OSNOVNA ŠOLA BISTRICA S itzict posebna izdaja ob 4 0 letnici šolskega glasila Spoštovane bralke in bralci! Pred nami je nova številka glasila Stezice. To je jubilejna številka, saj začetek izdaje našega glasila sega štirideset let nazaj. Takrat je bila tehnika oblikovanja precej drugačna; večina je bila ročnega dela, danes pa poteka obdelava s pomočjo računalnika. Verjamem, da so bile tudi vsebine glasila tedaj nekoliko drugačne: danes je tematika bolj moderna, od lepopisja do mode, popularne glasbe in podobnih tem. To dokazuje, da je bilo v štiridesetletnem obdobju vloženega izredno veliko truda, da je lahko danes pred nami številka, katero ponosno prelistavamo. Učenci odhajajo v srednje šole in za sodelovanje pri ustvarjanju glasila je potrebno pritegniti nove učence. Tudi delo mentorjev ni lahko. Vsak jubilej je lahko priložnost za nov izziv. Sprašujem se, ali sploh imamo čas uživati v ustvarjanju in prebiranju jubilejne številke? Moramo si ga vzeti! Živimo v času, ko smo cele dneve zaposleni z bolj ali manj pomembnimi rečmi, pa naj bo to služba, šola ali interesne dejavnosti. Če našim učencem in otrokom ne bomo pokazali zanimanja za njihovo delo, bodo razočarani in v prihodnje ne smemo in ne moremo pričakovati, da se bodo še naprej trudili po svojih najboljših močeh. Spodbujajmo jih! Ustvarjanje šolskega glasila je podobno poslovnemu sistemu: praviloma je ustanovljeno za daljše časovno obdobje in gre skozi zaporedne časovne cikle, kjer so vzponi in padci. V življenju moramo biti vsaj z mislimi zazrti v prihodnost in lahko rečem, da ustvarjalcem glasila Stezice to odlično uspeva. Učenci, ki pišejo prispevke in skupaj z mentorji oblikujejo glasilo, so vsem odraslim lahko za vzgled. Njihova vztrajnost in trud je poplačan z izidom današnje številke Stezic. Lahko rečemo, da je to pozitiven zaključek štiridesetletnega dela in pomeni vir pozitivne energije za nadaljnje izzive, za začetek novega obdobja Stezic. Vsem ustvarjalcem šolskega glasila Stezice želim še veliko pisateljskih izzivov in uspešno sodelovanje še naprej. Vsem bralcem pa prijetno branje. Srečno! Ravnatelj OŠ Bistrica mag. Štefan Žun PISALO SE JE 1967/1968 STEZICE Bolivijski vojaki ustrelijo Che Guevaro. Začne izhajati revija Rolling Stone. Skupina Bee Gees se predstavi j avnosti. Ameriški biologi uspešno sintetizirajo DNK v epruveti. Christiaan Neethling Barnard, južnoafriški kirurg, opravi prvo presaditev srca. V OSNOVNI ŠOLI HEROJA BRAČIČA, DANES (OŠ BISTRICA) IZIDE PRVA ŠTEVILKA ŠOLSKEGA GLASILA STEZICE. TO SO TISTE STEZICE, K' SO VČASIH BILE? KJE SO TISTE STEZICE Kje so tiste stezice, k' so včasih bile? Zdaj pa raste grmovje in zelene trave. Bom grmovje posekal, travico požel, bom naredil stezice, ki so včasih bile. PRVE STEZICE Začelo se je skoraj tako kot v pravljici: pred davnimi štiridesetimi leti sem se zaposlila na Osnovna šola heroja Bračiča Tržič, zdaj je to Osnovna šola Bistrica pri Tržiču, in sem dobila mentorstvo mladinske organizacij e. Ne učenci sedmih in osmih razredov in ne jaz nismo vedeli, kaj naj počnemo v tej organizaciji. Po nekaj sestankih in veliko idejah smo se odločili, da bomo izdajali svoje glasilo. Urednik je postal, žal že pokojni, Klavdij Puhar, v uredniškem odboru pa so pri prvih in naslednjih Stezicah sodelovali še Vinko Cvek, Drago Ahačič, Andrej Šega, Norka Slapar Starič, Marija Ahačič Maršič, Milena Fornazarič, Damjan Petek. Sodelavcev je bilo še več in naj mi oprostijo tisti, ki jih nisem omenila. Prva pot nas je vodila do ravnatelja gospoda Mirka Brejca, ki nas je pohvalil, dovolil, da uporabimo šolski ciklostil (naprava za razmnoževanje), zraven pa opozoril, naj ne bi porabili preveč papirja in matric. S tajnico gospo Francko Markič smo se domenili, da nam bo prispevke natipkala na matrice. Takrat ni bilo ne računalnikov ne tiskalnikov, vse je bilo treba narediti ročno. Naslov glasila je bilo kar zahtevno vprašanje. Naredili smo anketo med učenci in s pomočjo gospe Jožice Koder izbrali ime Stezice. Ker ima vsako glasilo tudi naslovnico, smo želeli, da bi bila lepa in opazna. Za pomoč smo prosili akademskega slikarja gospoda Kamila Legata, ki je poučeval risanje. Z velikim veseljem nam je svetoval in tudi pomagal. Nato smo začeli zbirati članke, ki so bili napisani samo za Stezice. Uredniški odbor je bil zelo deloven in kmalu smo imeli cel kup prispevkov, ki jih je bilo treba prebrati, izbrati najboljše in jih urediti. Kar precej časa smo porabili za to. Ko je bila vsebina glasila izbrana, smo z njo seznanili gospoda Legata, ki je predlagal, kakšna naj bosta motiv in barva naslovnice, pomagal je izrezati linolej in naredil prve odtise. Tako je bila vsaka naslovnica originalni linorez. Odločili smo se za sto izvodov in potem smo razmnoževali, delali odtise naslovnice, sušili strani, jih zlagali, spenjali in končno je nastalo glasilo. Veseli smo bili, da nam je uspelo in ponosni smo bili nanj, še posebej zato, ker smo vse to delali popoldne, po pouku. Ni bilo dovolj, da smo se važili po šoli, kaj smo naredili. Z ravnateljico Delavske univerze (zdaj Ljudske univerze) gospo Marijo Faganeli smo se dogovorili, da bomo glasilo predstavili tudi Tržičanom. Pripravili smo program, uredili prostor in s cmokom v grlu čakali, ali bo sploh kdo prišel. Ko so obiskovalci začeli prihajati in je bila največj a učilnica polna, smo izvedli program kot pravi profesionalci. In še vse izvode Stezic smo prodali. Čeprav z leti obledi spomin na marsikateri dogodek, izgubi se ime, izgine obraz, mi je navdušenje trinajst in štirinajst letnikov nad nevsakdanjim delom v šoli ostalo zapisano v kdove katerem čipu. Zvonka Pretnar Barbara Ravbar, 5.b 2006/2007 ll Osnovna §c*la herojđ Bračiča STEZICE PRAZNUJEJO Ob pomembnih obletnicah se oziramo v preteklost. V mislih kakor skozi rešeto spuščamo dogodke. Marsikaj gre v pozabo, najbolj pa v spominu živijo veseli dogodki, ki so kot lepi prazniki. Mednje lahko štejemo vse tiste dneve, ko so izšle številke šolskega glasila Stezice. Začetki glasila učencev so bili na stari šoli v Tržiču, kjer je danes Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. Šola se je imenovala Osnovna šola heroja Mirka Bračiča Tržič. Prva številka Stezic je na trinajstih straneh izšla v šolskem letu 1967/68. Vse zasluge za začetek ima prva odgovorna urednica dipl.ing. Zvonka Pretnar. Na šoli je bila zaposlena kot socialna delavka. Želela je napraviti nekaj več in njene želje so bile šolsko glasilo učencev. Nad idejo so bili navdušeni takratni učenci, danes že dolgo odrasli ljudje. Prvi urednik med učenci je bil žal že pokojni Klavdij Puhar, takrat učenec 8. b. Navdušeni smo bili tudi učitelji. Še posebej akademski slikar Kamilo Legan, ki je prevzel odgovornost in skrb za likovno podobo glasila. Vse do odhoda v pokoj v letu 1992. V šolskem letu 1973/74 smo se preselili v novo šolo v Bistrici. Šola je po številu učencev in zaposlenih postajala večja. Možnosti za delo boljše. Številke Stezic so postajale obsežnejše, tudi do 155 strani, tematika zaradi novih različnih dejavnosti na šoli pestra. Drugi odgovorni urednik je bil ravnatelj Stanko Stritih, za glasilo je bila zadolžena šolska skupnost, za vsebino pa literarno-novinarski krožek, vanj je bilo vključenih veliko učencev. Ustvarjalcem likovnih izdelkov pod mentorstvom Kamila Legata so se pridružili člani foto krožka pod mentorstvom Staneta Perka, učitelja tehničnega pouka. S prispevki za Stezice so vedno rade sodelovale razredničarke od 1. do 4. razreda, tako so bili v glasilu zastopani vsi razredi. Gradivo so tipkale, največ gospa Francka Markič, tajnica šole, učiteljica slovenskega jezika Norka Slapar Starič, kasneje tudi knjižničarka Metka Kavčič. Precej besedil so učenci napisali ročno, rokopisi so poživili grafično podobo glasila. Po odhodu ravnatelja Stanka Stritiha v pokoj, leta 1983, sem prevzela mesto odgovornega urednika. Pri delu sta veliko pomagali Maca Štumfel, učiteljica 4. razreda, in Majda Rozman, prof. angleškega jezika. Tudi oba ravnatelja, ki sta prišla na šolo za Stankom Stritihom, Janez Godnov in Tone Ručigaj, sta navdušeno podpirala delo za šolsko glasilo. Tako tudi pomočnica ravnatelja Heda Ogris. Na prvem mestu pa je gotovo delo učencev. Če bi na tem mestu zapisala nekaj posameznih imen, bi napravila krivico drugim. Številne generacije učencev so s svojo ustvarjalnostjo in pridnostjo v Stezicah zapustile trajne sledi v besedi, sliki in fotografiji. Zapisi, izpovedi, razmišljanja, ilustracije in fotografije pa ne pridejo same od sebe. Potrebna so doživetja, o tistem lahko pišeš, kar doživiš, se naučiš, znaš. Snov za glasilo smo skupaj z učenci črpali iz dogodkov na šoli, učenci so poročali o kulturnem življenju, o prireditvah, otvoritvah likovnih razstav v Paviljonu NOB, o nastopih pevskega zbora, o športu in športnih dosežkih naših učencev in o dosežkih na različnih tekmovanjih zunaj šole, o šoli v naravi, o bralni znački in slovesnih podelitvah bralnih značk... Ob vsem tem smo negovali lepoto slovenske besede. Skratka, s pisano besedo, likovnimi izdelki in fotografijami smo zaznamovali utrip šole in njeno povezanost s krajem. Na šolo smo vabili umetnike; pesnike, pisatelje, gledališke igralce... /Toneta Pavčka, Branko Jurca, Elo Peroci, Nika Grafenauerja, Boža Kosa, Slavka Pregla, Poldeta Bibiča.../, ki so nam širili obzorje. Od domačih pesnika in prevajalca dr. Toneta Pretnarja, gledališkega igralca Danila Benedičiča, slikarja in pesnika Vena Dolenca. Dobili so svoje mesto v Stezicah. Ob pomembnih obletnicah smo izdali tematske številke, npr. ob 100-letnici Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ob 90-letnici Peka, ob 80-letnici Planinskega društva Tržič. Ob 20-letnici Stezic smo izdali dve tematski številki, v eni smo objavili izbor pesmi tržiške pesnice Dorce Kraljeve, v drugi pa etnološke posebnosti vasi našega šolskega okoliša. Takrat so veliko gradiva prinesli učenci iz Bistrice, zlasti pa še učenci iz Leš, Palovič, Kovorja. Stezice smo predstavljali v posebni oddaji za šolarje Vstopite, prosim na radiu Tržič, več let jo je urejala Miča Lesjak, v takratni pionirski oddaji na radiu Ljubljana, tudi v oddajah za izseljence. Za vsestransko podobo, vsebinsko, jezikovno in likovno, so dobile regijsko in več republiških nagrad, kar je bilo v rokah Pionirskega lista. Delo v literarno-novinarskem krožku je marsikoga spodbudilo tudi za poklic, tako Bojana Veselinoviča, Marjeto Klemenc, Uroša Špeharja, Natašo Sedminek, Natašo Meglič Ličen, kasneje, ko nisem bila več mentor in me ni bilo več na šoli, gotovo še koga. Še o tiskarjih besedo. Veliko let so Stezice tiskali v Peku, navadno 500 izvodov. Vselej so pošli vsi izvodi, še premalo jih je bilo. Tovarna Peko nam je "šla na roke", zaračunali so nam le papir, delo so tiskarji opravili zastonj. Kar je zapisano ostane, tako so v Stezicah poleg vsebine zapisana tudi imena vseh, ki so jim prispevali svoj delež, šolarjev in odraslih. Stezice so bile in ostajajo dokument časa. Vsak čas pa rodi nove generacije učencev in mentorjev, drugačne metode, drugačno vsebino in obliko. Naj za zaključek povem, da so Stezice v Tržiču po drugi vojni edino glasilo, ki neprekinjeno izhaja že 40 let. Mnogi smo ponosni nanje. Jožica Koder ŠOLSKI ČASOPIS JE KOT SKUPINSKA SLIKA NA KONCU ŠOLSKEGA LETA Pogovor z gospo Tanjo Ahačič, učiteljico slovenščine in nekdanjo urednico Stezic in idejno vodjo zbirke Znameniti Tržičani. Nam lahko poveste nekaj o začetkih vaše uredniške poti. Dragi učenci novinarskega krožka,najprej iskreno čestitam Vam in Vašima mentoricama ob jubilejni številki Stezic. Jaz sem prevzela mentorstvo, ko je odšla v pokoj gospa Jožica Koder, ki je poskrbela, da so Stezice tako dolgo izhajale in bile tudi nagrajene. Kaj vam je bilo pri vašem delu najbolj všeč? Všeč mi je bilo, kako ustvarjalni so bili mladi pisci. Saj so danes tudi ustvarjalni, polni izvirnih idej, le ljubi se jim ne. Včasih smo bili res v zagati, katere članke objaviti, ker je bilo veliko dobrih, odličnih. Katere spremembe ste vnesli v šolski časopis in na kaj ste še posebej ponosni? Tudi mi smo imeli uredniški odbor, v katerem so bili učenci novinarji. Jeseni smo se dogovorili za temo Stezic - rdečo nit. To smo objavili vsem učencem šole, da so poslali svoje prispevke. Teme so bile različne, ene bolj posrečene, druge pa mogoče malo manj. Mladi novinarji so pošiljali svoje prispevke v različne medije (radio in časopis), ki so imeli rubrike za mlade ustvarjalce, torej niso ustvarjali le za Stezice. Kako uspešna je bila posamezna številka, smo merili po bralcih. Če s bile Stezice zanimive, so jih razgrabili kot vroče žemljice. Zanimiva in meni naj ljubša je številka, pri kateri je pila rdeča nit pust. No, naslednje leto (po izidu te številke) sem bila v Tržiču na pustni prireditvi, ko iz Loma pripeljejo ploh. Poslušala sem povezovalko programa, pa se mi je zdelo besedilo, ki ga je govorila, nekam znano, zato sem se prerinila do odra in tam sem videla, da povezovalka drži v rokah naše Stezice in bere iz njih. To je bila zame prava pohvala. Zagotovo je to delo naporno in odgovorno, a hkrati človeka tudi bogati. Nam zaupate, česa ste se naučili v času, ko ste ustvarjali Stezice? Bogatili so me mladi novinarji, ki so z veseljem delali, ki se niso izgovarjali, češ, saj sem napisal spis, pa sem ga pozabil doma, ... saj sem napisala, pa se je sesul računalnik ... Vesela in zadovoljna sem tudi zato, ker so nekateri moji mladi ustvarjalci nadaljevali to novinarsko oziroma literarno pot. Vzporedno s šolskim časopisom je nastajala zbirka Znameniti Tržičani. Od kod ideja za to? Kaj vam osebno pomeni ta zbirka? Zbirka Znameniti Tržičani mi pa res veliko pomeni. Nastajala je v času, ko s se začele pojavljati različne ustvarjalne delavnice. Jaz sem organizirala literarno delavnico, katere cilj je bil raziskati življenje in delo enega pomembnega Tržičana. Delavnica je trajala od ponedeljka do petka, od osmih zjutraj do petih popoldne. Sodelovali smo skupaj s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja oz. z direktorico Marijo Maršič. Pri vsaki delavnici smo doživeli kaj nenavadnega. Ko smo raziskovali Janeza D. Deva, so nam v NUK-u pokazali originalne Pisanice, obiskali smo Semeniško knjižnico, kjer nimajo navade, da bi sprejemali osnovnošolce ali dijake, ampak le znanstvenike, nas pa so sprejeli. Sprejeli so nas tudi v operi in nam pokazali zakulisje. Vsako delavnico smo zaključili z literarnim večerom -predstavitvijo publikacije. Še to, za publikacijo J.D. Deva smo dobili tudi Kurnikovo priznanje. Se vam zdi, da je šolski časopis pomemben del šolskega življenja? Ja, šolski časopis je pomemben del šolskega življenja. Saj vem, spletne strani so tudi oblika informiranja o delu šole, ampak šolski časopis je kot skupinska slika na koncu šolskega leta. Kakšna pa je vaša osebna definicija dobrega šolskega časopisa? Dober šolski časopis je tisti, ki ga napišejo oziroma ustvarijo mladi in ga berejo vsi mladi in njihovi starši. Kot učiteljica slovenščine imate zagotovo svoj pogled na branje. Se vam zdi, da mladi danes dovolj beremo? Branja ni nikoli preveč. Imate pa mladi danes srečo, da tehnika tako napreduje n so na voljo že glasbene knjige. Še to, če najdete na internetu obnovo knjige za domače branje, vam svetujem, da vsaj obnovo natančno preberete, saj ni dovolj, da jo samo natisnete in nalepite v zvezek. To je bilo tako malo za hec. Resno pa vam toplo priporočam branje knjig, se splača, vam rečem. Kaj pa sami radi prebirate? Imate raje poezijo ali prozo? Rada berem kvalitetno prozo in poezijo. Spremljam novitete na področju mladinske proze in prav zavidam mladim bralcem, koliko dobrih, napetih knjig imajo danes na voljo, česar pa moja generacija ni imela. Ob koncu bi vas radi prosili še za vaše voščilo. Kaj želite šolskem časopisu Stezice ob štiridesetletnici izhajanja? Še enkrat vam iskreno čestitam. Štirideset let res niso mačje solze. Prepričana sem, da boste delali, pisali, ustvarjali še naprej s takim elanom kot do sedaj, da imate še poln koš idej, ki jih boste uresničili. Kako že gre tisti latinski pregovor? Pisana beseda ostane. Stezice so dokaz, da to drži. Gospe Tanji Ahačič se še enkrat iskreno zahvaljujemo za njen čas in pripravljenost za sodelovanje. Pripravili učenci novinarskega krožka NAŠE STEZICE Potujemo po stezicah časa s Stezicami... In čeprav nismo vsi na isti poti, skupna sled ostaja za nami - STEZICE. Pred osmimi leti sem se zaposlila na Osnovni šoli Bistrica in na pobudo tedanje ravnateljice Marije Klofutar prevzela šolski časopis Stezice. Pred mano je bila odgovorna naloga. V moji glavi so oživeli prijetni spomini na brezskrbno otroštvo, na guljenje osnovnošolskih klopi, na tedanje sošolce in učitelje... in na Stezice tistega časa. Spomnim se, kako množično smo sodelovali v novinarskem krožku in oddajali spise, pesmi, kako skrbno smo prepisovali prispevke - ta častna naloga je bila dodeljena samo učencem z lepo in čitljivo pisavo. Stezice so temeljile seveda predvsem na literarnih prispevkih. Motivi, izrezani v linolej, in risbe pa so nastajali pod mentorstvom Kamila Legata. Danes so tehnike nastanka šolskega časopisa sodobnejše in za nas enostavnejše. Učenci gradivo oddajo v elektronski oziroma digitalni obliki. S pomočjo računalnika in programov, namenjenih oblikovanju, nastaja sedanji šolski časopis. Ustvarjajo ga učenci in učenke, ki obiskujejo računalniški krožek, prispevke svojih učencev pa skrbno zbirajo tudi razredni učitelji. Vanje skušamo zajeti dejavnosti in dogodke učencev od 1. do 9. razreda skozi celo šolsko leto. Poleg elektronske oziroma digitalne tehnologije pa so Stezice pridobile tudi barve. V uredniškem odboru sta bili na začetku poleg mene še Breda Jurkovič in Simona Križaj kot predstavnica Podružnične šole Kovor, lansko šolsko leto pa se mi je za eno leto pridružila Barbara Ahačič. Seveda pa si Stezic ne moremo predstavljati brez skrbne lektorice Metke Kavčič, ki nam je lektorirala večino izdanih številk. Dela z izidem nove številke Stezic je veliko. V njej se prepletajo zgodbe učenk in učencev, njihovih staršev in nas učiteljev - skratka, so odraz ŽIVLJENJA naše šole. Ko majhni prstki obračajo list za listom, črkujejo črko za črko in iščejo svoje prispevke, je naš trud poplačan. Še naprej bomo ustvarjali Stezice. In na koncu še iskrene čestitke ob jubileju in najlepša zahvala vsem, ki so v preteklosti kakorkoli sodelovali pri nastanku oziroma izidu Stezic, predvsem seveda mentoricam Zvonki Pretnar, Jožici Koder in Tanji Ahačič, ki so bile urednice Stezic pred mano. Dina Pintarič Ami o .ega 1 " akackvnski slikar ho^e^a ^tdl^Ok Kawi^a 5pow\'ivi'ia\v\ pvav dobro j scg )2- uvrv? , Vo t>e.w\ b'i^ 6lar d\i«. Ui'. Ve^daf rv\e na ^tga ć>powuvV)a^o n^t^ove bik po pobiču a\cad«.w\s\<.v slikar Ir» učil el j \iko\jv\e. VLoffJl. H tkal tri uČtrvc-V S o ega p vi poulaU in»tli Vad-l , druc^i 6p€-t nt ^ e^) ^ bl6 kar pirog ačil^l) ( toda pri ^ltgovik uraVi 6> fe«. UVVo r»aucd Meliko o- risanju a\i slikanju • Kol slikar slikal predrsen» oljno slikan/e in okvare?. ; pni oljnen» slikanju je ilika? nvoderno pokra jivvo. Ker je tako rad Sede? zunaj In risal j so ga Nalogi na likovne kolovuje . ?o\zg lega je \ie.Uko raistavljal na savno st o j ni V» \v\ s\<.up\v» sk-ik raoilavak po \)sej &lo\ieniji " r L-jubijani, Kranju, Tržiču, Tiranu , kropi , ^.adorljici \n tudi v Avstriji . Znana so tudi de^a oljnik slik posvečenik kovaštvu v Kvopij 6aj je bit dedi rojen v Kropi) nekateri njegovi &orodn»W pa še tclaj stanujejo v Kropi iv» Tadovljisf. ?oxv\avvi pa Wdü a'A^.V.A.o'lo o declijw. TaV-ok se. ^\a£>\ : Uo'-j citAt )i. goviork da. v\<. 'mpCa apit , ckdi sede? m avto, lapel^al va-vafno 'w\ se ialete( v svwtkfaW. Tako &«■ štivi leta y\\ ^avv^evavat narediti' ilpita , potevn pa se odločil ivi c^a navedi^ t?.v iače? voalti aito. Taka £>e Xave6ev\e c^a Wa.Y\a. Y\a)Vec p°je- ^ok Le^atjS.k 2006/2007 Ko sem brskala po starih številkah Stezic, sem se z nostalgijo spomnila svojih osnovnošolskih dni. Na dan so privreli spomini, z nasmehom na obrazu sem se spomnila vseh tistih malenkosti, ki delajo šolsko življenje zabavno in ki sivini šolskih dni podarijo barvo. Ugotovila sem, da Stezice med drugim beležijo tudi čas. In da se v vsaki številki skrivajo dragoceni spomini, da med listanjem starih številk marsikdo lahko najde svojo mladost, svoje ideje, navdihe ustvarjalnosti in že zdavnaj pozabljene trenutke mladostne norčavosti in igrivosti. Da, Stezice so zares posebne. In v vseh teh letih so med platnice ujele številne prispevke, spise, pesmi, križanke, uganke,... Vsak prispevek je po svoje zanimiv, vsak nosi svojo zgodbo in med vsemi zapisi v Stezicah so tudi taki, ki so jih nekoč v osnovnošolskih klopeh napisali učitelji, ki danes poučujejo na naši šoli... Verjamem, da jih boste z veseljem prebrali. Barbara Ahačič 2006/2007 STEZICE SKOZI ČA5 Tßi cHAamo UtC ziak W Me m. po žilah polit) a /vuivjce. /ju /mkomun' /moi. M /vsatjt /öown />wjt /vesolje. NA KRIŠKI GORI Ob jasnem in mrzlem sobotnem jutru smo se s planinskim društvom šole odpravili preko Gojzda na eno najbolj obiskanih gora v okolici Tržiča - na Kriško goro. S polnimi nahrbtniki, s smučarskimi palicami v rokah in z mero dobre volje nas je pot vodila najprej do Gojzda, kjer je bil tudi naš prvi postanek. Ob vznožju je bila pot prav prijetna, a postajala je vse bolj težka, ker je po dobri polovici dopoldneva na vrhu gore, ki se imenuje po vasi ob vznožju, po Križah. Vsi veseli in tudi precej utrujeni smo sedli v lepo urejeni planinski koči. Najedli in napili smo se, nekaj časa pa je potem ostalo še za zabavo. Na začetku popoldneva smo se z veselimi obrazi, potiskanimi planinskimi knjižicami odpravili s prijetne planinske postojanke v dolino. Irma Gabrovšek (7. razred) MOJ ČUDEŽNI SVET Pri nas v družini me je glasba spremljal že od rojstva. Moji prvi zvoki so bili zvoki klavirja in flavte. Ta čudežni svet glasbe sem začela odkrivati zelo zgodaj. Že s petimi leti sem se začela učiti igrati na kljunasto flavto. V začetku sem imela težave z dihanjem in prijemi, pozneje pa so težave izginile. Na kljunasto flavto sem igrala štiri leta, nato pa sem jo zamenjala s prečno flavto. To je bil zame težak preobrat, kajti prečna flavta je težja in nerodnejša od kljunaste. Pri prečni flavti so me na začetku zelo bolele roke, z vajo pa so bolečine izginile. Andrej Puhar, moj oče, me je naučil dihanja in prijemov. Kmalu sem začela igrati različne pesmice in etuide, najraje pa sem igrala Mozartovo Uspavanko. Za mano je že veliko nastopov. Pred nastopi sem bila vedno nervozna, toda vseeno sem rada nastopala. Prečno flavto sedaj igram že štiri leta. Nastopam in igram pa tudi v pihalnem orkestru Tržič. Tam, se poglabljam v glasbeno kulturo. Nataša Puhar ( 7. razred) NA KOFCAH 13.2.1988 smo se z mentorico planinskega krožka Marijo Klofutarjevo odpravili na Kofce. Vstala se ob pol šestih. Hitro sem se oblekla in pojedla. Pome je prišla prijateljica in odšli sva na avtocesto. Na avtocesti so bili že vsi zbrani. Ob pol sedmih je pripeljal avtobus. Peljal nas je do Podljubelja. Tam smo izstopili in nadaljevali pot. Pot je bila zelo naporna, ker smo gazili cel sneg. Do vrha smo hodili tri ure in deset minut. Prišli smo do koče, ki pa je bila zaprta. V bližini koče je hlev, stopili smo vanj in pomalicali. Začelo nas je zebsti. Odpravili smo se proti dolini. Pihal je močan veter, ki je vrtinčil sneg in ga dvigal. Ustavili smo se pri samotni kmetiji. Pogreli smo se pri topli peči. Prijazna gospodinja pa nam je postregla s toplim čajem in mlekom. Zahvalili smo se in se napotili naprej. V Podljubelju smo počakali avtobus in se srečno vrnili domov. Spoznala sem, da so gore pozimi v snegu zelo lepe, vendar pa za neprevidne ljudi tudi nevarne. Sanja Škofič (5. razred) POMLAD Pomlad je kot žarek, žarek, ki nenehno sveti na zemljo žarek, ki mi je vstal v spominu, v spominu na pomlad. Ta pomlad bila je sončna, sončna kot zlato, ki blešči se v beli skali to mi je bilo zelo lepo. Na to pomlad je zacingljal prvi zvonček, privabil je k sebi ptice, ki so mu lepo zapele in odletele so na vse strani neba. Travniki so pisani, gozdovi zeleni, vrtovi pa spremenjeni. To nam je vse prinesla ta lepa pomlad. Dina Pintarič (4. razred) USTANOVITEV IN DELO KLUBA OZN V letošnjem letu smo tudi na naši šoli ustanovili klub OZN. Pobudnik za ustanovitev kluba je bila tov. Marin, učenci - predvsem učenci 7.- 8. razredov-pa smo bili takoj pripravljeni stopiti v klub. Nismo imeli nikakršnih izkušenj, zato smo drug drugemu dopolnjevali ideje. Že v začetku leta smo sestavili program dela. V njem imamo zapisane, določene teme za vsak mesec. Tako smo do sedaj imeli 4. osnovne teme: 1.Osvobodilno gibanje v svetu 2. Mladi v svetu 3. Dogajanja na Poljskem 4. Lakota v svetu Za vsako od teh tem smo že vnaprej določili posameznike, ki so temo prav posebej obdelali; nanjo pa smo se pripravili tudi drugi. Teme in naš razgovor smo popestrili s fotografijami, olikami, grafikoni in zemljevidi. Z dobljenim in pripravljenim gradivom smo opremili pano v šolski jedilnici, in s tem seznanili tudi ostale učence, ki kluba ne obiskujejo, o delu kluba. V novembru smo prodajali značke OZN in novoletne čestitke UNICEF. S tem smo si nabrali nekaj denarja, ki ga rabimo za delo v klubu, nekaj tega denarja pa bomo porabili za končni izlet članov. Januarja smo se seznanili s težavami na Poljskem. Na razgovor smo povabili tov. Pretnarja. Povedal nam je veliko zanimivosti o Poljski, njenih prebivalcih in njenih težavah. Med nami se je razvil prijeten pogovor: mi smo tov. Pretnarju zastavljali vprašanja, on pa nam je nanja z veseljem odgovorjal. V začetku leta smo se tudi odločili, da bomo priredili koncert protestnih pesmi. Povabili smo tov. Domiclja, vendar se nam ni odzval. Tako smo se bato odločili, da povabimo tov. Šifrefja, čeorav njegove pesmi niso protestne. Odgovoril nam je že na prvo pismo, a kljub temu ni bilo nič, saj si je ravno v tistem času poškodoval roko. Poiskusili smo še pri Marjanu Smodetu, od njega pa zopet nismo dobili odgovora. To so bile naloge, ki smo jih opravili do sedaj, imamo pa tudi že načrte za prihodnost. V tem šol. letu imamo v programu še eno temo, občni zbor in izlet članov. V naslednjem šol. letu pa nameravamo še razširiti in popraviti naš program in se še izpopolniti. Želimo si tudi, da bi dobili nove člane, ki nam bodo s svojimi idejami pomagali uspešno voditi klub tudi v bodoče. Tatjana Lah ( 8. razred) Šolsko leto 1994/95 NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Žalosten dan. Nič mi ni do dela, zato odidem na kratek sprehod po gozdu. V šoli smo se sprle, vse so se znesle name. Nihče me ne mara, kakor tudi jaz nikogar ne. Sama hodim po pusti, snežno beli gozdni poti. Štejem drevesa, ptice in minute. Da, dragocene minute, ki hitijo, kakor da bodo zamudile vlak. Sedem ob drevo in zamižim. Okoli sebe vidim sošolke, ki me psujejo, karajo in mi očitajo, da sem vsega kriva... Nenadoma mi začne nekdo peti. Odprem oči in pred seboj zagledam drobno sinico. Gleda me plaho, a ko jo pogladim po hrbtu, se me ne boji več, nasprotno, sede mi v naročje. Kako rada bi jo vzela s seboj domov! Veselo je njeno žvrgolenje. Spravi me v dobro voljo. Na razburjanje v šoli mahoma pozabim. Že jo vzljubim. Čas hiti, mrak se je že tiho prikradel na zemljo, zato sva se morali posloviti. Pot proti domu se mi je zdela kratka, pa vendar vesela. Zdelo se mi je, da vse okrog mene poje in pleše. Že stojim pred domačim pragom. Še enkrat se ozrem v gozd. Preden vstopim, si mislim: nikogar nisem ljubila, a mala gozdna ptičica mi je dokazala, da nekoga moraš imeti rad, moraš imeti rad... Jožica Ropoša (8. razred) VČASIH SEM TAKO SAMA Ko se bila majhna, sem bila vedno doma. Nisem se igrala z otroki, le kdaj pa kdaj sem šla k sosedu. Z mlajšim bratom se včasih igrava, ko pa se naveličam, odidem v kakšen prazen kot, ker sem najraje sama. Tam včasih berem, kracam po papirju ali pa samo sedim in gledam skozi okno in premišljujem. Nekateri ljudje pravijo, da sem ošabna, ker z njimi ne govorim veliko. Ljudje žele, da z njimi govoriš na dolgo in na široko. Tega pa nimam rada. Ne govorim veliko, ker nisem vajena veliko govoriti. V šoli rada klepetam s prijateljicami. Vendar te žive v mestu, hodijo v kino, na zabave in plese. Ker se nočem vmešavati v njihove pogovore, se raje umaknem v kak samoten kotiček, od koder jih opazujem. Vendar pa imam tudi nekaj domišljije. Ta me ponese v zanimive kraje, kjer preživim tisoče prijetnih trenutkov. Irena Japelj (8. razred) Nekega dne sem sedela pri oknu in brala knjigo Ivana Cankarja Meje življenje. Zunaj je neusmiljeno padal dež. Dežne kaplje so polzele po steklu počasi, skoraj žalostno, kako solze po licu. Cesta je bila prazna, nikogar ni, ki bi pretrgal samoto. Nič še nisem pospravila, naredila. Sploh se mi ne ljubi. Naenkrat se mi zdi, da je to že prava mora. Dan za dnem. Prideš iz šole, lotiš se opravil, ki te nemo čakajo in tako naprej do večera. Pa tisto učenje in domače naloge. Štejem dneve do sobote. Takrat se ni treba učiti. Nobenega veselega dogodka, starši so včasih pusti, z bratom večno prerekanje, v šoli slaba ocena in že se ti zdi, da moraš zaradi tega umreti. Pomislim, kaj bi bilo, ko bi umrla. Za mojim pogrebom bi šlo veliko ljudi in bi jokali: »Pa tako dobra je bila, res jo je škoda«. Zdaj tudi meni polzi solza po licu. Rahlo se nasmehnem ob tako neumni misli. Življenje je na eni strani polno tegob, razočaranj, doživetij. Življenje je kot reka, ki teče, kakor gre tudi življenje, a se naenkrat ustavim, kakor reka, ki se je izsušila. Življenje ima dva bregova. Če ti je na prvem bregu hudo, s trdo voljo, z močnimi pestmi zagrabiš veselo, stopiš v čoln ter se prepluješ na drugi breg, kjer te čaka sreča. Med potjo prebrodiš vse valove, kakor tudi težave v življenju. In vendar je življenje lepo....pa še kako! Janja Šmejc ( 8. razred) JAZ Moje ime je Mihael Zaletel. Kličejo me Mišo. Stanujem v Preski številka 9. Ko se bil majhen, sem že začel igrati nogomet. Zato sem velikokrat prišel poškodovan domov. Sem levičar, zato imam strgan samo levi čevelj. Zaradi tega se velikokrat smejejo doma, ko pravi mama, da mi bo kupila samo en čevelj, ker je še drugi čisto cel. Mišo Zaletel (4. razred) Ana Sajovec, 5.b 2006/2007 /U£e/mx h. AaZitJiov Mesec december je najlepši mesec v letu, ker nas vedno pozdravi na čisto svoj način: z mnogimi priložnostmi za praznovanja, s posebnim pričakovanjem božiča in prestopa v novo leto. Vse to nese v nas posebna občutja • Droščeno začnemo uživati v razno-arvnih lučkah na drevesu, opazi lokrajino, odeto v belo obleko, vnese v nas p stopa v osebna občutja -sproščeno začnemo uživati v n barvnih lučkah na drevesu, opazujemo pokrajino, odeto v belo obleko, kristalne snežinke, ki polzijo po mrzlih oknih, prijazne in vesele ljudi, razigrane otroke, ki na dvorišču ustvarjajo najlepše snežake, otroke, ki še posebej v tem času pokažejo svoja čustva do ljudi, ki jih imajo radi, otroke, ki z majhnimi ročicami odpirajo darila, ki sta jih v njihov dom skrbno prinesla Božiček in dedek Mraz. Tudi za naše Stezice je mesec december prav poseben mesec. V tem prazničnem času so Stezice ponovno ugledale luč sveta, v nekoliko spremenjeni obliki. Za /as, drage učenke in učenci, smo jih zasnovali skupaj z učenci 7.razredov, ki obiskujejo računalniški krožek. Največje decembrsko darilo za nas bo. če bomo uspeli z njimi zadovoljiti čim več okusov, če vam bodo v kakršnokoli pomoč pri vaših vsakdanjih opravilih, če si boste z njimi krajšali vaše proste urice, predvsem pa, če nam boste v prihodnje pri tem pomagali. Učiteljice, učitelji, učenke, učenci, starši, pomagajte nam zmagovati in se nam pridružite z vašimi predlogi, pripombami, pohvalami, kritikami... Predstavljamo vam: -■športne pare - tabore na šoli - geografski krožek - nagradna,križanka Veliko uspeha v šoli in doma ter SREČNO V LETU 2001! Pišete nam lahko tudi v elektronski obliki na naslov: stezice.os-bistrica@guest.arnes.si I 'm&m mm BRANJE MISLI O BRANJU Branje mi je dobra pot do novega znanja. Jaka Znam brati table na cesti Matej a Berem, da bi izvedel, če se kaj dogaja. Aljaž Berem, da lahko odpotujem v različne dežele. Leon Branje mi pomeni pot, na kateri se lahko marsičesa naučim. Žiga Če ne bi znala brati, ne bi znala skoraj ničesar: ne bi znala skuhati nove jedi, ne bi znala narediti domače naloge,... Kaj a Rada berem Čarobno hišico na drevesu. Berem jo, ker je čarobna in resnična. Berem zvečer. Patricija Rad berem revije. Domen Rada berem Anico. Berem zato, ker se učim. Marsela Rada berem Andersenove pravljice, ker so lepe in z njimi odpotujem v neznane kraje. Julij a Rad berem tanke knjige in knjige o duhovih. Tilen Najraje berem revijo Smrklja. Rozi Rad berem stripe. Rad berem, da dobim dobre ocene. Roman Rada berem knjige za bralno značko. Natalija Z branjem se učim. Branje je zabavno. Žan Rada berem Zveste prijatelje, ki jih je napisal Bogdan Novak. Berem jih med počitnicami in v prostem času. Daša Rad berem stripe. Berem, ko imam mir. Najraje berem potiho. Amadej Rada bereva znanstvene knjige. Teh se zelo veseliva, ker so zanimive in se iz njih učiva. Tim in Luka MISLI O KNJIGAH IN BRANJU Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu. (Hugo) Kdor bere, ta tudi misli! (Manca Košir) Kadar beremo, pridejo angeli na obisk. (Manca Košir) Zgodbe nimajo vrednosti, če jih nimaš s kom deliti in si o njih pripovedovati. (Aleš Debeljak) Rože in veselje gojimo sami in oboje nas osrečuje. Misli o vsem tem pa nas bogatijo. Postanite bogati in veseli z rožami ali brez njih. Vzemite knjigo! (Phil Bosman) Katja Valjavec, 5.b VSE NAJBOLJŠE 4 STEZICE! Sten ca jc naša pot, la nas vodu vse povsod. Eno iivljenje nam je dano, Zato ga varajmo 5edo vdano. Ii(dejo enkrat letno, Celo leto a pot, v ž.Cv\jCc\^ Jfh Md\rto jc, pot c.mc/t . Čciprotv po, <^rc.c\o visofco vj s'jcJo smer t 2c pn tooc-^L e>c o£c\^o '\n \j ecso pot. . iEcxtoroj no noö v mo po efcccTent» prchTtro^ dc\ \zl -ovjota no tomo vrdcxr , ^ . o 2006/2007 Sara Ručigaj, 7.a Stindcxi let odkar ve pnicakale na grobne kot eolzjce, alaodo ste bile 5tez.ice. Vanje pisala se moja mannoe; z_daj pa astvarj'am z.ani'etudu' samce. fismij spisi’ in u.ganlcei ^like, kriianke in zavoz-lanke. Vtise pišemo in vice, vse to prenesejo Stezice. Naj Še dolgo let živijo, nas in drage bog at,ijo. Tiasa riikušandrcc. a S.a 'Tam v VfetrvcA lelv^o Eütj , v/'aa'f^o let-o enkfot Stcevce jTh rat.vc^c\\jb £e vcVr'K.o svno \z:da\\ In Gl WuSkQ OC dorr^o ŠjC_ Vcoocalv . El^ , otroeT , prvdv'cjC , do. do\o^ccxSi ocvnn ne. bo , pfcbori’tc s>T €jt,c£ice. ( da vcx’nn nc. do hudo , hUhcv CdciČ , 2006/2007 STEZICE 5tcz,ice so reo kui; Ter reo zanimive 4ulI. Enkrat bem jih le prebral, Zravtn pa sern 5e e?mej'a(. In ko pobrali orno ie vs,' Carsko počuti'h' orno sc mi. Enkrat pa brarya konec je nove 5tenice prihojate. Katja Kavčič Lu-ka Kvas, 5.c i 2006/2007 Maša Cotič, 7.c UVODNIK Junij, za večino učencev najlepii mesec, saj poleg toplega sonca, dehteče in vabljive narave, oznanja tudi konec Šolskega leta. Junij pa je v svoj objem priklical tudi tretjo številko Stezic. Osvežili smo jih oblikovno, i junij čas za preporod in nov začetek katerim smo tudi saj je junij čas za prepon naših osmošolcev, kai namenili to izdajo. Hvala našim zvestim partnerjem, ki so nam finančno pomagali in omogočili, da vsak osmošolec ob zaključku šolskega leta prejme brezplačen izvod. In če sem v prejšnji številki razkrila naše te, jih tokrat 'i zgodvvmc, lužili srebrn načrte, ji učenci sc znanju materinščine, matematike, :godovine, angleškega jezika... in si phs- uresničujemo. Učenke in so se udeležili državnih tekmovanj v fizike. in zlata priznanja. Iskrene čestitkel Izvedli smo akcijo "Ohranjamo planinske poti čiste" skupaj z učenci 6. razredov. Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj zelo pozitivno vpliva na naše učence in jih vzpodbuja k ohranjanju čiste narave. O tem pripovedujejo tudi članki o naravoslovnih taborih 6. razredov v Libeličah in na Vojskem, 2. razredov na kmetiji Davčen in uspešno zaključena tradicionalna Šola v naravi 3. razredov. Oblikovno spremembo pa je doživela tudi šolska spletna stran: www2. arnes.si/~obistricakr, ki smo jo z 8. razredi ustvarili pri računalniškem krožku. Prvo stran je oblikovno izdelal Gregor Bitežnik, Nejc Ančimer pa ostale strani. Na novi šolski spletni strani bodo objavljena vsa obvestila, namenjena našim učencem (urniki, tabori, interesne dejavnosti...), strani namenjene staršem, zabava, povezave, igrice... Igrice in igre pa smo prikazali tudi 2. junija na dnevi t pa prikazali tudi 2. junija na dnevu odprtih vrat na temo: Igrali so sel Igramo sel Preživite lepe počitnice! P. S. Osmošolci, srečno novim znanjem naproti. stezice.os-bistrica@guest.arnes.si Stezice. 5o lepo 5pcf)anc, Tlafcovanc ih lepo oprane. Erfica sc po njTh sprehaja, Zadaj40 kuža j' nagaja , Ivo pet sc j/' srocjTf Cene ga opozori ( EnLrofc boš nasankal €T / /taneči rOlkulic , D6.a 2006/2007 ‘bola. ma bit cist normalna^ a Stez.icc 50 ra^tdriitv totalna. Novina^' trudijo celo leto, da nasrnemo nas enkrat na leto. f\lcy Šc naslednjih siirideset (et nasmejejo obroke enkrat na lob. To vam teli’ (3.i C 2006/2007 STEZICE. rWViUo je £«- ho i&t) pr joVzxW- So acx iWet.. VXce'nC.ev^ NltL^eVje •s>0 narccAvlti^ j\h rrxx\o spediousivl«-. r^cxU* so kofc noV"i, ob romba \n ob z-ort. DoVojo so ss rradvli’j noedte-m £s vso b'nto porobUs b-Vcblo bo to Istj, ko Abrbbaoro bo že ncwedl- bog <6-, bcj -Vabrcxt Sc bo 2:c|ocäi*Svd/ vo k<^ se, oaxo bo naprti Io. TabrocV n