Kritični pogled na rezultate ankete
18.  Disciplina odgovarjanja
" Anketa je doživela znatno večji odziv (58%), kot tista o množični inovacijski de-javnosti v tnaicu 1976 (20 %). Z rezultati ORS vcndar ni zadovoljna. Doseženi odziv ni so-razmeren naporom, ki jih je ORS vložila, da bi anketa uspela. Spiemno pismo z -viprašal-_. nikoun smo naslovili na dhektorje delovnih organizacij s prošnjo, naj predajo vprašalnik v izpolnitev zanesljivemu sodelavcu. V sprem-lem ipismiu smo nadalje naglasili na| nam delovne onganizacije vprašalnik vraejo m-izpolnjen ali pomanjikljivo izpolnjen, če ga ne morejo izpolniti v celoti; samo prezro naj nas nika?.
Poleg tega smo 2. 11. 1976 v posebni in-formaciji o ORS opozorili dhektorje na na-šo anketo in jo končtio tudi priporočili prek delegatov v zboru združenega dela. Kljub temu nam 39 delovnih organizacij (od 93) vprašalnikov ni vrnilo.
Vzrdk za nepopoln odziv vidi ORS pred-vsem v pomanjkljivi obveščenosti o pomenu inovacijske dejavnosti in občinske razisko-valne skupnosti.
Ta ipomanjkljiva obveščenost se odraža tudi iz vrnjenih viprašalnikov, tako tistih iz delovnih organizacij brez fakultetno izobra,* ženih kadrov, kot tistih, ki zaposkijejo take kadre. Tako nam npr. direktor malega obrt-niškega podjetja javlja, »da so imanjše pod-jetje, ki nima te de.javnosti« in diplomirani pravnik, šef kadrovsko-organizacijskega sek-torja večjega podjetja, ki pripada OZD zu-naj občine, pa nam vrača prazen vprašalnik s pripomibo, da je njihovo podjctje registri-rano v drugi občini in nas prosi, naj mu v bodoče ne pošil.jamo nobenega gradiva. Tudi ta o inovacijski dejavnosti ničesar ne ve in jc posegel po iiajkrajši, to je papirnati re-šitvi.
Gre tudi za pomanjkanje ustreznih stro-kovnih služb, v katerik pristojnost sodi ino-vacijska dejavnost ia delno morda tudi za malomarnost poslovanja.
Tudi ta dva vzroka za pomanjkljivi odziv odsevata iz izpolnjenih wprašalnikov, ki so romali iz tehnične službe v knjigovodstvo in v personalne oddelke iu marsikje obtičali v predalih.
V  nekaterih primerih nismo mogli ugoto-viti   ali   je   vzrok  <za   nepopolno   izpolnitev vprašalnika občutek vzvišenosti nad ORS ali
. etrah, da o razvojnih prizadevanjih delovne : organizacije ne bi bila ebveščena konku-< reHca.
V   nekaterih   primerih   je   očitno,   da   so ematrali v(prašalnJk samo kot papir ia: temu primerno  nametali  odgovore ...
Na tem mestu je treba tudi kritizirati, da so odgovori nekaterih delovnih orgariTza-cii na nekatera vprašanja drugačni, kot so jih dobili funkcionarji ORS v osebnih raz-govorih s predstavniki delovnih organizacij.
Pretežna večina izipolnjenih vprašalnikov je izpolnjena vestno.
Kljub pomanjkljivemu odzivu smomo re-zultate ankete vendar smatrati kot splošno veljavne, saj je anketa zajela toliko delov-nih organizacij, da pomeni njihov prispevek k bruto proizvodu pretežni del materialne osnove naše občiae. (Grej 3 in 4.)
19.  Nazorna npodobitev rezultatov ankete
Z namenom, da bi laže analizirali rezul-tate ankete inugotoviliimorebitno soodvisnost n.jenih posameznih navedb, smo pripravili nnzorno mpodobitev tistih odgovorov, ki so b stveni za opredelitev odnosa do inovacij-ske dejavnosti (glej prilogo).
Na tej upodobitvi smo s tekočirni števil-kami (glej 3) označili TOZD in OZD,, ki so sodelovali v anketi, in jih razporedili po števrlu zaposlenili, tako da so najmanjše de; lovne organizacije na levi in največje na dcsni sirani. Na navpičnicah pod vsako de-lovno organizacijo so navedeni odgovori na. vprašanja iz stolpca na levi strani z z.naki, za katere je legenda prav tam.
Polni krogi pomenijo odgovore v prid pozitivnemu odnosu do inovacijske dejavno-sti; prazni ikrogi pomenijo podatek, ki ino-vacijske dejavnosti ne pospešuje; prečrtani krogec pa pomeni navedbo, ki jo smatramo kot nezaželeno. Kjer' na sečiščih vodorav-nih in navpičnih črt ni nobenega zaaka, vpra-šaloik ni daL odgovora.
Prazen krag smo narisali tudi tam, kjer odgovora očitno ni bilo samo zato, ker ni bilo mogoče odgovoriti pozitivno.
Med obema debelima vodoravnima črta-ma so odgovori na vprašanja, ki neposredno zadevajo množično in poklicno inovacijsko dejavnost. Ostali odgovori so za odnos do te dcjavnosti važni le posredno.
Ze bežen pogled na grafični prikaz od-kriva razdrobljenost gospodarstva: ile 6 de-lovnih organizacij ima nad 1000 zaposlenih, 22 delovnih organizacij ima zaposlenih od 100 do 1000 delavcev, 13 delovnih organizacij pa maaj kot 100. Takoj se kaže tudi druga značilnost: polni krogi so v večini na. desni strani, kar pomeni, da imajo večje delovne organizacije več smisla za inovacijsko 3e-javnost kot majhne.
20.  Tehnologija in izvoz
Anketa kaže, da pretežna večina delov-nih organizacij mporablja tehnologijo, ki je rezuljat niihovih razvojnili naporov in do-gnanj ia da je le neznaten del tistih, ki de-lajo po iujih licencah.
Ta ugotovitev priča o zdiavi usmerjeno-sti, ki prispeva k gospodarski stabilizaciji in hkraii tudi ustvarja pogoje za tvornejše vključevanje v mednarodno delitev dela brez omejitev zaradi licenčnih dogororov.
Izvozni uspehi sami so bolj skromni. Le ena delovaa organizacija izvaža preko 50 °/o svoje proizvodnje, 8 delovnih organizacij iz-važa 20 do 40%, pri ostalih je izvoz samo simiboličen ali sploli ne izvažajo.
Vzroki za skromen izvoz so po vsej ver-jetnosti.:
—  ugodni pogoji za prodajo na domačem trgu in zaradi tega tudi izključna usmerje-nost na mani  zahtevnega  domačega kupca;
—  razdrobljenost, pomanjkanje sposobnih kadrov in poslovnih zvez;
—  zaprtost in zaostajanje kvalitete za ni-vojem v gospodarsko razvitih državah.
Poslednji vzrok je neposredno povezan s pomanjkanjem smisla za nenehna inovacij-ska prizadevaaja.
21.  Fakultetno izobraženi kadri
Izobraženi strokovnjaki, predvsem tisti z višjo in visoko izobrazbo, morajo biti s ši-roko razgledanostjo in strokovno usposob-ljenostjo nosilci novega znanja in nepresta-noga uvajanja tega znanja v delo, da kva-liteta proizvodnje ne zaostane, ohvani svojp konkurenčno sposohnost ia delovna organi-zacija gospodarsko uapeva. Prav zato smo vprašanju fakultet.no izolsražeuih kadrov v anketi posvetili veliko ipozornost.
Anketa je najprej pokazala, da domalega vse delovne organizacije zaposlujejo fakul-tetno izobražene ljudi,  le 6 manjših  delov-
nih organizacij je brez njih. Ta ugodni po-datek mnogo izgubi na svoji vreclnosti ob ugotovitvi, da pomeni 6S8 fakultetno izobra-ženih ljudi, zaposlenih v anketiranih organi-zacijah, le 3,56 % vseh zaposlenih v teh de-lovnih organizacijali; ta odstotek pa leži \č nekolrko nad povprečjem v slovenskem go-spodarstvu (3,3%). V občini, ki sodi k mestu Ljubljana in nudi izobražencu vse pogoje za kulturno življenje, bi pričakovali, da je v njenem gospodarstvu zaposlenih več fakul-tetno izobraženih Ijudi, kot jih npr. v 3 šol-skih letih pride z ene same srednje močne fakultete.
Mladi, fakultetno izobraženi kadri, se po-temtakem raje zaposlujejo izven proizvodnje, kjer jim očitno nudijo boljše pogoje. To je slabo! Večina izobraženih Ijudi bi niorala sodelovati pri ustvarjanju materialne osnove družbe, ne pa je bremeniti s stroški neustvar-jalnega dela!
Vzroki za prenizko zapaslitev visokošol-sko izobraženih kadrov niso samo izvea go-spodarstva, temveč jili lahko ugotovimo tu-di v samih delovnih organizacijah. S stališča nujnosti neprestanega upeljevanja novega znanja v delo je 0,86 %, kolikor izkazuje vi-sokošolskih kadrov tekstilna industrija v ob-čini, do 5,08% kolikor jih ima elektro indu-strija, odločno premalo! Kljub t&mu je nad polovico anketiranih delovnih organizacij označilo svojo kadrovsko strukturo kot za-dovoljivo.
Da ima zadovoljivo kadrovsko strukturo je izjavila celo. edina samostojna raziskovalna ustanova v občini (21), ki ima sicer 25 % fakultetno izobraženih ljudi, kar pa je manj, kot jih imata raziskovalno-razvojni TOZD pri Leku in Litostroju (44^2 %) in str&kovne raziskovalne službe pri drugih delovrrih or-ganizacijaih (34,9%), kot je bilo ugotovljeno pod 10. — S strani samega gospodarstva to-rej ni dovolj glasno izražena potreba po fa-kultetno izobraženih kadrih!
Anketa nadalje kaže, da imajo nekatere delovne organizacije težave pri vključeva-nju mladih fakultetnih kadrov v delo, pri čemer navajajo kot vzrok neusmerjenost uč-nih programov za potrebe gospodarstva (6 med njimi izjavlja, da ima nezadovoljivo kadrovsko strukturo). Po drugi strani pa pri-ča anketa, da se je možno tej težavi umak-niti s sistematskim uvajanjem mladih kadrov v delo, pri čemer se je treba zavedati, da dobi izabraženec v šoli le osnovo, »dodelati« v gotovega strokornjaka ga more le praksa.
22. Množični inovacijski predlogi
V  pogledu miiožičae inovacijske dejavno-sti   (koristni   predlogi,   tehnične   izboljšave. izumi, odkritja) odkriva aoketa nezadovolji-vo stanje. Nad polovico delovnih organizacij nima pravilnika o nagrajevanju inovacijskili predlogov in kar v eni tretjlni primerov teh predlogov tudi niliče ne ocenjuje. Le v drugi tret.jini   primeiov   jih   ocenjujeta  strokovna služba in samoupravna komisija, kar smatra-mo kot najibolj primerno, ker so s tem zago-tovljene potrebna strokovna raven odločitev ter javnost in zveznost dela.
V  takih pogojih se seveda množična itio-vacijska dejavnost ne more  razmahniti, za-radi česar so v delavcih skrite velike rezer-ve, ki bi sproščene znatno prispevale k višji proizvodnosti in kvaliteti izdelkov.
Takemu stanju je kriva nezadovoljiva ob-veisčenost o množični inovacijski dejavnosti in pomanjkljivo razumevanje njenega pome-na za proizvodnjo. To je mogoče trditi na temelju naslednjih ugotovitev ankete:
a) 39 nevrnjenih vprašalnikov od 93, ko-likor jih je razposlala ORS, je laliko samo dokaz skrajnega omalovaževanja inovacijskc dejavnosti in predvsem njenega množične-ga dela. Mali kolektivi res ne morejo imeti posebne strokovne službe za poklicno po-speševanje inovacij, gojiti in pospeševati pa morajo množično inovacijsko dejavnost! Tudi najmanjši kolektiv! Nikjer nihče ne dela tako dobro in popolno, da bi ne mogel delati bolje in dosegati boljših delovnih rezultatov. Vsaka izboljšava, vsak predlog delavcev sa-mili v tej  smeri je že del množične inova-
Priloga JT — 6
cijske deja-vnosti, ki mora naleteti v kolek-tivu na potrebno razumevanje in odobra-vanje.
b)   V vrnjenih viprašalnikih kar 14 delov-nih  organizacij  ni imelo ,prav  nobene  misli o tem, s katerimi ukrepi ibi lahko pospešili množično inovacijsko dejavnost. Niti na mi-sel  uvajanja  stimiiilativnih   pravilnikov  niso prišli. Pri tem je potrebna ostre kritike oko-liščina, da so mecl temi 14 delovnimi organi-zacijami  tudi  večja  podjetja, ki  zaposluje-jo   med   drngim   tudi   fakultetno   izobražene delavce!
c)   Anketa kaže, da v  14 delovnih organi-zaeijah nihče ne ocenjuje inovacijskih pred-logov delavcev. Tudi tu se vsekakor ne za-vedajo pomena takih ipredlogov.
d)  Le v  15 delovnih organizacijah iniajo shižbo, katere dolžnost je evidentiranje ino-vacijskih predlogov in nadziranje nad izva-janjem   pravilnikov   za   nagrajevanje   nova-torjev.
e)   Vprašalnik ORS iz marca 1976 o nmo-žični  inovacijski   dejavnosti  je   izpolnilo  le 22 delovnih organizacij,  100 ga ni izpolnilo.
V zvezi z ukrepi, ki so jih navedle delov-ne organizacije za pospeševanje množične inovacijske dejav.nosti je treba pohvalno o-meniti Dekorativno (4) in Unitas (53), kjer jo nameravajo pospeševati z razpisom od-prtili proizvodnih vprašanj in tako povabiti kolektiv k  razmišljanju  o  možnih  rešitvah.
Patenti, kot pravna zašeita izumov, to je najvišje vrste novatorstva, res ne morejo biti izključno merilo za piizadevanja po uvaja-nju novega znanja v delo, kot je treba raz-brati iz umestne pripambe delovne organi-zacije (41), dajejo ,pa vendarle nekaj vpogle-da v odnos do inovacij. Okoliščina, da ima le 7 delovnih oiganizacij v občini svoje izu-me zaščitene s patenti, za množično inpva-cijsko dejavnost občine res ni pohvalna, zla-sti ne, ker je večina zaščitenih izaimov prišla s poklicne strani večjih delovnih organi-zacij.
23.  Sredjeročni načrti
Anketa je pokazala, da imajo srednjeroč-ni razvojni načrt skoraj vse delovne organi-zacije in pretežna večina njih je v anketi tudi nakazala svoje razvojne smeri (glej točko 8 tega poročila). V nasprotju s tem podatkom pa ima srednjeročne načrte raz-iskovalne dejavnosti le 16 delovnih organi-zacij.
Na temelju tega smemo sklepati, da je znanost kot neobhodna sestavina zdiuženega dela še vse premalo upoštevana!
Nadaljnji dokaz za to trditev je v dej-stvu, da je le 9 delovnih organizacij naka-zalo svoje raziskovalne potrebe za leto 1977.
24.  Poklicna inovacijska dejavnost
Takemu nezadovoljivemit odnosn do zna-nosti primerni so tudi dinigi podatki ankete, s katerimi smo skušali ugotoviti odnos ko-lektivov do znanosti. Tako npr. niso spod-bndni podatki o usmerjanjii' sredstev za raz-iskave in razvoj na temelju samoupravnih aktov (točka 13 tega poročila), niti podatek o strokovnih raziskovalno-razvojnih službah (točka 10 tega poročila). V tem pogledu se bo stanje popravilo, ko bo tako službo ustano-vilo še tistih 10 delovnih organizacij, ki so to navedle v anketi.
Vsem delovnim organizacijam, posebno majhnim, res ne kaže ustanavljati posebne raziskovalne službe in gojiti svoje raziskoval-ne dejavnosti. Prav je, da imajo TOZD, ki so povezane v OZD, tako službo na nivoju OZD ali pa, da svoje raziskovalne potrebe zaupajo usianovam znnaj svoje delovne or-ganizacije. Maloštevilncst kolektiva pa DO ne osvobaja razvojne shižbe. Obvezno je, da je vsaj tehnični vodja ali kdo od nje-gcrvih sodelavcev izrecno zatlolžen za raz-vojna vprašanja podjetja in da zna z za-dostno širino pogleda pravočasno prisluhniti razvojnim težnjam svoje stroke in po ipotrebi vključiti tndi znanost v reševanje razvojnili vprašanj.
Anketa je evidentirala dokaj široko so-delovanje naših delovnih organizacij s sa-mostojnimi znanstvenimi ustanovami in fa-kultetami (glej točko 12 tega poročila). Ta podatek je vsekakor spodbuden, saj pomeni enega izmed možnih temeljev tesnejšega so-delovanja med znanostjo in delovnimi orga-nizacijami, ki je mijno za gospodarski na-predek.
Nekaj delovnih organizaeij se ni ngodno izrazilo o rezultatih tega sodelovanja, nekaj jih na zadevno viprašanje ni odgovorilo. Tudi iz razgovorov funkcionarjev ORS z našimi gospodarskimi organizacijami nam je znano, da so nekateie raziskovalne ustanove in fa-knltete ;>premalo indnstrijsko orientiranes in da je torej naloga teh institucij, da se pri-bližajo gospodarstvu. Dohodkovna poveza-nost z gospodarstvom bi bila takemu razvo-ju brez dvonia v prid. Žal sloni ipo podatkih ankete v večini primerov to sodelovanje na kiipoprodajnih dogovorih, le v 6 primerih so odgovori navedli dohodkovno povezanost. Bo-jimo se, da imamo tudi tu opravka s kupo-prodajnimi pogodbami in da je ta podatek le posledica napačnega razumevanja izraza »dohodkovni odnosi«.
25. Splošna ocenifev odnosa do inovacij-ske dejavnosti
Ob ocenjevaniju splošnega odnosa do ino-vacijske dejavnosti ne moremo neprizadeto niimo ugotovitve, da med 41 delovnimi or-ganizacijami 7 ni podpisalo samoupravnega sporazuma o nstanovitvi raziskovalnih sknp-nosti (ORS, PRS in RSS) in da jih med 34 podpisnicami kar 18 ne ve več, h katerim področnim raziskovalnim skupnostim so pri-stopile kot ustanovitelj.
Ti ipodatki kažejo na naslednje negativne pojave:
a)   Te delovne organizacije preko delegat-skega  sistema  ne   oblikujejo  stališč  do   de-javnosti svojih področnih raziskovalnih skup-nosti, niti preko delegatov niso obveščene o njihovem delu.
b)   Te  delovne organizacije oinalovažuje-jo   samoupravne   raziskovalne   skupnosti,  ki naj   pomagajo   in   prispevajo   z   uvajanjem znanja y združeno delo k napredku gospo-darstva in v kateiih imajo vsi delavci mož-nost   odločanja   o   raziskovalnih   vprašanjih in s tem tudi o svojem razvoju.
c)   Obvavnavanje   razvojnih   -vpiašanj   in vsega, kar je s tem v zvezi, v teh delovnih organizacijah ni koncentrirano v ožjem kro-gu  sodelavcev   (razvojni  službi),  temveč   se s  tem  vprašanji ukvarja zdaj  ta, zdaj  oni, tako, da ni zagotoFljena zveznost dela.
Niti ne govori v prid splošnega zadovo-ljivega odnosa naših delovnih organizacij do inovacijske dejavnosti podatek, da je le 44 % anketiranih delovnih organizacij obrav-navalo sklepe 22. seje zbora združenega de-la občiinske skupščine Ljubljana-Šiška, ki so imeli izključni namen, ustvariti v delovnih organizacijah pogoje za ibolj učinkovito uve-ljavljanje inovacij, tako množičnih, kot po-klicnih. In koliko delovnih organizacij je te sklepe nresničilo?
Tudi ni razveseljiv podatek, da je le dob-ra polovica anketiranili delovnih organizacij
imenovala »inženirja za zvezo« z ORS. Ali naj to pomenii, da žele ostati ostale delovne organizacije nemotene? Ali je res bolje, da se dopisi ORS izgubljajo v labirintih admi-nistracije in ne prihajajo vedno v roke iste osebe? Nikjer v anketi ni bilo rečeno, da mora biti sinženir za zvezo< fakultetno iz-obraženi delavec. Zato bi ga prav lahko imc-novale vse delovne organizacije.
Na splošno velja, da naše delovne orga-nizacije dovolj in dovolj globoko ne raz-mišljajo o inovaoijski dejavnosti. Dokaz: le 8 splošnih pripomb (točka 17 poročila)!
Kot temeljne pogoje, ki naj omogočajo v delovnih oiganizacijah uveljavljanje ino-vacij, smatramo:
1)   Zaposlovanje    fakultetno    izobraženih strokovnjakov _(2.2)
2)   Obstoj   raziskovalno   razvojne   službe (5.1)
3)   Srednjeročni razvojni načrt  (3.1)
4)   Srednjeročni raziskovalni načrt (6.1)
5)  Pravilnik   o   nagiajevanju   množičnih. inovacijskih predlogov  (4.1)  in izvajanje te-ga pravilnika
6)  Evidentiranje   inovacijskili    predlogov (4.6)
7)  Usmerjanje   sredstev   za   raziskave   in razvoj na   osnovi samoupravnega  akta  (6.6)
8)  Imenovanje inženirja za zvezo z ORS (7.8)
Vsem iem pogojem zadovoljujejo po po-datkih ankete le 4 delovne organizacije:
Iskra Magneti                 (35)
Iskra Keramika                (5)
Iskra Feriti                     (47)
Litostroj                      '    (34)
Po en pogoj manjka 3 delovnim organi-zacijam:
Bayer Pharma                (26)
Iskra Elektromehanika (39) Donit                                (46)
Po dva pogoja manjkata 5 delovnim or-ganizacijam:
Agrostroj                         (38)
Iskra Pržanj                    (25)
Avtomontaža                   (15)
Dekorativna                      (4)
Lek                                   (29)
"Vse ostale delovne organizacije po tej o-cenitvi zaostajajo.
Če smo tej ali oni delovni organizaciji s to ocenitvijo morda napravili krivico ipo na-ši krivdi, se za poraoto opravičujemo s po-manjkanjem sodelaTCev za analiziranje an-kete. Enako se opravičujemo vsem tistim de-lovnim organizacijaim, s katerimi še nismo utegnili navezati osebnih stikov, zaradi česar ta ali ona stvar v anketi ni dobila pravega odgovcrra.
Odklanjamo pa odgovornost za morebit-no predstavitev delovne organizacije v na-pačni hiči, ki je posledica napačno ali po-manjkljivo izpolnjenega vprašalaika. Pri tem poudarjamo, da ORS ni prejela niti ene zahteve po dodatni pojasnitvi tega ali onega vprašanja ankete.