Splošne vesii GLAVNI ODBOR JUU PRI NAČELNIKU OSNOVNE NASTAVE MIN. PROSVETE G. DUŠANU JAKŠIČU. Ob pd-vratku od g. prosvetnega ministra je giavni cdbor poseti! tudi načelnika osnovne ftastave g. Dušana Jakšiča. Gospod načelnik je pokazad zelo veliko razumevanje za prosvetne, šolske in stanovske ¦p-r-obleme, ki zanimajo učiteljstvo in je izjavil da bo brez rezerve upošteval upravičene želje giavnega odbora. Gospod Jakšič jc pokazal posebno zanimanje za socialne probkme učiteljstva, katerih rešitev je odvisna od učiteljstva samega. ZAHVALA. O 'priliki moje izvclitve za pr.dsednika Jugcslovenskega učiteljskega udruženja, sem preje! od sreskih učiteijskih društev in cenjenih tovarišic in tovarišev tako veliko število čestitk. da m[ je nemogoče zahvaliti se vsakemi- possbej. — Radi tega se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem. ki so mi noslali čestitke z željo, da rne pri mojem delu in pri mojih stremljcnjiK za napredek učiteljskega stanu m narodne šole ob vsaki priliki podpirajo in mi pomagajo. Ivan Dimnik. — Učitelji na grobu neznanega junaka. Po končani učiteljski skupščini je precejšr.ja skunina učitelistva posetila grob neznanega junaka na Avali. Tovariš Ivan Dimnik, predsednik Udruženja je položil na grob v imenti jugoslovanskega učiteljstva v znak pietete venec. Ob tej priliki je imel govor v Ivaterem je 0'pominjal na dolžnosti do očuvanja spomina na narodne junake, padle za ustvaritev naše velike in močne domovine. — Češkoslovaški in bolgarski nčitelji v Beogradu. O priliki vseslovanskega čebelarskega kongresa in razstave v Beogradu je posetilo Beograd precejšnje število naših tovarišev iz Češkoslovaške in Bolgarske. Stanovali so v domu Jugoslovcnskega učiteljskega udruženja in se zelo intcresirali za razmere, ki vladajo v našem stanu ter so iz naše države odnesli najkpše utise. POLITIKA »Učiteljski tovariš«, glasilo drav. sekcije JUU je v svoji 3. štev. z dne 2. avg. 1934. priobčil moj članek »Politika«, iz katcrega je g. M i h a j 1 o v i č iztrgal kratek stavek, ki je z njim hotel dokazati mojo nedoslednost, a je s tem v istini potrdil to, kar jaz trdim. Trdil sem: »Učiteljstvo. ki ipozna razmerc v JUU, ne more verjeti, da bi ne bile v ozadju nesoglasij politične smernice, ki se jim bo nacionalno učiteljstvo slejkoprej uprlo.« Gosp. Mihajlovič je zagovarjal politično tczo, ki smo jo mi že skoroda preživcli, a jaz sem kot nacionalist ugovarjal, upravičen, ker sam nikomur ne vsiljujem svojega mnenja. S tem smatram svojo trditev za dakazano. Pošteno bi pa bilo, da bi se prečitala še naslednja izvajanja v mojem članku: »V organizaciji mora prevladovati strpnost. ne samo navidezna brez vsakršne osebne mržnje, v vsakem slučaju. Da bi sedaj tako bilo, ne morcmo trditi. Politika res ne spada v organizacijo. ker se stranke cep'jo, krhajo načeia in goje csebne sovražnosti. Ni pa s tem še rečeno, da bi politiki (brre razlike) ne smeli prisostvovati organizačnim razpravam, ki so po večjern stanovsko-pravnega, gospodarskega in obče šolskega značaja. S svojim samostojnim in uipravičenim nastopom bi 'ažje realizirali svojc zahteve, kakor pa s papirnatimi resolucijami. Nsiumestnejši je pa sklep. da učitcljstvo direktno possže v javne konporacije. Mož na me_tu, uspeh fjoto-*-. Končal sera: »Lahko je — kot nčitclj b-iti politik, težje kcA Doiitik ostati učitelj, — še težje kct politik nasiprotovati poliiki, nevredno pa čioveka, poznati politiko1, kadar jo rab: v zasebne svrhe. G. Mihajlovica nisem niti napadal niti žalil, zato smatram, da niso bile potrebne kiiometrs.ve obrambe. Priporočam lc. da naša roka ne bodi zgoraj zlato, snoclaj biato. Josip Lapa.ine, — L, L a v (pr: Račutiska začeinica za osncvne šole* Računica za csnovne šole, 3. šolsko leto: Računica za osnovne š Je, 4. šolsko leto, upoštevajo delo^oii princip in ustrezajo zshtevam šolske^a zakona, zato jih uvedite v vse narodne šole! — Na državni učltel.jski šoli v Ljubljani bodo pismeni popravni diplomski izpiti 29. avg., ustmeni pa 31. avgusta 1934.. obakrat ob 8. uri. Popravni in razrcdni izpiti za vse drugs razredc ipa bodo 1. septembra od 8. ure naprej po razporedu, objavljenem na črni deski. Vpis učencev v I. razred drž. učitcljske šok, !:i je zvezan z zdravniško preiskavo in preizkušnjo iz posluha, bo 5. septembra od 9. do 12. ure. Za vpis se priiavijo lahko samo oni učenci, ki so napraviii nižji tečajni izipit na kaki srednji šoli z odličnim uspehom. Vpisovanje učencev in učenk v ostale razrede učiteljske šole bo 7. septembra 1934. od 9. do 11. ure. Pri vpisu je treba na podlagi pravilno kolekovane davčne prijave takoj plačati tudi odgovarjajočo šolnino. Brcz davčne pri.iave ne bo mogel biti nihče vpisan. Istočasno bo tudi vpisovanje v II. do IV. razred deške in dekliške vadnice. Vse drugc podrobnosti za pričetck šolskcga leta 1934./1935. so objavljene na oglasni dcski. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani, direktor: N. Marolt. — Naš Val, Ljubljana. Pravkar je izšla štiriindvajseta številka te edine slovcnske bogato ilustrirane tedenske radijske revije. Kakor nam uredništvo sporoča, bo s 25. številko, ki izide 1. septembra, v reviji znatno raz-širjen in smotrenejše urejen program vseh važnejših evropskih oddajnih postaj, izpopolnjen bo dosedanji tehnični del in uvedena prepotrebna in aktualna stran »Radijska tehnika«, ki bo zlasti dobrodošla radijskim amaterjem. Dalje bo v »Našem valu« izhajal stalen roman Sel Catinija »Emilio Berenini«, zabavni podlistki, skrbno izbrane beletristične' stvari, zanimivi gledališki in filmski članki in praktična navodila za naše ljudske odre. Posebna novost v reviji bo posvetovalnica, ki bo pod vodstvom strokovnjakov, dajala čitatelj-m odgovore na vsa vprašanja. Tako »Naš val« ne bo zaostal za tujimi radijskimi revijami, jn bo vsakemu radijskcmu naročniku nujno potreben list, ki ga bo uvajal v našo domačo. pa tiidi v oddajo vseh evropskih postaj. Kljub vscm izpremcmbam ostane cena te ilustrirane revije dosedanja, to je letna naročnina 140 Din, polletna 70 Din, četrtletna 36 Din, mesečna 12 Din. Uprava »Našega vala« — Ljubljana, Gajeva ulica 8., Vam pošIje 1 izvod brezplačno na oglcd. — Decimalna vejica namesto decimalne pike! Tako se je glasila najnovejša odredba. ki je baje ponekod napravila zmedo, ker so nekateri misiili, da je treba tudi decima.no vejico pisati zjoraj. To pa je seve nepravilno. Na več načinov ločijo decimalke od celih števil: s Diko spodaj, v sredi, navadno pa zgoraj, nekateri pišcjo decimalke manjše, znanstveniki uporabljajo navadno vejico (seve spodaj) na or. 0,5 in ¦čitajo nulla komma pet (= nič vejica pet) namesto nič celih pet. Preostaja pa še vedno viprašanje, ali je bila nova uvedba res potrebna za osnovne šole. A. B.