264 KRONIKA Sonja Ana Hoyer, Piran ZAPIS O TISKOVNI KONFERENCI PRED RAZSTAVO »RESTAVRIRANJE ISTRSKIH UMETNIN OD PAOLA VENEZIANA DO TIEPOLA« dne 22. 12. 2004 v muzeju Revoltella v Trstu Poročilo so potrdili člani IO SUZD na seji, 10. novembra 2004, in ude- leženci občnega zbora v Kranju, 19. novembra 2004. Na konferenco Vittoria Sgarbija v avditoriju Muzeja Revoltella v Trstu so vabili: Ministrstvo za kulturno de- diščino in kulturne aktivnosti (MIK), regionalna direkcija za Furlanijo-Julij- sko krajino (FJK), spomeniškovarstve- no nadzorništvo za FJK, tržaška obči- na in ezulsko nacionalno združenje (ezulsko-optantsko) za Julijsko krajino in Dalmacijo (JKD). Na vabilu je bil kot oblikovalski dodatek natisnjen res- tavrirani naslikani Križani (14. stol.) iz cerkve sv. Štefana v Piranu. Pisno gradivo za novinarje je pripra- vil tržaški provincialni odbor ezulsko- optantskega združenja za JKD. V njem so bili v programu konference navedeni nasledji govorniki: arh. Ugo Soragni kot direktor regionalne direkcije za kultur- no in krajinsko dediščino oddelka kul- turnega ministrstva za FJK, arh. Gian- giacomo Martines kot ministrski spo- meniškovarstveni nadzornik za FJK, Roberto Dipiazza kot tržaški župan, Lucio Toth kot predsednik ezulskega nacionalnega združenja za JKD, dr. Maria Masau Dan kot direktorica muze- ja Revoltella in on. prof. Vittorio Sgarbi. V gradivu je tudi pojasnjeno, da gre za razstavo, ki bo aprila 2005 odprta v muzeju Revol-tella pod pokrovitelj- stvom italijanskega predsednika Carla Ciampija in ministrstva za kulturo (Ministrstvo za kulturno dediščino in kulturne aktivnosti) ter v sodelovanju med tržaško občino, ministrskim spo- meniškovarstvenim nadzorništvom za FJK in državnim združenjem ezulov za JKD. Da gre torej za razstavo del iz Kopra in Pirana, ki so bila med vojno zaščitena in prenesena v različna itali- janska mesta in so po daljšem času zdaj restavrirana. Predstavljena bodo na raz- stavi in z diapozitivi o njihovem restav- riranju v različnih italijanskih restavra- torskih delavnicah. Razstava bo trajala šest mesecev in jo bo spremljal katalog s prispevki ekspertov. Med gradivom za novinarje je tudi tekst s pojasnili o restavratorskem postopku. Gradivo za novinarje vsebuje na- slednje pomembne poudarke: razstav- ljenih bo 21 umetniških del v olju, bronu in lesu (in ne 25, kot je bilo pr- votno najavljeno, kajti zdaj so izločili dela, ki izvirajo iz Hrvaške, Reke in Pulja, op. S. H.). Dela izvirajo iz piran- sko-koprskih cerkva in koprskega mu- zeja. (Dejansko gre za sedem del iz piranskih cerkva, eno delo iz piranske občinske palače oziroma iz cerkve sv. Lucije v Luciji, dve iz nekdanje piran- ske bolnišnice Pia casa di Ricovero in 11 iz koprskega muzeja, 7 slik in 4 umetnoobrtni izdelki, op. S. H.) Dela so znana iz Inventarja umet- niških del puljske province iz leta 1935, ki so ga sestavili Antonio Santan- gelo ter znana specialista Antonio Mo- rassi in Vittorio Moschini, ter iz gra- 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 264 265 KRONIKA diva raziskovalcev istrske umetnosti Antonia Alisija in Francesca Semija. Nadalje je v gradivu omenjen zakon štev. 1041 »Zaščita umetniških, zgodo- vinskih in bibliografskih narodnih kul- turnih del v času vojne« s 6. julija 1940, po katerem so bila dela iz bližine meje prenesena v bolj varne dele Italije. Vsa ta dela pa so bila zaščitena že po zako- nu štev. 1089 »Zaščita del zgodovinske- ga in umetniškega pomena« s 1. junija 1939. Po vojni so bila dela v neodprtih zabojih prenesena v Rim in shranjena v Muzeju delle Terme in potem v Palazzu Venezia. Aprila 2002 jih je dal odpreti takratni podsekretar na ministrstvu za kulturo Vittorio Sgarbi in jih predal v skrb in restavriranje tržaškemu spo- meniškovarstvenemu nadzorništvu, da pripravi razstavo za javnost. Sedaj so last tržaške Gallerie Nazionale d’Arte Antica. Denar za restavriranje je zagotovilo italijansko ministrstvo za kulturo in dela poverilo rimskemu in tržaške- mu spomeniškovarstvenemu nadzorni- štvu. Restavriranje je potekalo pod nadzorom Claudia Strinatija in G. Mar- tinesa. Dela so bila izvajalcem izročena oktobra 2003, restavrirali pa so jih v različnih delavnicah v Rimu, Furlaniji- Julijski krajini, Venetu in Lombardiji. Vse restavratorske posege so nad- zorovali specialisti z najsodobnejšimi strokovnimi pristopi. Med izvajanjem restavratorskih del so odkrili novosti, ki spreminjajo nekatere njihove do- sedanje datacije in ikonografska spo- znanja. Katalog o razstavljenih umetninah, ki ga financira ministrstvo za kulturo (Ministrvo za kulturno dediščino in kulturne aktivnosti), bo izšel pri Electi v Milanu pod nadzorom C. Strilatija in G. Martinesa. Uredila sta ga Francesca Castellani in Paolo Casadio. Prispevke zanj pišejo raziskovalci teles, kot so: kulturno ministrstvo, ministrsko nad- zorništvo za FJK, Polo Museale Ro- mano, Bolletino d’arte del Ministero, spomeniškovarstvena nadzorništva iz Mantove, Cremone, Brescie in Veneta, Veneto Orientale in univerzi v Vidmu in Trstu. Na razstavi bodo na željo ezulskega združenja (kratica ANVGD nazionale) in po zaslugi zakona 72/2001 pri- kazana tudi 4 dela, ki izvirajo iz samo- stana sv. Ane v Kopru in so sedaj shra- njena v Vojvodski palači v Mantovi. Spadajo v restavrirani korpus del iz samostana sv. Ane v Kopru, od koder je tudi restavrirani poliptih Cima da Conegliana. (Po Sgarbiju naj bi bilo v Mantovi 61 del, po naši evidenci jih je 10 več, op. S. H.) Gradivu sta priložena še seznam 21 za razstavo predvidenih del in CD s tremi slikami. Na sami tiskovni konferenci 22. 12. 2004 v avditoriju muzeja Revol- tella muzeja je bila prevladujoče pri- sotna množica istrskih ezulov, v kateri smo se kar zgubili strokovnjaki iz tr- žaškega in beneškega spomeniškovar- stvenega nadzorništva oz. pisci član- kov za razstavni katalog, nekaj novi- narjev iz Slovenije (zlasti iz italijanskih in slovenskih redakcij v Kopru, dopis- nik dela Boris Šuligoj, dopisnica TV Slovenija) in redki obalni umetnostno- znanstveni strokovnjaki (poleg pod- pisane še Salvator Žitko, Flavij Bonin in Zdenka Bonin). Prav na začetku je Sgarbi s poseb- nim klicajem izpostavil izjavo za novi- narje (zlasti iz slovenskih in italijan- 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 265 266 KRONIKA skih koprskih redakcij), poudarjajoč dejstvo, da so pravni in zakonodajni organi na italijanskem zunanjem mini- strstvu pred začetkom restavratorskih obdelav istrskih slik in pred odprtjem z njimi povezane tematike dodobra raz- čistili pravno vprašanje njihovega last- ništva. Po njegovem so za razstavo predvidena in druga iz Istre odnesena dela nedvomna in neoporečna italijan- ska lastnina. To je potem med potekom tiskovne konference še večkrat pono- vil, češ da je italijanski zakon glede tega nesporen. Ni pa jasno povedal, kateri zakon ima v mislih. Po programu je zatem prvi sprego- voril arh. Ugo Soragni in napovedal razstavo v aprilu 2005. Ta konferenca da je samo prva v vrsti ostalih, ki bodo sledile in sproti predstavljale vre- dnost in pomen restavriranih del. Zatem je zelo na široko razlagal po- men italijanske in beneške kulture na obeh straneh Jadranskega morja. Iz- postavil je pomen in razširjenost be- neške umetnosti ob jadranskih obalah in vlogo italijanskih naročnikov ter umetnikov, ki so delali v istrskih in dalmatinskih mestih. Izpostavil je Bari in Zadar in se nato usmeril na Istro in italijanskost kulture v njej. Na koncu je povedal, da bodo dela iz Istre shra- njena v dvoranah v Miramaru, pri čemer so mu prisotni ezuli v dvorani navdušeno zaploskali. Arh. G. Martines je za Soragnijem navedel, za katera dela gre in v naspro- tju z Sgarbijem omenil 25 in ne 21 slik, ki so nastale od leta 1345 do 17. stoletja in so jih ustvarili mojstri od P. Veneziana do G. Angelija. Ponovil je razne datume, ko se je s slikami kaj dogodilo: odprtje zabojev 2. aprila 2002 v Rimu; leta 2003 je minister Urbani zagotovil sredstva za restavrira- nje; decembra 2003 je bilo zastavljeno restavriranje ob sodelovanju z ezuli, Sgarbijem in Menio, ki sta zaščitnika celotnega projekta. Povedal je, da bo razstavo slik spremljala še razstava o istrskih kamnitih poljskih hišicah, kažunih, ki naj bi bila odprta istočas- no. Obe bosta poudarili enovitost istr- skega kulturnega prostora. Potem je spregovoril o strokovnih institucijah, ki so sodelovale pri restavriranju, vse od Rima do Milana in drugih mest, in o razstavnem katalogu. Ta bo znan- stvena publikacija o restavriranih de- lih pred restavratorskim postopkom, med njim in po njem. Poudaril je, da je ta tiskovna konferenca namenjena predvsem raziskovalcem in restavra- torjem in je samo ena izmed konfe- renc, ki bodo še sledile. Med potekom obeh razstav bodo predvajali tudi glas- bo iz obdobij nastanka razstavljenih del, ki bo še podčrtala njihovo umet- niško vrednost. Tržaški župan Roberto Dipiazza je zatem z vidnim zadovoljstvom, da se slike vračajo v Trst, najprej pozdravil V. Sgarbija, L. Totha, G. Martinesa in druge, zatem pa s poudarkom izjavil, da je Trst sicer izgubil možnost, da bi priredil Expo 2008, toda zdaj bo predragocena razstava Trstu vrnjenih umetnin vesoljnemu svetu spregovori- la o tem mestu. Po 50, 60 in več letih bodo njegovi meščani zdaj lahko s sol- zami v očeh občudovali ta dela in bodo pobudnikom razstave trajno hva- ležni za vrnitev teh umetnin Trstu. Lucio Toth je kot predstavnik ezu- lov najprej pojasnil, da je do razstave prišlo na pobudo ezulov in tržaške ob- 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 266 čine, nakar je zelo na široko doka- zoval, da je Trst središče italijanske kulture, katere del so umetnine, ki bodo prikazane na aprilski razstavi. Naročniki iz italijanske Istre so umet- nine naročali pri Benečanih. Ponovno je izpostavil italijanske umetnike, ki so delali v Zadru in sploh na obeh obalah jadranskega morja. Razlagal je, kako je bila v Istri v 13., 14. in nadalj- njih stoletjih razširjena in ustvarjalna le italijanska kultura. Peter Pavel Ver- gerij, Tarsia, Tartini in drugi da so Ita- lijani, istrski italijanski humanisti. Trst je ustvarjal to istrsko kulturo, ki je sicer res bila nekaj časa tudi avstrij- ska, a pred prihodom Avstrije so bili tako Trst kot Koper in Piran italijan- ski. Zato za razstavo pripravljena dela pripadajo Trstu. Sgarbi je že in še bo pokazal njihovo lepoto. (Videlo se je, da je Sgarbi advokat prirediteljev raz- stave, op. S. H.) Na dan 10. februarja (ko bo predvajan protislovenski film Srce v breznu, op. S. H.) ne bo potrje- na samo resnica o fojbah, ampak tudi italijanskost Istre in njenih za tržaško razstavo pripravljenih slik. Te umetni- ne odslej pripadajo Trstu in Evropi. V tem mestu so in bodo dostopne tudi Istranom iz Torina, Firenc in raznih drugih italijanskih pokrajin, koder so raztreseni italijanski begunci iz Istre. 1. maja 2004 se je schengenska meja premaknila proti vzhodu, in s tem bosta zaživeli tudi Istra in Dalmacija kot v času Rima in Benetk. Nihče več tu ne bo tujec. To hočejo prireditelji povedati z aprilsko razstavo. Za Tothom je Maria Massau Dan povedala, da je muzej Revoltella druga lokacija za razstavo, za katero je bila prvotno predvidena Gopčevičeva pa- lača v Trstu. Ta razstava da ima za muzej velik pomen tudi zato, ker bo ob njej potekalo več spremljevalnih prireditev, ki bodo povečale pomen velikega kulturnega dogodka za mesto Trst. Vanje bo vključeno vse, kar v različnih institucijah v Trstu lahko po- kažejo o istrski kulturi. Za Mario Massau Dan je Sgarbi naj- prej povedal, da je vsega, kar se zdaj dogaja s slikami iz Istre, »kriv« prav on, kajti le po njegovi zaslugi zdaj lahko govorijo o predvideni razstavi. Slike so pod dosedanjimi italijanskimi vladami ležale po depojih in šele on je leta 2002 zaboje odprl, ker je takrat imel za ta korak dovolj veliko politično moč. Vprašal se je, ali bi bilo bolje, da bi slike kje zgorele, bile še naprej skrite, ali da jih v Trstu pokažejo javnosti. Ko je zvedel, da so v zabojih skrite očem že 62 let, jih je šel pogledat in takoj vedel, da so slike italijanske (ploskanje ezulske publike, op. S. H.) in da ni nobene možnosti, da bi bile vrnjene na izvorna mesta v Istro, ker tam zdaj ni več Italija, kajti te slike izhajajo iz beneške, italijanske kulture. Slike so last države Italije in jih ni mogoče vrni- ti, saj so po zakonu italijanske in so bile med vojno iz Istre le umaknjene globlje v Italijo. Potem je omenil še slike, ki so shranjene v Mantovi, ter se začudil in se vprašal, zakaj nihče iz Slo- venije ne zahteva teh umetnin, ki da so na mantovanskem nadzorništvu že 20 let. Tudi ta dela da bo prenesel v Trst. Njegova želja je bila zlasti ta, da slike pridejo iz depojev na svetlo in so spet dostopne javnosti. Zakon pravi, da so bile med vojno rešene in ne ukradene, zato so italijanske (buren aplavz prisot- nih ezulov, op. S. H.). Za drugačno 267 KRONIKA 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 267 rešitev bi morali sprejeti nov zakon, a če bi to storili, bi morali iz mnogih ita- lijanskih galerij slike vrniti v cerkve. Takih primerov je v Italiji več kot 100. Zdaj so slike iz Istre restavrirane in bodo dostopne za vse ljudi, za ves svet, in to je bil njegov namen. Pred od- ločitvijo, da jih restavrirajo in pokažejo javnosti, so glede lastništva vse preveri- li. Omenil je tudi Menio, ki da je zave- den Italijan. Poznal je zakon in prosil za denar za restavriranje. Slovenci bi se morali samo zahvaliti Italiji za ohra- nitev in restavriranje teh del. Sgarbi sicer ne izključuje njihove vrnitve na izvorna mesta (iz ezulske publike klici: Samo skupaj z nami! – op. S. H.). Potem ponovi, da ne bodo razstavljene v Gopčevičevi plači, kot je bilo prvotno predvideno, ampak bodo v galeriji tr- žaškega nadzorništva, verjetno v Mira- maru. Na koncu je pokazal in komentiral diapozitive umetnin pred njihovim restavriranjem, med njim in po njem. Sproti je popravil kakšno prejšnjo datacijo in svojo trditev na tiskovni konferenci v Rimu maja 2002. Pri sliki Slavnostni prihod beneškega po- destata Contarinija v Koper je opozo- ril na moško figuro v sredini, ki naj bi bila podobna figuri na sliki sv. Uršule v beneški Akademiji. Za zaključek je Sgarbi povedal, da bodo razstavljena dela ostala v Trstu, kamor jih lahko pridejo gledat iz Pirana in Kopra, on pa jih je odkril oziroma je to storil iz svoje politične moči in dobro je, da so zdaj dostopna javnosti in restavrirana. Po končani tiskovni konferenci mi je Martines v pogovoru rekel, da se mu je prireditev zdela dobra. Ob mo- jem vprašanju glede sovražne narav- nanosti v dvorani prisotnih ezulov je sodil, da moramo njihov ravnanje ra- zumeti kot izraz nostalgije, saj so iz njihovih cerkva odnesene slike zanje simbol njihove domovine, so kot Mari- jina slika na steni, ki bi jim jo kdo hotel odnesti. Glede zakona, na kate- rega se je skliceval Sgarbi, je priznal, da ne ve, za kateri zakon naj bi šlo. Glede nadaljnjega reševanja vprašanja vrnitve umetnin v Koper in Piran pa je bil mnenja, da bi bilo v zvezi s tem pomembno tudi sodelovanje sloven- skih strokovnjakov v katalogu za pri- pravljeno tržaško razstavo, tudi če samo s kratkimi in enostavnimi prispevki. To bi olajšalo nadaljnjo razpravo in zagotavilo odprtost politikov za re- šitev tega vprašanja. Tudi diapozitive razstavljenih in drugih slik za našo rabo da lahko dobim takoj, ko se do- govorimo o sodelovanju. Potem lahko slovensko kulturno ministrstvo prosi za prevod kataloga v slovenščino. On da poskuša najti politično rešitev na osnovi strokovnih stikov. Piran, 23. 12. 2004 268 KRONIKA 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 268