———— i mtmmmmmmtmmmmimtim ',Jšu<23nci tiskarna1’ \> Ljubljani, Stari ir% Isuršuj* tiskovin« tisah vrst, ku-Kor i lasopltt*, knjige, brofurst. (■mike, lepak*, Itlaka, vsporede, tabele, računa, kuverte tn pistrr.-skl pcetr s firmo, vizitk«, ««• klavnica, računske gakljuik« ir vsa v tn stražo Spadajoča tiki s Okusna tn ceno, čistih brez odbitka obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun ,Jugoslovanski kreditni zavod4' v Ljubljani, Marijin trg 8. in VVolfova ulica i. „GA2)j£ GNEZDO11. Spisal Vlad. Zevsllk- Jjdala Zvtjna tiskarna v ljubijani, Canabroš. 8 H> vtjar.o 10 Ji S^DJS CJT22J0 jt r.ajitpia povest, kar jih Jt l3$lo sudnja Iti a »IBS Poziv! Gospa Oeorgina, vdova ; Ivana S. Simiča, edvet- ! nika v Beogradu, rojena | Lavrič, se poziva da se I javi gdu. Mihajlu Petko- j viču zlatarju v Beogradu j radi nasledstva. Vreče nove, kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti, izvzemši papirnate, kupuje kemična tovarna v Mostah. Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd., prodaja na debelo po ugodnih cenah Franc Majdič, Kranj, trgovina z dež. pridelki. Zveplalne trakove se dobi pri tvrdki O. Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta 20. Trgovina za modistinjo se takoj po zelo nizki ceni proda. Trgovina je dobro idoča, izvrstno vpeljana, ima veliko zalogo za zimsko sezono ter leži v prometnem mestu na Spod. Štajerskem. Naslov v upravi lista. Hiša na prodaj v lepem trgu na Koroškem. Pripravna za vsako obrt. Naslov se izve pri upravništvu lista. Karikaturisti pozor! Potrebujem glavo za novi politički humoristično - satirični tednik pod hrvntskim imenom „VRAG * (slovenski: hudič, vrag ali škrat). — Glava, katera mora biti 20 cm široka, naj bi bila umelnički izdelana. — Karikature z navedbo cene ic poslati na: L LATKO PLAN IN C, žurnalist, MOSTAR (Hercegovina). Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno Narodni dom v Celju. Skrbela bodeva za dobro In točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk. 'vari in Ana Černe z Goriškega. i Pevci In pevska društva — pozor! MALA PESMARICA (žepna izdaja 11X13 cm) St 1. Davorin Jenko: Što čutiš, Srblne tužnl? Moški zbor I. II. Ten. I. U. Bas. =15—J—-J ^ A Što dr-f-r du - tiš, du - tlš, ••• - v—jLz — Ur.: — - ■ - — r ču - tiš, St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. Pozor trgovci in II gostilničarji !1 Slivovko, rum. konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni IVAN FERLEŽ, CELJE. Zahtevajte ceniki — Zahtevajte cenik! Trgovci z manufakturo! Ob prihodu v Ljubljano, ogltjte si trgovino Svetozar Koser, Kolodvorska ul. 24 pri „Tišlerju“, kjer dobite vedno dno in navadno moško sukno, ldačevino. parhent, piavino, cefirje, moške in ženske nogavice, rute, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenah. Vsako drugo zaželjeno blago preskrbim v 4 dneh. I Kamnoseki in brusači i I- za grsnit se sprejmejo : pri Kamnoseški družb! ! v Celju. Plača po dogovoru. isijska trpin« Kupim več vagonov raznega sortiranega r% Filip Pečenko, LJnbtjans, Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo uianufalttiiiK ga l>l»g»: cefrja, tiskovine, parhenl*, k!oU,h!«čcvlne, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, prltiskačcv, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvcrr.ic, katere zastopa. 70SIP3UE PLESKHR fflUCHH LJUBLJANA Rimska cesta 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Uvrilter točita. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. se prodaja na drobno in debelo. M. SREBOTNJAK, Kolodvorska ulica 31. Električni meter z najmanj 30 konjskih sil in en polni jarm (Voll-gatter) od 50 — 55 cm premera, vse v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na vila „Ana“, Bled 11. MIZAR samostojen, vešč stavbenega in pohištvenega mizarstva, se sprejme v tovarni kemične stroke. Ponndbe pod šifro „1. F. K. 861“ na upravništ-Vo tega lista. Reftektuje samo na prvovrstnega tjle-lavca z dobrimi spričevali. Ponudbe za vagonsko oddajo, franko poljubni kolodvor, z navedbo vrste na Fr. Sire, Kranj. Prosim tudi ponudb od suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. Prva jugoslovanska tovarna čistilnega praha nudi pomade bele —-rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „Sidolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. Radesich, nas!., Kamnik, Frak se rnipoš Jja tudi v celih vagonih. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ic plačuje najbolje trg. firm? J. KuSlaa, Kranj, (Gorenjsko? Kupim deske in drva deske 4 m dolge (smreka in hojka) 5 vagonov 13 15 „ 15 6 n 5 5 3 „ 50 20 ali 15 mm od 13—32 cm Široke 20 „ „ 13-32 „ 25 ali 2(3 „ „ 16—32 „ 33,40 in 52 „ „ 16-32 „ 25/50 mm late 30/50 „ „ 50/50, 50/80 in 80/80 stafel bukovih cepljenih drv in lepih krajnikov. Natančne ponudbe z zadnjo ceno franko vagon naložen pod „LES 1919“ na upravništvo „Jugoslavije". nn ■v •• v • *i • • s l 1 ecaji zivm jezikov! Srbohrvaščina, francoščina, angleščina, nemščina. 1. Učenje živili jezikov po direktni metodi s praktičnimi slovniškimi pravili. 2. Pripravljanje za različne izpite iz tujih jezikov. 3. Literatura poedinih jezikov. 4. Prevodi trgovsko korespondence tujih jezikov. Pouk so vrši za posameznike in v skupinah za največ d« 10 slušateljev. Poučevali bodo samo izprašani profesorji. Vpisovanje vsaki dan od 5.—tl. ure v 1. mestni deški ljudski šoli (Komenskega ulica), kjer se dobe natančnejša pojasnil*' Pouk se prične 2. oktobra. Vodja tečajev Jeras Josip, diplomiran iz franc, jezika na univerzi v Bordeauz * se prodajajo po ugodni ceni v vrečah po 50 kg v skladišču bivše predilnice, Kolodvorska ulica, skla* dišče št. 1 in sicer samo dopoldne. Ravnutam se sprejema od trgovcev in obrtnikov blago vsake vrste v komisijsko prodajo. — DRAGOTIN SELlSKMv trgovina z deželnimi pridelki in mlinskimi izdeiki in komisijska trgovina v Ljubljani. — Čar idealne lepote! , -n*''' Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki- Ičrptnn 7nr'liHn I NiJdovršnejše sredstvo pi«' IVlLnia Z-UrdlUa. derne kosnsetike za dosego idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno P® receplu božanstvenc orientalke Zoraide, zvezde turškega bar®* bivšega Abdul liamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, ci' tronovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljivedosedanJ6 proizvode. Velika doza bruto */2 kg . K 86*'*'* Ifigenia pasta-milo. ?e0JIde«doeSŽ» mila ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, mart* vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutili' kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker no varuje samo ne*® polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in stranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kožo. Te div ne P*?* ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete malo količi8 na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, P* tudi ostalo se vesele nad tem izmnom, kajti z umivanjem s p**. Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem slN" čarobe in razcveta. K HO*''1 Pnvni Uazvcn Zoraide in paste se prT8' *\L: £.111 oUlv. roča bledoličnim osebam Rožni popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. 7, upora8 Kožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutram zore, a ustnice zardo jasno kakor škriat. Cena večje steklenic'8 Amerikanski Hair Petrol. raHf las. Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega pelrfll*' Izum dr. F. \Yilliamsoua iz Newyorka. Po točni uporabi dobe 1;G® takoj lep sij:\j, svilno mehkočo, bujno rast. Alto želite prepreči® naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petro’* dr. William;ona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steT kleniei 250 gr K 18’—). Saj pesnik ne poje zastonj: „Lasje moji so ko svila gosta, Uolj ko popek so rndeča usta In obraz ko rožica in mteko.“ Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev in dosego čarobne lepoto. Navodila in opisani izdelek pošilja „URANUS“-PARFUMERIJA. ija,Ljubljana, Mastni trs11 se pojavlja v celi Sloveniji. Občifl' stvo se opozarja, da ne uživa sin-0' vega sadja, ne zelenjave, razen \t zanesljivo zdravih krajev. Najve# nevarnost za oboljenje na griži pa J slaba pitna voda, zato naj slav. o°' činstvopi je samo zdravilni pelvreiec" iz naše Rogaške Slah^ •