primorske novice KOPER, 30. marca 1982 URADNE OBJAVE OBCM ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA Št. 9 VSEBINA Občina Hirska Bistrica — RESOLUCIJA o izvajanju družbenega piana občine Ilirska Bistrica v obdobju 1981—1985 za !eto 1982 — ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Iiirska Bistrica za obdobje 1981—1985 — ODLOK o proračunu občine Iiirska Bistrica za ieto 1982 — ODLOK o dopoinitvah odioka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in piači! za storitve — ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o davkih občanov — ODLOK o o organizaciji, ureditvi in posiovanju veterinarsko- higienske siužbe v občini Iiirska Bistrica — ODLOK o ustanovitvi samoupravnega skiada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Iiirska Bistrica in o zagotav-ijanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 — ODLOK o dopoinitvah odioka o komunainih taksah v občini Hirska Bistrica — ODREDBA o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske siužbe v občini Hirska Bistrica Občinska voiiina komisija Iiirska Bistrica — RAZGLAS glasovanja o listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine Krajevna skupnost Harije — SKLEP o uvedbi samoprispevka o deiu za vzdrževanje komunainih naprav kanaiizacije, poto, vodovodne naprave, pokopa-iišča, obeležij NOB in urejanja okoija. — POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v deiu, za vzdrževanje komunainih naprav, kanaiizacije, poti, vodovodne naprave, pokopališča, obeiežij NOB ; in urejanje okoija. Občina Koper * — POSLOVNIK Skupščine občine Koper Občina Piran — ODREDBA o preventivnih cepijenjih in diagnostičnih preiskavah živaii na območju občine Piran v ietu 1982 — ODLOK o proračunu občine Piran za ieto 1982 — ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o davkih občanov v občini Piran — ODLOK o nagradah in povračiiu stroškov sodnikom, ki niso v delovnem razmerju pri sodišču združenega deia — ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča aii gozda — ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroških komunainega udejanja zemijišča na območju občine Piran — ODLOK o pripravi in sprejemu sprememb in dopoinitev družbenega piana občine Piran od ieta 1981 do ieta 1985 Občinska voiiina komisija Piran — POROČILO o izidu glasovanja za izvoiitev deiegatov družbenopo-iitičnega zbora skupščine občine Piran Občina Postojna — ODLOK o spremembah in dopoinitvah odloka o davkih občanov občine Postojna — ODLOK o proračunu občine Postojna za leto 1982 — ODLOK o gospodarjenju na pribrežnih zemljiščih na območju občine Postojna — ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunainega urejanja zemijišč na območju občine Postojna — DOPOLNILNA ODLOČBA o uvedbi komasacijskega postopka na deiu k. o. Šmihei Občina Sežana — SPREMEMBE statuta občine Sežana — ODLOK o spremembi odioka o določitvi stopnje za obračun obveznosti plačevanja sredstev rezerv organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Sežana — ODLOK o spremembi odioka o upravijanju in razpoiaganju s stavbnim zemijiščem Rižanski vodovod Koper — POPRAVEK skiepa o prodajni ceni vode iz sistema Rižanskega vodovoda Koper OBČ!NA !L!RSKA B!STR!CA Na podiagi 156. čiena o sistemu družbenega pianiranja in o družbenem pianu SR Siovenije ( 3Uradni iist SRS, št. 1-4/80) in 193. čiena statuta občine Iiirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 2. 1982, sprejela RESOLUCIJO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA V OBDOBJU 1981 — 1985 ZA LETO 1982 I OSNOVNE USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1982 Upoštevajoč cilje in naioge in družbenega piana občine Hirska Bistrica za obdobje 1981 — 1985, izražene probleme na posameznih področjih reprodukcije in tendence, ki se prenašajo v ieto 1982 in izhajajoč iz ocene pogojev in možnosti gospodarjenja v ietu 1982, bo osnovna usmeritev pri uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja v ietu 1982 učinkovitejše uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in nadaljnje poglabijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za kar bo potrebno: — predvsem precej povečati izvoz biaga in storitev, ziasti na konvertibilno področje, in doseči ugodnejše razmereje med izvozom in uvozom v občini; — povečati produktivnost deia, izboijšati organizacijo deia, maksimalno varčevati na vseh področjih reprodukcije in na vseh ravneh, zia- URADNE OBJAVE sti pa pri koriščenju vseh virov energije; — intenzivnejše se dohodkovno, proizvodno in tehnoioško povezovati v reprodukcijskih tokovih; — usklajevati vse obhke porabe z razpo!ož!jivim družbenim proizvodom, dohodkom in materialnimi možnostmi ter krepiti materiato osnovo združenega de!a; — razvijati stimulativni sistem delitve osebnih dohodkov; — voditi politiko produktivnega zaposlovanja ob zagotavljanju minimalnih standardov novozaposlenih; — bistveno upošasniti rast cen in ukrepati, da se zavre upadanje življenjskega standarda; — uskladiti investicije z realno razpoložljivimi sredstvi in izvesti njihovo selekcijo z vidika kriterijev za prestrukturiranje gospodarstva; — pospešiti kmetijsko proizvodnjo in povečati njeno tržnost; — sanirati posledice elementarne ujme na območju Brkinov; — pospešiti razvoj manj razvitih območij občine; — nadalje razvijati in poglabljati podružabljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsa dogajanja v okolju bodo morala biti podrejena varstvu okolja in zagotoviti bo potrebno izboljšanje zatečenega stanja. 11 MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA V LETU 1982 1. Gospodarska gibanja v letu 1981 in ocene možnega razvoja v letu 1982 kažejo, da bomo v letu 1982 dosegli nekoliko nižje stopnje gospodarske rasti kot smo jih dosegli v preteklih letih. Občutne omejitve na področju uvoza in omejena investicijska aktivnost bosta osnovna dejavnika počasnejše gospodarske rasti. Cilj bo doseči vsaj 2 % realno rast družbenega proizvoda. Na osnovi razpoložljivih zmogljivosti in bistveno večje usmerjenosti proizvodnje v izvoz bo celotna industrijska proizvodnja porasla realno za 3 %. 2. Uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja bo zahtevalo, da se bo število zaposlenih delavcev — poleg zaposlovanja na izpraznjenih delih in nalogah — povečalo za 1 %. Pri tem bo število zaposlenih delavcev bistveno počasneje raslo v dejavnostih izven gospodarstva. Z racionalizacijo m modernizacijo postopkov in evidenc ter boljšo organizacijo.administrativnega dela bodo samoupravne organizacije in skupnosti zagotovile zmanjševanje števila delavcev, ki opravljajo administrativna in pomožna dela. Možnost za produktivno zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve bodo samoupravne organizacije in skupnosti povečevale s spravljanjem dopolnilnega dela v družbeno sprejemljive okvire, z omejevanjem vseh oblik dela po pogodbi, z omejevanjem podaljševanja delovnega razmerja delavcem, ki so izpolnili pogoje za polno, osebno pokojnino, z učinkovitejšim zatiranjem brezpravnega dela, s hitrejšim raz- ojem drobnega gospodarstva in kmetijstva na temeljih združevanja in povezovanja zasebnega in družbenega sektorja ter usklajevanjem izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva. Zaostrena bo odgovornost samoupravnih organizacij in skupnosti glede obveznega zaposlovanja pripravnikov. V okviru občinske skupnosti za zaposlovanje in občinske izobraževalne skupnosti bodo samoupravne organizacije in skupnosti sprejemale programe preusmerjanja, prekvalifikacije in prezaposlovanja delavcev. 3. V letu 1982 bo potrebno nadalje povečevati delež proizvodnje blaga in storitev za izvoz, zlasti na konvertibilno področje, saj bo le od doseženega izvoza odvtsen najnujnejši uvoz surovin in reprodukcijskega matenala. Pri tem bo na področju ekonomskih odnosov s tujino cilj doseči okoli 90 % pokrivanje uvoza z izvozom. Da bi bilo možno doseči 90 % pokrivanje uvoza z izvozom, bo poudarjena odgovornost organizacij združenega dela za realizacijo s projekcijo v okviru samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino usklajenih planov izvoza in uvoza, deviznega priliva in odliva ter kreditnih odnosov s tujino. Organizacije združenega dela se bodo morale z večjo pripravljenostjo zavzemati za samoupravno sporazumevanje o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prilivu in združevanju sredstev in na ta način urejati medsebojne odnose v proizvodnji, oskrbi z reprodukcijskim materialom in surovinami, na ta način uveljavljati dodatne dohodkovne in druge spodbude ter prevzemati skupno odgovornost in rizike za proizvodnjo za izvoz. Z večjo pripravljenostjo sc bodo morale organizacije združenega dela zavzemati tudi za 'skanje novih izdelkov z višjo stopnjo obdelave z možnostjo planiranja na zunanje tržišče. Surovine ih reprodukcijski material ter opremo bo možno uvažati le skrajno selektivno m racionalno, zlasti za potrebe proizvodnje za izvoz in za nujno oskrbo občanov. 30. marca 1982 —§t. a 4. Osnovna naloga na področju politike cen bo v letu 1982 zaustaviti izrdno dinamično rast cen. ki je bila prisotna v letu 1981. Rast cen v letu 1982 v globalu v SR Sloveniji ne bo smela preseči stopnje 15%, merjeno decembra 1982 na december 1981. Rast cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti pa se bo gi-bala v skladu z določili dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1982 in programom izvajanja dogovora. Izvajanje politike cen bo usmerjeno v pospeševanje vključitve gospodarstva v mednarodno menjavo in delitev dela. v odpravo najbolj izrazitih nesorazmerij v cenah in pogojih pridobivanja dohodka, k pospeševanju proizvodnje domačih virov energije, hrane in s tem k zmanjšanju odvisnosti od uvoza. Samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki bodo dosledno uporabljali navodilo o uporabi meril za oblikovanje cen tako. da se pri oblikovanju cen ne bo več uporablja! le stroškovni princip, ampak se bodo cene posameznih proizvodov in storitev oblikovale v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v okviru reprodukcijskih celot in dohodkovni povezanosti organizacij združenega dela v reproverigi. Občinska skupnost za cene bo najkasneje do konca januarja 1982 pripravila in sprejela program izvajanja politike cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti za leto 1982, medobčinski tržni inšpektorat pa bo v letu 1982 posveti! večjo pozornost kontroli spoštovanja predpisov o cenah. 5. Možnosti investiranja bodo v letu 1982 zmanjšane. Organizacije združenega dela bodo izvajale investicije, ki bodo ustrezale kriterijem iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Itirska Bistrica za obdobje 1981 — 1985 in ki se bodo finansirale predvsem iz lastnih in združenih sredstev. Novi gospodarski investicijski projekti se bodo začeli le. če bodo zagotavljali vsaj 50% celotnega prihodka z izvozom na konvertibilno področje ter zagotavljali izrazit pozitivni neto devizni učinek in to v čim krajšem času. V letu 1982 se bodo investicijska sredstva vlagala lahko še: — v razvoj primarne kmetijske proizvodnje; — v projekte, ki predvidevajo za domači trg proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin s pogojem, da odliv v konvertibilnih devizah ne bo večjt od tretjine vrednosti nove proizvodnje in da bodo zmanjšani stroški na enoto proizvodnje; — na področju gospodarske infrastrukture v vzdrževanje, v zaključevanje že začetih investicij in v izvajanje najnujnejših modernizacij; — v stanovanjsko izgradnjo, v nujno komunalno opremljanje zemljišč, vezano na stanovanjsko izgradnjo. Na področju skupne porabe se bodo v letu 1982 investicijska sredstva namenjala za dokončanje prioritetnih objektov in za nabavo nujne opreme. Pri pokrivanju prekoračitev in nadaljevanju že začetih investicij se bodo dosledno upoštevala mnenja pristojnih komisij za oceno investicij. Za druga investicijska vlaganja, ki niso v skladu s politiko investiranja v tej resoluciji bodo dajala mnenja komisije za oceno investicij, ki delujejo v skladu z dogovori o družbenoekonomski in strokovni aktivnosti na področju investicij. Investicije iz samoprispevkov se bodo^ačete izvajati le, ko bo s samoprispevkom zbrana najmanj polovica sredstev za posamezni objekt iz programa samoprispevka. Prosta lastna sredstva bodo organizacije združevale za izvajanje razvojnih programov v tistih orgamzacijah, s katerimi so delovno, proizvodno in dohodkovno povezane. 6. S smotrnim razporejanjem dohodka in čistega dohodka se bodo tudi v letu 1982 zagotavljali pogoji za krepitev materialne osnove združenega dela. Takšno usmeritev je potrebno upoštevati pri oblikovanju sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. 6.1. Sredstva za osebne dohodke v občini bodo lahko porasla v globalu za 20,2 % glede na leto 1981. Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu se bo razlikovala glede na doseženo rast dohodka, proizvodnje, produktivnosti dela, glede na boljšo izrabo zmogljivosti, večjo ekonomičnost poslovanja ter glede na izvozne rezultate na konvertibilnem področju. Sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti in Jrugih negospodarskih dejavnosti bodo rasla v skladu z opravljenimi, za leto 1982 dogovorjenimi zoženimi programi in v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. V letu 1982 se bo poskušalo na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo doseči diferencirano rast sredstev za osebne dohodke v posameznih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih so 30. marca 1982 — Št. 9 URADNE OBJAVE 147 nesorazmerne vetike raztike v višini osebnih dohodkov za enaka a)i podobna de!a in natoge kot v drugih organizacijah in skupnostih. Samoupravne organizacije in skupnosti v občini se bodo bo!j kot do-s!ej angažirate za uvetjavitev stimutativnejše detitve osebnih dohodkov na osnovah dehtve po de!u. b.2. Sredstva za zadovoijevanje skupnih potreb, obtikovana v odnosih svobodne menjave deta. bodo skupaj s sredstvi pokojninskega in invatidskega zavarovanja v gtobatu tahko porasta za IH,7 % gtede na okvire, dogovorjene za teto 1981 oziroma bodo rasta sktadno z rastjo dohodka. Brez sredstev skupnosti pokojninskega in invatidskega zavarovanja pa bodo sredstva za druge družbene dejavnosti v gtobatu porasta za lh,5 % oziroma bodo rasta 9% počasneje od rasti dohodka. Pri tem so osnova za teto 1981 dogovorjeni okviri. Organizacije združenega deta družbenih dejavnosti bodo poskušate pri izvajanju prednostnih ptanskih natog v večji meri uresničevati neposredno svobodno menjavo deta. h.3. Sredstva za zadovotjevanje sptošnih družbenih potreb bodo v tetu 1982 porasta za 15,h % gtede na teto 1981. pri čemer je izhodišče za teto 1981 dogovorjeni obseg sptošne porabe v občini (brez intervencij V proizvodnji in porabi hrane ter btagovnih rezerv). Pri tem bo možna rast sptošne porabe v občini odvisna od ustreznejše odmere davkov ter njihove hitrejše in učinkovitejše izterjave. !!! DRUGE KLJUČNE NALOGE V LETU t982 L GOSPODARSTVO L L tndustrijske organizacije združenega deta bodo tudi v tetu t982 gtavni nositec gospodarskega razvoja občine. Predvideno gospodarsko rast bodo dosegte predvsem z večjim vktjučevanjem na tuja tržišča, z intenzivnejšim dohodkovnim, proizvodnim in tehnotoškim povezovanjem na samoupravnih osnovah, z botjšim izkoriščanjem obstoječih zmogtjivosti. surovin, reprodukcijskih materiatov. večjim vktjučevanjem znanja in znanosti vseh vrst v proizvodne in detovne procese, manj pa na račun novih investicij. V tetu 1982 se bodo pričete izvajati nekatere investicijske natožbe. končane pa naj bi bite v tetu 1983. Tovafna organskih kistin. TOZ D Citronska kistina bo začeta investirati v usktaditev kapacitet- proizvodnje citronske kistine na 3500 t tetno. V LK1 Lesonit. TOZD Optemenitene ptošče bo imeta prioriteto investicija v proizvodnjo površinsko optemenitenih ptošč, ki je pogoj za opustitev proizvodnje vtaknenih ptošč po mokrem postopku. Prednost bo imeta tudi investicija v TOZD Vtaknene ptošče in sicer modernizacija pralnice sekatcev z zaprtjem krogotoka odpadnih vod. Javor, TOZD Tovarna stotov Bač bo modernizirata tehnotoški proces pri proizvodnji stotov in modernizirata osnovno žagarsko proizvodnjo tistavcev. 1.2. Energetska kriza, in v zvezi s tem potreba po racionatizaciji prevozov, bo zahtevata, da detovna organizacija Transport svoje napore usmeri v večjo speciatizacijo in s tem v racionatizacijo prevozov, v posodobitev voznega parka v smistu integratnega transporta in vktjuče-vanja v mednarodni transport ter v izbotjšanje servisiranja svojih in drugih vozit. 1.3. Posebno pozornost bo potrebno v tetu 1982 posvetiti razvoju drobnega gospodarstva. Razvoj deficitarne obrti se bo spodbujat tudi s setektivno davčno potitiko in prožnejšo potitiko cen. Pospešiti bo potrebno tehnotoško in dohodkov vktjučevanje drobnega gospodarstva v proizvodne povezave z industrijo s citjem hitrejšega in smotrnejšega nadomeščanja uvoza ter vktjučevanje izdetkov in storitev drobnega gospodarstva v izvoz. Organizacije združenega deta bodo v ta namen izdetate program potreb. Obrtno združenje pa bo morato prevzeti natogo, da bo razvoj drobnega gospodarstva usmerjato v pokrivanje teh programov. 1.4. Trgovske organizacije združenega deta bodo povečevate svoje zaloge osnovnih proizvodov za oskrbo občanov ter pospeševale dotok btaga iz proizvodnje v potrošnjo. V primeru zastojev dobav, ob zadrževanju btaga v proizvodnji ati ob povečanem povpraševanju, ki bi utegnilo ogroziti normalno oskrbo z osnovnimi življenjskimi proizvodi, bodo sprejemate potrebne ukrepe in sproti obveščate pristojne organe v občini o stanju v preskrbi. Tudi v tetu 1982 se bodo v proračunu občine oblikovala sredstva za intervencije v proizvodnji in porabi hrane. Sredstva za sptošno porabo v občini, ki bodo v tetu 1982 dosežena nad tako opredeljenim limitom, bodo z družbenim dogovorom o splošni porabi občin za teto 1982 izto- čena kot proračunski presežek in se bodo uporabljata za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Izvršni svet občinske skupščine bo v okviru materialnih možnosti povečat občinske rezerve osnovnih živtjenjskih proizvodov in v primeru večjih motenj na trgu oziroma v družbeni reprodukciji z njim intervenirat. V tetu 1982 se bo pričeto tudi z aktivnostmi v zvezi z obtikovanjem potrebnih rezerv mesa v živi živini. Da bi zagotoviti nemoteno oskrbo, bo občinski komite za družbeno ptaniranje in gospodarstvo izdeta! bitanco osnovnih živtjenjskih potreb, na osnovi katere se bo dotočito oskrbovatca in na nek način zago-tovito pokrivanje negativnih raztik. 15. Zaradi sptošnih omejitev in zaradi premajhne akumutativnosti in reprodukcijske sposobnosti v gostinstvu in turizmu v tetu 1982 na tem področju ne bo večjih investicijskih natožb. V tetu 1982 bomo nadaljevati s proučevanjem o možnostih razvoja kmečkega turizma na območju občine in v okviru možnosti nadaljevati z izgradnjo turistič-no-rekreacijskega centra Snežnik, predvsem v smeri zagotavtjanja deviznega pritiva. Kot potenciatni nositec razvoja RTC Snežnik se bo vktjučeva! SOZD Timuv, DO Hoteti in gostinstvo Sežana. l.h. Težišče detovanja vseh nositcev planiranja v kmetijstvu v tetu 1982 bo intenzifikacija kmetijske proizvodnje, nadatjnje povečevanje njene tržnosti in učinkovitejša izraba vseh razpotožtjivih površin. Gtavni poudarek v tetu 1982 ho še vedno na krepitvi kooperacije proizvodnje in to predvsem govedi, mteka in zetja. Odkup govedi se bo povečatza 20 %, odkup mteka bi znašat 4,2 mitj. titrov, kar pomeni h % povečanje, odkup zetja pa bi znaša! 8501, kar pomeni 21 % porast in bi v cetoti pokrit potrebe zetjarne. Zaradi zadostitve osnovnim tehnotoško-tehničnim in sanitarnim pogojem bo v tetu 1982 morata Hmezad, DO Kmetijstvo, TOZD Mte-karna adaptirati obstoječo mtekarno. Ker so kapacitete zetjarne že potno izkoriščene bo morata v tetu 1982 Hmezad, DO Kmetijstvo, TOZD Btagovni promet investirati v razširitev zetjarne in skladišča. Pospeševatna stužba Hmezad — DO Kmetijstvo bo najkasneje v prvem kvartatu 1982 teta izdetata anatizo in program razvoja tastne kmetijske proizvodnje. Program bo vktjučeva! tudi idejni investicijski program za aktiviranje družbene proizvodnje mesa in mteka v kom-pteksu Jabtanica ter na območju Knežaka, Bače, Šembij in Koritnic. V zvezi z obtikovanjem občinskih btagovnih rezerv v živi živini bo pospeševatna stužba pripravita finančno in časovno ovrednoten program btagovnih rezerv v živi živini. Perutninski kombinat Pivka bo v tetu 1982 nadatjeva! z izgradnjo perutninske farme za vzrejo podmtadka s kapaciteto 45.000 kom. na območju Mate Bukovice. V proizvodnji tržnih viškov prehrambenih proizvodov bi se morato uveljaviti združevanje sredstev zainteresiranih potrošnikov za pokrivanje stroškov proizvodnje in razširitev proizvodnih kapacitet. Tudi v tetu 1982 se bodo še naprej združevata sredstva za razvoj kmetijstva na podtagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva. Kmetijska zemtjiška skupnost bo v tetu 1982 nadatjevata že začeta deta matih melioracij, razširita pa bo ta deta tudi na novih tokacijah. Začeta se bodo pripravtjatna deta — izdetava načrtov za izvedbo metio-racij na področju Mate Bukovice, Vetike Bukovice, Dolnjega Zemona in na ozemtju vzdotž reke Reke v predetu Podgore. Potrebno bo nadaljevati z že začetimi poskusi komasacije v k o. Zarečjc. Pri tem bodo morate pomembno vtogo odigrati družbenopolitične organizacije, posebno občinska konferenca SZDL. V tetu 1982 bo potrebno maksimatno reatizirati sprejeti program sanacije z etementarno nesrečo prizadetih kmetijskih površin na območju Brkinov. V roku enega meseca po sprejetju resolucije bo pospeševatna stužba Hmezad, DO Kmetijstvo izdetata program ukrepov za izvedbo sanacije. 1.7. Organizacije združenega deta v gozdarstvu bodo s povečanjem blagovne proizvodnje zagotovite botjšo oskrbljenost z tesom, izvozno usmerjeno industrijo. Zaradi še vedno prisotnega probtema nedostopnosti gozdov, bodo organizacije združenega deta v gozdarstvu vlagate sredstva v izgradnjo gozdnih cest za pridelovanje tesa. Sanacijska deta v brkinskih gozdovih se bodo nadatjevata. Ker v tetu 1981 program ni bi! popotnoma realiziran, bo mora! Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana v naslednjem tetu pospešiti akcijo poseka in oddaje tesa, aktivneje pa se bodo vktjučita tudi ostata gozdna gospodarstva v Sloveniji. Intenzivno bodo potekata deta tudi na nadaljnji izgradnji gozdnih cest in vlak. V zvezi z možnostmi se mora Zavod v naslednjem tetu vse- 148 URADNE OBJAVE 30. marca 1982 —§t. 9 stransko na to pripraviti — kadrovsko, organizacijsko in tehnično. Aktivno se bodo vk!juči!i v akcijo sanacije pripadniki JLA in mladinske detovne brigade. V !etu 1982 se bodo začela de!a pri pogozdovanju gozdov. 2. SOCIALNI RAZVOJ Stanje na področju družbenih dejavnosti se bo v !etu 1982 še bo!j zaostrilo. V sprejetih programih bo potrebno izpustiti vse nove naložbe in zožiti tudi program nekaterih dejavnosti. Na področju otroškega varstva se bo lahko ohranita letošnja raven pravic in dejavnosti. Obseg družbenega varstva otrok se v !etu 1982 bistveno ne povečuje. V letu 1982 se bo nadaljevalo s politiko poostro-vanja kriterijev za pridobitev otroškega dodatka v korist ottok tz družin z najnižjimi dohodki. Na področju osnovnega izobraževanja bo prednostna naloga še nadaljnje vključevanje elementov celodnevne osnovne šole v sedanje oblike pouka. Za financiranje izgradnje Centra usmerjenega izobraževanja v Postojni, ki je skupnega pomena tudi za občino Ilirska Bistrica, se bo v letu 1982 zbralo 2.5 milijona din. Na področju zdravstvenega varstva bo potrebno dosledno uresničevati samoupravni sporazum o delitvi dela v zdravstvu in nadalje zmanjševati delež zdravstvenih storitev, opravljenih izven rednega delovnega časa. V skladu s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi bo na področju zdravstvenega varstva posvečena posebna pozornost zmanjševanju bolezenskih izostankos delavcev v združenem delu. V občinski zdravstveni skupnosti bo potrebno razmisliti o možnosti za večjo participacijo uporabnikov pri plačilu storitev, povezanih z zdravljenjem zaradi nesreč izven dela, ki so močno v porastu. Na področju raziskovalne dejavnosti se bo začel izvajati srednjeročni program za kar se bo zbralo potrebna sredstva. Prednost se bo dajalo razvojno aplikativnim raziskavam, ki so usmerjene k temelnim ciljem družbenoekonomskega razvoja in k izvoznim proizadevanjem združenega dela. Na področju kulture in telesne kulture bo v letu 1982 moč razvijati dosedanji nivo dejavnosti. Na področju telesne kulture se bo posvečala posebna pozornost množičnosti. Na področju socialnega skrbstva bo ohranjena nominalna višina družbenih denarnih pomoči, kjer je to edini ali dopolnilni vir preživljanja. Na področju skupnosti za zaposlovanje bo potrebno povečati obseg sredstev, namenjenih za nadomestila za primer brezposelnosti in obseg sredstev za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev. 3 PROSTORSKI RAZVOJ 1. Na področju priprave urbanistične deokumentacije bomo nadaljevali priprave vse potrebne dokumentacije za nemoten potek planirane stanovanjske gradnje s spremljajočimi objekti, industrijske in obrtne gradnje. V ta namen bo komisija za gradbene zadeve izdelala najkasneje v roku enega meseca od sprejetja resolucije prioritetni vrstni red naselij za izdelavo urbanistične dokumentacije. 2. Stanovanjska graditev v občini se bo odvijala predvsem na lokacijah, ki so že začete: S-6, S-12, S-13. V letu 1982 bo zmanjšan realen obseg vlaganj v stanovanjsko graditev. V družbenem sektorju se bo pričelo z izgradnjo 30 stanovanj v S-fvll, dokončanih pa bo 6 stanovanj v Knežaku. 3. V pridobitev zemljišč, pripravo zemljišč in opremo zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami bo v letu 1982 vloženih din 8.000.000 sredstev. Samoupravna komunalna interesna skupnost bo zagotavljala dela v naslednjih soseskah: S-6, S-12, S-13 in S-14 Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica bo v letu 1982 nadaljevalo z izgradnjo brkinskega vodovoda za naselja Celje, Prem, Zare-čica, Žarečje in Sabonje. Pri izvajanju de! bodo sodelovale mladinske delovne brigade in pripadniki JLA iz Ilirske Bistrice. Pripravilo bo tudi projekt za vodovodni odcep Veliko brdo in študijo vodooskrbe naselja Sabonje. V Ilirski Bistrici bo izvršilo rekonstrukcijo črpališča, rekonstrukcijo vodovoda Ilirska Bistrica - Koseze ter vodovoda v naselju Podgrad, Hrušica. Nadaijevalo bo tudi z gradnjo kanalizacije v Ilirski Bistrici. 4. Na področju cest iz obstoječih virov ne bo novih investicij, ker bodo vsa sredstva angažirana za odplačilo zapadlih obveznosti. Nadaljevala se bodo le nekatera vzdržealna dela, začeta že v letu 1980 in 1981, in manjše nove rekonstrukcije (Posnvica, Janeževo brdo, Veliko brdo, brkinska plemenska cesta s priključki). 5. Na področju elektrogospodarstva se bodo na območju občine Ilirska Bistrica v letu 1982 izvajale zlasti naslednje investicije: — dokončanje RTP 110/20 kV v Ilirski Bistrici, — aktiviranje kabelske povezave proti Lesonitu in — vzpostavitev dveh 20 kV kabelskih zvez iz RTP za napajanje mestnega območja. 6. Na področju vodnega gospodarstva bo Območna vodna skupnost Primorske izvajala le vzdrževalna dela že zgrajenih objektov in naravnih strug. Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica pa bo v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo pripravilo predlog koriščenja vode iz Podstenjška. V zvezi s postavitvijo centralne čistilne naprave v Ilirski Bistrici bo v letu ! 982 izdelana študija o tehnologiji čiščenja, na osnovi nje bo določena lokacija in izdelava lokacijske dokumentacije ter naročen investicijski program in tehnološki projekt. V letu 1982 bo začet postopek za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo čistilne naprave. 7. Na področju PTT prometa se bodo v letu 1982 na območju občine Ilirska Bistrica vršile zlasti naslednja dela: — nadaljevalo se bo z adaptacijo poštne zgradbe v Podgradu in v Jelšanah; — nadaljevala se bo izgradnja krajevnega telefonskega omrežja v Ilirski Bistrici in pričela izgradnja krajevnega telefonskega omrežja v Knežaku in v Podgradu; — s sofinanciranjem krajevnih skupnosti se bo vršila povezava nekaterih naselij s telefonskim omrežjem; — razširili bodo ATC v Podgradu (iz 40 — 200 priključkov) in v Ilirski Bistrici (iz 600 — 1200 priključkov). 4 DRUGA PODROČJA 4.1. Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se bo v letu 1982 nadaljeval proces podružbljanja in krepitve obrambnega in samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov v vseh oblikah njihovega organiziranja. Sredstva se bodo koristila v skladu s prioriteto ob upoštevanju načel smotrnosti in varčnosti za najbolj pereče naloge, ki neposredno krepijo obrambno in samozaščitno pripravljenost družbe. 4.2. Na področju požarnega varstva se bo podpiral hitrejši razvoj gasilstva, predvsem pri posodabljanju tehnične opreme ter širjenju materialne baze za izvajanje osnovne dejavnosti. Pri gradnji gasilskih domov bo imela prioriteto priprava za gradnjo gasilskega doma v Ilirski Bistrici. Občinska gasilska zveza bo težišče dela usmerila v učinkovitost izvajanja osnovnih nalog ter razvijanju družbene samozaščite na področju požarnega varstva. V skladu s programom za obdobje 1981 — 1985 se bo nadaljevalo z ustanavljanjem operativnih ekip in gasilskih društev na območju občine. Številka: 30-1/82-4/7 Ilirska Bistrica, 24/2-1982. PREDSEDNIK BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r. Na podlagi 159., 160., 161., 162., 163. člena in v zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter na podlagi 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1982, sprejela ODLOK O PRIPRAVI IN SPREJETJU SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 1981 — 1983 1. člen S tem odlokom se začne postopek za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obodobje 1981—1985. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica bo do 30.4.1982 predloži! Skupščini občine Ilirska Bistrica analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja ter stališča in usmeritve za spremembo in do- 30. marca 1982 — št. 9 URADNE OBJAVE 149 polnitev družbenega plana občine Ilirska Bistrica in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981—1985. Do 30.6.1982 bo Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica predloži! Skupščini občine Ilirska Bistrica predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine. 3. člen Na podlagi aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine bo Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica do 30. 7. 1982 predloži! Skupščini občine Ilirska Bistrica Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981 — 1985 do 30. 9. 1982 na predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ilirska Bistrica v skladu z zakonom in s tem odlokom. 5. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo. da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov poteka! časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ilirska Bistrica. h. člen Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ilirska Bistrica se prične takoj. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. PREDSEDNIK BOJAN BROZ1NA. dipl. oec.. 1. r. Skupščina občine Ilirska Bistrica na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1982. sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1982 L člen S proračunom za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ilirska Bistrica v letu 1982. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo din 76.283.(MM) od tega: — razporejeni prihodki 59.078.996.00 — nerazporejeni prihodki tekoča proračunska rezerva — posebna partija proračuna 17.204.004.00 $ Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je prikazana v bilanci, ki je sestavni de! splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od vseh izvirnih prihodkov se izloča l % v rezervni sklad občine Ilirska Bistrica. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlo- kom ali s posebnim aktom skupščine občine Ilirska Bistrica ali njenega izvršnega sveta ni drugače odločeno. Do ugotovitve prihodkov po stanju na dan 3 L 10. 1982 se sredstva nakazujejo z mesečno akotancijo v višini ene dvanajstine zmanjšane za 10%. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. odredbodajalec pa je predsednik izvršnega 'sveta. 6. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov. ki se financirajo iz občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. 7. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svbjo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. 8. člen Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, sc bodo razporedila po razdelilniku. 9 člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada skupščine občine Ilirska Bistrica do višine din 3(M).(MM) v posameznem primeru, za nameno iz 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 1(1. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1982. Številka: 010-5/82-Kk7 Ilirska Bistrica. 24. 3. 1982 PREDSEDNIK BOJAN BROZINA, dipl oec . 1. r. PREGLED PRIHODKOV PRORAČUNA IN RAZPOREDA PRIHODKOV ZA LETO 1982 Vrsta Prihodki Znesek 1. Davek iz osebnega dohodka in davek na dohodek 2. Prometni davek na dohodek od premoženja in na premoženje 3. Takse 5. Prihodki po posebnih predpisih 6. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 7. Prihodki drugih DPS 9. Prenesena sredstva 33.030.900.00 33.498.4(M).00 3.629.600.00 1.442.800.00 2.384.149.70 277.150.30 SKUPAJ PRIHODKI 76.283.000.00 Glavni namen Razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 02 Dejavnost ljudske obrambe 03 Dejavnost DPO in društev 04 Negospodarske investicije 08 Socialno varstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Odstop!jmi prihodki 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Nerazporejeni prihodki 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 4 U 23.656.00 4.740.000. 00 3.609.000. 00 676.600.00 3.122.000. 00 26.000.00 422.940.00 780.000. 00 1.343.800,00 673.000. 00 17.204.004,00 560.000. 00 SKUPAJ RAZPOREJENO 76.283.000,00 30. marca 1982 —§t g URADNE OBJAVE 150 Na pod!agi 1. čtena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni !ist SFRJ. št. 33/72,39/72,55/72,28/73,36/75,58/75. 7/77, 20/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 3/81) ter 194. č!ena statuta občine! Hirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega de!a dne 24. 3. 1982 sprejeta nastednji ODLOK O DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N PLAČIL ZA STORITVE 1. čten V tarifi posebnega občinskega prometnega davka št. 2 (Uradne objave, št. 3/76, 12/76, 18/77, 1/78 in 11/81) se doda stavek in se pravitno g!asi: Od rabtjenih osebnih, tovornih avtomobitov ter motornih ko!es z de-!ovno prostornino motorja nad 125 ccm, če se prodaja izvrši pred pretekom dveh !et od prejšnjega nakupa, se p!ača davek po stopnji 4 % od vrednosti. 2. čien Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. 4. 1982 datje. Stevitka: 010-7/82-7/1 Hirska Bistrica. 24. 3. 1982 PREDSEDNIK BOJAN BROZ1NA dipt, cec., !. r. Na podtagi 6., 11. in 14. čtena Zakona o davkih občanov (Uradni !ist SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76, 8/78) ter 194. čtena statuta občine Hirska Bistrica je skupščina občine na seji zbora združenega deta, družbenopotitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1982, sprejeta ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKtH OBČANOV 1. čten V odtoku o davkih občanov (Uradne objave, št. 3/76, 18/77, 6/78, 8/79 in 11/81) se v 6. čtenu spremeni lestvica in se gtasi: za 111. a skupino 4,5% za 111. b skupino 4 % za IV. skupino 1,7 % V zadnji atinei se stopnja 20% nadomesti s stopnjo 25%. 2. čten V 7. čtenu se spremeni testvica in se gtasi: zalil, a skupino 29,5% zalil b skupino 29 % za IV. skupino 26,7 % V zadnji atinei se stopnja 44% nadomesti s stopnjo 65%. 3. čten Za 7. čtenom se doda novo pogtavje, ki se glasi: 7. a čten Davek od dejanskega dohodka iz kmetijske dejavnosti ptačujejo: Občani, ki se bavijo s farmsko rejo perutnine, če gre za dejavnost, k! ni vezana na pretežno doma na kmetiji zavezanca pndetani krmi, — s farmsko rejo drugih Živah, ki je odvisna pretežno od nabave krme razen čebe! in ovac, — s speciatizirano proizvodnjo jagodičevja, vrtnin, cvetja, drevesničarstva in trsničarstva. 7. b člen Pri ugotavtjanju dejanskega dohodka se upoštevajo vsi stroški, ki jih je možno upoštevati po dotočilih Zakona o davkih občanov. 7. c čten Davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku ptačujejo zavezanci od davčne osnove. Osnova stopnja v % od do 30.000 15 od 30.000 do 60.000 18 od 60.000 do 100.000 21 od 100.000 do 150.000 24 od 150.000 do 200.000 27 nad 200.000 30 7. d čten Zavezancem iz 7.a čtena tega odtoka se priznavajo vse otajšave kakor zavezancem iz 2. točke 1. čtena odtoka o spremembah in dopolnitvah odtoka o davkih občanov (Uradne objave, št. 8/79). 4. čten 9. čten se spremeni v cetoti tako, da se pravitno gtasi: Davek od kmetijske dejavnosti ne ptačujejo zavezanci iz četrte skupine katastrskih občin, če njihov skupni tetni katastrski dohodek od nezgodnih površin ne presega 20.000 din. Zavezanci, ki niso zdravstveno in starostno zavarovani kot kmetje, razen kmetov kooperantov se oproščeni iz četrte skupine katastrskih občin, če jim skupni tetni KD ne presega 5.000 din. 5. čten V 17. čtenu se besedito 1. točke črta in nadomesti z nastednjim: 1 od dohodkov raznašatcev časopisov, knjig, revij ipd. in zbiranje naroči! za časopise, knjige, revije, ipd. ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invatidi-paraptegiki, če opravtjajo ročna deta preko organizacij združenega deta 10%. 6. čten V 17. čtenu se za 3. točko doda še besedito: Od dohodkov s prodajo izdetkov domače obrti so zavezanci oproščeni davka po tem čtenu. 7. čten V 39. čtenu se stopnja 10% nadomesti s stopnjo 15%. 8. čten Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. 1. 1982 datje razen dotočb v 6. čtenu, ki se upo-rabtjajo od 1.4. 1982 datje. Stevitka: 010-8/82-7/1 Hirska Bistrica. 24. 3. 1982 Predsednik Bojan BROZ1NA, dip. oec., !. r Na podtagi drugega odstavka 15. čtena zakona o varstvu živati pred kužnimi boteznimi (Uradni tin SRS, št. 18/77 in 2/78) in 194. čtena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1982 sprejeta ODLOK O ORGANIZACIJI, UREDITVI !N POSLOVANJU VETER1-NARSKO-H1G1ENSKE SLUŽBE V OBČIN! ILIRSKA BISTRICA i 1. čten S tem odtokom se dotoči organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske stužbe v občini Hirska Bistrica. 2. čten Za opravtjanje veterinarsko higienske stužbe v občini Hirska Bistrica je poobtaščen Notranjsko-kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica. Poobtaščena organizacija je dotžna opravljati nastednje natoge. zagotoviti stužbo za sprejemanje prijav pogina živati, 30. marca 1982 — Št. 9 URADNE OBJAVE 151 — zagotoviti prevoz živalskih trupe! do zbira!nice a!i secirnice in razkuževanje prostora oziroma mesta, kjer je trup!o !eža!o, — zagotoviti prevoz živa!skih trupe! za katere se sumi na kužno bo-!ezen, do secirnice, — zagotoviti zbiranje in prevoz živa!skih ostankov iz prodaja!n mesa, manjših prede!ova!nic, farm in drugih obratov, kjer ni urejena zbira!nica in organiziran sta!en transport v obrat za prede!avo, — organizirati in oprav!jati s!užbo za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo in zagotoviti higiensko tehnično vzdrževanje zbiralnic in vozi! za prevoz živalskih trupe! in ostankov, — zagotoviti, da se opravi razte!esba živa!skih trupe! in ugotoviti vzroke pogina. 3. č!en Organizacije združenega de!a in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo Živah ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živa!ski ostanki (v nadaijnjem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škod!jive posle-dice, ki nastajajo pri poginu Živah in morajo z živa!skimi trupli in drugimi živalskimi ostanki (v nadaljnjem besedilu: živalski ostanki) ravnati tako, da ni ogroženo zdravje drugih živali in ljudi. Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79) drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—85 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ilirska Bistrica, na seji dne 24. 3. 1982, sprejela ODLOK O USTANOVITVI SAMOUPRAVNEGA SKLADA ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE OBČINE ILIRSKA BISTRICA IN O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982—1985 1. člen S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Ilirska Bistrica. Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada. 4. člen Posestnik živali je dolžan takoj prijaviti Notranjsko-kraškemu veterinarskemu zavodu Ilirska Bistrica vsak pogin živali ah nastanek živalskih ostankov. Voznik, ki povzroči pogin živali, upravljalci javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javni cesti. Poginulo divjad v loviščih oziroma gozdovih so dolžne prijaviti lovske in gozdnogospodarske organizacije. 5. člen Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali in na krajevno običajen način o tem obvestiti vse posestnike živali. Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju živalskega trupla oziroma živalskih ostankov v vozilo ter pomagati pri razkužbi objektov in okolice. 6. člen Notranjsko kraški veterinarski za^od Ilirska Bistrica mora zagotoviti redno odvažanje živalskih ostankov od mesta pogina do zbirališča za živalske ostanke. 7. člen Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica opravlja dezin-fikacijo mesta, kjer so bili živalski ostanki, prevoznega sredstva, nakla-dalno-razkladalne rampe, zbirališče, secirnice, pribora in opreme ter objektov ali mest, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen. 8. člen $ sporazumom se določi medsebojno razmerje glede dolžnosti in pravic med skupščino občine Ilirska Bistrica in Notranjsko-kraškim veterinarskim zavodom Ilirska Bistrica. Za sklenitev sporazuma iz tega člena se pooblašča izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica. 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska veterinarska inšpekcija. 10. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010-4/82-4/5 Ilirska Bistrica, 24. 3. 1982. PREDSEDNIK BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r. 2. člen S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij. 3. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Ilirska Bistrica: polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine. Podrobnejša ureditev organizacije delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada. Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja strokovna služba kmetijske zemljiške skupnosti občine Ilirska Bistrica. 4. člen Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Ilirska Bistrica do 15. oktobra v tekočem letu. Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu skupščine občine Ilirska Bistrica za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu. Ko Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica ugotovi, da je program dela sklada usklajen z družbenim planom občine Ilirska Bistrica, predlaga občinski skupščini, da s svojim aktom zagotovi potrebni de! sredstev občine, ki so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada. 5. člen Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. 6. člen Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko in iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov. 7. člen Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov izvršnega sveta skupščine občine Ilirska Bistrica oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Ilirska Bistrica. 8. č!en Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Ilirska Bistrica se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 9,45. Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad. 9. člen Sredstva zbrana po določbi prejšnjega člena se latko uporabijo za namene iz 6. člena zakona ozagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada, zlasti pa za: — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskem svetu, — pospeševanje družbeno organizirane poljedelske in živinorejske proizvodnje, — nadomestilo dela obresti pri kreditih danih iz sredstev banke in HKS, — druge naloge. 1U. člen Sredstva za intervencije iz 7. čl. tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. H. člen Glede obračunavanja in vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov (Uradne objave, št. 3/76, 18/77, 6/78 in 11/81). 12. člen Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 20. aprilu 1982. 13. člen Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi iniciativni odbor, ki ga imenuje Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi prispevne stopnje za4ntervencije v kmetijstvu v občini Ilirska Bistrica (Uradneobjave, št. 14/81). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010-10/82-4/1 Ilirska Bistrica, 24/3-1982 PREDSEDNIK * Bojan BROZINA, dipl. oec., I. r. Na podlagi I . in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela ODLOK O DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1 člen V tarifi odloka o komunalnih taksah v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 5/73 in 11/81) se doda tarifna številka 2, ki se glasi: Za reklamne napise, objave in oglase, ki se postavljajo ali pritrjujejo na zato postavljene panoje 300 din za enkratno plakattranje. Opomba: Uporabniki oglasnih panojev vplačajo določeno tanfo pred plakati-ranjem v korist Krajevne skupnosti tiirska Bistrica. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1 1983 dalje. Številka: 010-6/82-4/4 Ilirska Bistrica, 24/3-1982. PREDSEDNIK BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r. Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 18. marca 1982 sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen S to odredbo se določajo pristojbme za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe v občini Ilirska Bistrica. 2. člen Pristojbine plačujejo Organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah: — rejci živali po 10 din za vsako parkljasto živa! ali kopitarja in po 0,10 din za vsako pernato živa! za katero se izda zdravstveno spričevalo (potni list), — izvozniki ali uvozniki živali za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov po 150 din, — organizacije združenega dela ali druge osebe za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko v notranjem prometu pri razkladanju, nakladanju ali prekladanju po 50 din, — lovske organizacije po 20 din od vsake uplenjene in prodane parkljate divjadi, — lastniki psov po 100 din za vsakega psa ob rednem letnem cepljenju psov. 3. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno (za DO) oziroma sproti odvajajo na račun št. 52210-601-11576 Notranjsko kra-škega veterinarskega zavoda 11. Bistrica, pod postavko za veterinarsko higiensko službo. 4. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana. Številka: 41-1/81-4/1 Ilirska Bistrica, 18. 3. 1982 PREDSEDNIK JANEZ KIRN, dipl. ing., L r. OBČINSKA VOULNA KOM!S!JA !L!RSKA B!STMCA GLASOVANJE O LISTI KANDIDATOV ZA DELEGATE V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU OBČINSKE SKUPŠČINE Na podlagi določbe tretjega odstavka 82. člena Zakona o volitvah in delegiranju v Skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) občinska volilna komisija v Ilirski Bistrici razglaša da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi v družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ilirska Bistrica dne 14. marca 1982 doseženi tileizidr' glasovanja o izvolitvi: 30. marca 1982 — Št. 9 URADNE OBJAVE 153 I Glasovanje je potekalo na 54. voliščih v občini a) Vpisanih v volilni imenik b) glasovalo na voliščih (po volilnem imeniku in s potrdili) c) glasovalo po pošti č) skupaj glasovalo (b + c) d) glasovalo za kandidatno listo e) glasovalo proti kandidatni listi f) neveljavne glasovnice H. Na kandidatni listi je bilo 25 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Marija Baša^l947, Knežak 194/b 10.760 2. Anton Barbiš, 1919, Prešernova 34, H. Bistrica 10.757 3. VivijanaDekleva, 1955, Topole 2 10.754 4. Marko Dujc, 1953, Gregorčičeva 23,11. Bistrica 10.763 5. Vida Gardelin, 1945, Dolnja Bitnja 1 10.748 6. FrancGombač, 1937, Podgrad 3/c 10.755 7. SnežanaGregorčič, 1958, Prešernova 34 10.754' 8. Jože Grilj, 1927, Župančičeva 6, !!. Bistrica 10.756 9. Alojz Grilj, 1921, Pavlica 6 10.756 10. Mirkolvančič, 1920, Celje 20 10.768 11. Vladimir Jeršinovič, 1954, Rozmanova 20, 11. Bistrica 10.760 12. EsterJuriševič, 1956, Hrušica 93 10.762 13. Miro Kaluža, 1948, Gregorčičeva 1, Ilir. Bistrica 10.755 14. Janez Kirn, 1946, Gubčeva 20,11. Bistrica 10.748 15. Alojz Knafelc, 1929, Koritnice 54 10.749 16. Andrej Kožuh, 1952, Podgrad 3 b 10.759 17. Bosilka Maglica, 1941, Podgrad 10 10.757 18. Dimitar Pekovski, 1943, Vodnikova 14, H. Bistrica 10.755 19. Antonija Popit, 1923, Prešernova 40,11. Bistrica 10.757 20. Alojz Primc, 1958, Rozmanova 13, 11. Bistrica 10.765 21. Drago Simčič, 1954, Vojkov drevored 6, H. Bistrica 10.750 22. Jože Šircelj, 1947, Dolnji Zemon 59 10.758 23. Miro Tomič, 1951, Prešernova 34, 11. Bistrica 10.759 24. Mirka Valenčič, 1955, Maistrova 15,11. Bistrica 10.761 25. HedaVidmar, 1957, Jelšanell 10.760 11.704 11.136 42 11.178 10.433 497 248 V Ilirski Bistrici, 22. marca 1982. TAJNIK Ladislav ŠKRLJ, l.r. PREDSEDNIK Miro URBANČIČ, l.r KRAJEVNA SKUPNOST HARME Na podlagi 9. čl. Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne, 14. 3. 1982 je svet KS Harije na svoji seji dne, 16. 3. 1982, sprejel a) do 3.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo je dolžan zavezanec samoprispevka opraviti letno 8 delovnih ur, b) nad 3.000 din do 9.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo je dolžan opraviti zavezanec samoprispevka letno 12 delovnih ur in 4 traktorske ure, c) od 9.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo dalje, pa so dolžni zavezanci samoprispevka opraviti 16 delovnih ur in 7 traktorskih ur. Zavezanec samopriskevka v delu lahko spremeni svojo obveznost v dinarsko protivrednost, pri čemer se delovna ura obračuna po 150 din in traktorska ura po 400 din in se letno revalorizira v skladu s porastom cen. Evidence o delu in organizacijo de! bodo iivajali vaški odbori v skladu s pravilnikom, ki ga bo sprejela skupščina KS. 3. Samoprispevka v delu so oproščeni starejši od 60 let, za delo nezmožni invalidi., nosečnice in matere z otroci do 7. let starosti. 4. Na prošnjo zavezancev lahko svet krajevne skupnosti s svojim sklepom oprosti ali zmanjša obveznosti posameznika. 5. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah Primorskih novic in na krajevni običajen način, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje. Številka: 1/82 V Harijah, 16. 3. 1982 Predsednik sveta krajevne skupnosti IVAN BOŠTJANČIČ, l.r Na podlagi 1 L in 12. člena Zakona o prispevku in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), daje volilna komisija KS Harije POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DELU Volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu dne, 14. 3. 82 v KS Harije za vasi Harije, Tominje, Zajelšje Od 376 volilnih upravičencev glasovalo 367 ali 97,6%. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 292 glasovalcev ali 77,6%, proti uvedbi samoprispevka pa je glasovalo 67 glasovalcev ali 17,8%. Neveljavne glasovnice: 8 ali 2,1 %. V Harijah, 15. 3. 1982 Predsednik volilne komisije MIRO ROJC, l r SKLEP O UVEDBI SAMOPRISPEVKA V DELU ZA VZDRŽEVANJE KOMUNALNJH NAPRAV, KANALIZACIJE, POTI, VODOVODNE NAPRAVE, POKOPALIŠČA, OBELEŽIJ NOB IN UREJANJE OKOLJA 1. V krajevni skupnosti Harije, za vasi Tominje, Zajelšje in Harije se uvede krajevni samoprispevek v delu za vzdrževanje komunalnih naprav: kanalizacije, poti, vodovodne naprave, pokopališča, obeležij NOB in urejanje okolja. 2. Krajevni samoprispevek se uvede v delu za štiri leta od aprila 1982 do marca 1986 in sicer: 1. Za vsakega občana od 18. do 60. leta starosti 8 delovnih ur letno za opravljanje del pri vzdrževanju kanalizacije, vodovoda, obeležij NOB, pokopališča in urejanja okolja. 2. Nadalje se predlaga, da se uvede samoprispevek v delu za vzdrževanje vaških cest in poti in sicer na podlagi katastrskega dohodka na gospodinjstvo. Predlaga se, da se gospodinjstva razdeli v tri kategorije in sicer: OBČtNA KOPER Na podlagi 251. in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega žtiora dne 24. marca 1982 sprejela POSLOVNIK SKUPŠČINE OBČINE KOPER L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delo in organizacijo skupščine občine Koper (v nadaljnjem besedilu: skupščine) ureja poslovnik skupščine Zbori, komisije in druga delovna telesa skupščine ter delovna telesa zborov delajo po določbah tega poslovnika, lahko pa v skladu s tem poslovnikom sprejmejo svoj poslovnik. 2. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu s statutom občine in tem poslovnikom. 3. č!en Pravice in dolžnosti izvršnega sveta skupščine občine Koper (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določa statut občine, ta poslovnik in drugi predpisi. 4. člen Skupščina in njeni zbori sodelujejo s skupščino obalne skupščine in njenimi organi v zadevah skupnega pomena, z republiško skupščino in njenimi organi, s skupnostjo slovenskih občin, skupščino SFRJ. skupščinami drugih občin in občin v zamejstvu zaradi urejanja skupnih interesov in razvijanja drugih oblik medsebojnega sodelovanja na način, kot to določajo akti teh organov, statut občine in ta poslovnik. 5. člen Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi, z raziskovalnimi in znanstvenimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci ter z družbenimi organizacijami in društvi na območju občine. h. člen Skupščina dela po periodičnih in letnem delovnem programu, ki ga sestavljajo programi dela zborov in ga sprejme na predlog kolegija skupščine. Pri tem upošteva delovni program izvršnega sveta, predloge delegacij in konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine ali obale, program dela skupščine obalne skupnosti ter skupščine SR Slovenije. 7. člen Skupščina in njena delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku: v slovenskem in italijanskem jeziku — dvojezično pa v primerih, ko to določa statut. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda ali narodnosti. 8. člen Delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo. če tako zaradi splošnih koristi določi skupščina, zbor ali njeno delovno telo. Skupščino predstavlja njen predsednik. 9. člen Skupščina dela stalno. Letni odmor skupščine se določi z letnim programom dela. oziroma s sklepi zborov. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov: predsednik zbora, komisije ali drugega delovnega telesa skupščine oziroma zbora pa sejo zbora oziroma delovnega telesa. 10. člen Skupščina ima svoj pečat. Pečat skupščine je okrogle oblike in ima v sredini grb socialistične republike Slovenije. V zunanjem krogu je besedilo: SR Slovenija — RS di Slovenia, v notranjem krogu pa: Skupščina občine Koper — Assemblea de! comune di Capodistria. Pečat hrani sekretar skupščine. H PRAVICE IN DOLŽNOST! DELEGATOV 1. Pogoji za delo 11. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako. da omogoča: — da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine, — da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč skupne in splošne družbene interese in potrebe ter da medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov na skupščini. — da občinska konferenca SZDL lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov, — da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude. predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij, ki so se oblikovala v zborih izražena v predloženih aktih, oziroma predvidenih rešitvah, — da lahko družbenopolitične organizacije zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo njihovo obveščenost, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. 12. člen Delegacije morajo biti seznanjene zlasti: — z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori, — s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih načrtih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine, — s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt v skupščini, — s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti. skupaj z možnostmi alternativnih rešitev, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela, oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe, — z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini, z delom izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in organizacij. 13. člen Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni s stališči, ki so se izoblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o predlogih za predlagane rešitve. 14. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o zadevah, ki jih obravnava skupščina. O njenem delu, o odločitvah in stališčih o zadevah, ki jih je obravnavala ter o delu njenih delovnih teles in zborov. Skupščina obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu: — z gradivom za seje skupščine in njenih zborov ter s povzetki gradiv, — z informacijami preko 1NDOK centra in v drugih sredstvih javnega obveščanja. 15. člen Besedila aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih skupščine pripravlja predlagatelj. Predlagatelj gradiva mora zagotoviti, da je gradivo pregledno in razumljivo. Obrazložitev mora vsebovati zlasti zakonito podlago, načela ter cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, poglavitne rešitve z variantami in posledicami, ki bodo nastale za delovne ljudi in občane ter druge na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotavljanja sredstev, kakšne bodo nove naloge, naložene občinskim upravnim organom ter kakšne posledice bodo nastale, če se predlagane rešitve ne sprejme. (e je bilo določeno vprašanje že urejeno, mora predlagatelj novega predloga obrazložiti tudi dotedanjo ureditev tega vprašanja. Ob predložitvi gradiva za obravnavo v zborih skupščine mora predlagatelj pripraviti tuo: povzetek tega gradiva. Povzetki se objavljajo v glasilu 1NDOK centra ter po potrebi v drugih sredstvih javnega obveščanja ter dostavijo delegacijam in delegatom 30. marca 1982 — Št. 9 URADNE OBJAVE 155 Ce!otno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine in so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih, se pošlje delegatom in delegacijam, skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, članom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, občinskim družbenopolitičnim organizacijam, državnim organom, zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim skupnostim in sredstvom javnega obveščanja. Besedila aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum, se objavljajo v glasilu INDOK-centra ali na drug način, ki ga določi kolegij skupščine. 16. člen Da bi bili delegati zborov zaradi opravljanja dolžnosti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti občinske skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih delovnih teles, o delu izvršnega sveta in o delu občinskih upravnih organov, mora biti na sedežu delegacije ali konference delegacij in 1NDOK centru vselej na razpolago gradivo za sejo skupščine, zbora ali delovnega telesa, v katerem so sodelovali delegati te delegacije. Na sedežu skupščine je delegatom stalno na razpolago gradivo tudi za druge seje, v katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovali, zapisniki sej in drugo gradivo. Za zahtevnejša vprašanja lahko delegati zahtevajo tudi strokovno pomoč ustreznega občinskega upravnega organa ali službe. 2. Pravice in dolžnosti 17. člen Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opravljati določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži skupščina ali njen zbor. 18. člen Opravljanje funkcije dJegata v zborih občinske skupščine, njenih delovnih telesih in drugih njenih organih, kakor tudi opravljanje posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je častna družbena funkcija. Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini, oziroma do nadomestila osebnega dohodka, zagotavlja skupščina v skladu z družbenim dogovorom in drugimi predpisi. 19. člen Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, predloge in mnenja ter pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v zvezi s tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti. Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih ti oblikujejo v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah, na svojih zborih in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Pri tem so delegaciji v oporo tudi mnenja in stališča družbenopolitičnih družbenih organizacij, strokovna in znanstvena spoznanja ter ustvarjalno delo na vseh drugih družbenih področjih. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov ter dajanje predlogov za izdajo aktov v skupščini. 20. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v skladu s splošnimi samoupravnimi akti materialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo. 21. člen Delegat, ki je izvoljen v zbor, oziroma delegiran za sejo zbora skupščine, ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, statut občine, ta poslovnih in drugi predpisi. Delegat v skupščini občinske samoupravne interesne skupnosti ima pravice in dolžnosti delegata v zboru, ko ta odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine. ^ 22. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenem zboru ali delovnih telesih v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija, oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora zastopati stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij in pri opredeljevanju upoštevati interese in smernice svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju po posameznih zadevah je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delovnih ljudi in občanov. 23. člen f Delegat zbora ima pravico in dolžnost udeleževati se s^j skupščine, zbora in drugih delovnih teles skupščine in zbora, v katere je delegiran oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanj, za katera je bil delegiran v skupščino, udeležuje sej delovnih teles, ki jih je ustanovil zbor, v katerega je bil poslan, sodelovati pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati. Delegat v zboru se lahko glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje tudi sej drugega zbora in njegovih delovnih teles, z dovoljenjem tega zbora oziroma njegovih delovnih teles lahko sodeluje pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati. 24. člen (e delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor. Če se delegat brez opravičila ne udeleži seje zbora, obvesti zbor o tem njegovo delegacijo oziroma konferenco delegacij ter občinsko konferenco SZDL oziroma občinski sindikalni svet. 25. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, uclegat v zboru in član delovnega telesa skupščine oziroma zbora, ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v 'ejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, delovno j!o skupščine oziroma zbora. 26. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pred-lože neposredno pred začetkom seje ali preced se prične obravnavati zadeva, za katere jih je delegacija delegirala, komisijam za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja zborov pooblastilo delegacije oziroma konference delegacij. V pooblastilu mora biti navedeno, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezno točko dnevnega reda seje zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti. Komisiji iz prejšnjega odstavka pregledata predložena pooblastila, jih predložita zboroma v verifikacijo in poročata o sklepčnosti zborov. Potrdilo o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati svojo delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru. Na vsaki nadaljnji seji ugotovi komisija sklepčnost in o tem poroča zboru. , 27. člen Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije oziroma konference delegacij pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali zbora ter gradivo in spise, ki so v zvezi s temi zadevami. Od predlagatelja ima pravico zahtevati tudi dopolnilne informacije in pojasnila, ki lahko vplivajo na morebitno drugačno odločitev stališč delegacije, ki jih je pooblastila. 28. člen Delegat ima pravico in dolžnost v svojem zboru: — predlagati izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil s področja dela zbora, dopolni! k predlogu teh aktov ter obvezno razlago odlokov, — predlagati obravnavanje vprašanj s področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega de!a in skupnosti. — predlagati obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko ih delo izvršnega sveta, na delo upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja dela zbora. — predlagati, da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje. ki pa imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o njih razpravlja in zavzame svoja stališča. — predlaga izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora. — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora. — predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, ki se volijo na seji zbora ali na skupni seji zborov, če ni posebej določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov, — predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem. — postavljati vprašanja delegatov. Delegat lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka neposredno na seji zbora ali pismeno. 29. člen Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predlagatelj je dolžan v primerih, ko pošilja skupščini določena gradiva. taka gradiva označiti kot zaupna, kolikor to izhaja iz teh gradiv kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva. Ko se gradivo, oblikovani v skupščini pošlje delegatom, določijo predsednik skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva. Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa skupščine ali zbora oziroma v zvezi z vprašanjem, ki se na seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, ureja poseben pravilnik. ki ga sprejmejo zbori skupščine. 3. Pobude, predlogi in opozorila delegatov 30. člen Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov na posameznih družbenih področjih oziroma opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, njenega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Pobudo oziroma predlog in opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora, bodisi pismeno. Kolikor je pobuda dana pismeno, seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru, (e zbor s pobudo, predlogom oziroma opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave. Pobude, predlog) oziroma opozorila se pošljejo organom in organizacijam. na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo tudi izvršnemu svetu. 4. Vprašanja delegatov 31. člen Delegat zbora ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali občinskim upravnim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini ali na delo teles, ki jim predsedujejo. Delegat postavi vprašanje pismeno, lahko pa tudi ustno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik skupščine oziroma zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji skupščine oziroma zbora, vloži pismeno. če meni, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. Na vprašanje delegata da po možnosti odgovor še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstavnik upravnega organa oziroma predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa. Ce pa to ni mogoče, zlasti ko je treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, pa se odgovor pripravi do prve naslednje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni. Delegat ima pravico zahtevati pismeni odgovor tudi, če je bilo na vprašanje odgovorjeno na isti seji. 32. člen Na predlog izvršnega sveta oziroma predstojnika upravnega organa lahko zbor podaljša rok, ki je določen za dajanje odgovorov. (e je vprašanje zaupne narave, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik upravnega organa, naj seja na kateri bo podan odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnavanja. 33. člen Ko prejme delegat odgovor na postavljeno vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi razprava, zbor odloči, ali bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na tej ali na eni nas'ednjih sej. Če zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji. določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. 5. pravica zahtevati obvestilo in pojasnilo 34. člen Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti občinskega upravnega organa. Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v osmih dneh. V kolikor v osmih dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora o tem v tem času obvestiti delegata. 35. člen Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. Pri postopku za zahtevanje obvestil in pojasni! iz prejšnjega odstavka tega člena se primerno uporabljajo določbe od 31. do 33. člena tega poslovnika. 3h. člen Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organo\, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost posebnega družbenega pomena. h. Imunitetna pravica 37. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je da! v zboru in delovnemu telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen in v skupščini. To pravico uživajo tudi delegati skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti, ko ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori. 38. člen Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek. ! munitetno pravico po prejšnjem odstavku ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcije v skupščini, pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat oziroma, ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost delegata, ko je določen za delegata v zboru drug delegat. Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda strokovna služba skupščine. 30. marca 1982 — št. 9 URADNE OBJAVE 157 39. čien Državni organ, ki namerava pripreti deiegata aii začeti kazenski postopek zoper deiegata, ki se skiicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat posian oziroma izvoijen. Dovoijenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper deiegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je deiegat posian oziroma izvoijen. Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je deiegat posian oziroma izvoijen, tudi kadar začne kazenski postopek zoper piegata, ki se ni skiieeva! na imuniteto. 40. čien Brez dovoijenja zbora, v katerega je deiegat posian aii izvoijen, sme bit) deiegat priprt samo, če je zaioten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5. iet. V takem primeru mora državni organ, ki je deiegatu vzei prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predioži primer zboru, da odioči, aii naj se postopek nada-ijuje oziroma aii naj ostane odiočba o odvzemu prostosti v veijavi. 41. čien Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi deiegatu. ki se nanjo ni skiice-vai, če je ta potrebna za opravljanje njegove funkcije. 42. čien i Predsednik zbora posije zahtevo, naj se dovoii pripor deiegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočiio državnega organa, da je uvedei kazenski postopek zoper deiegata, ki se ni skiicevai na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo poobiasti! in imunitetna vprašanja, ta prouči zahtevo oziroma sporočiio in nato poroča o tem na prvi seji zbora. 43. čien O zahtevi, naj dovoii pripor deiegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odioči zbor po poročiiu komisije za verifikacijo poobiastii in imunitetnega vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odioči, aii naj se postopek nadaijuje aii ustavi oziroma aii naj odioča državnega organa o priporu obveija aii preneha veijati. Ob sporočiiu o uvedbi kazenskega postopka zoper deiegata, ki se ni skiieeva! na imuniteto, iahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove deiegatske funkcije. Če zbor skiene, naj se kazenski postopek zoper deiegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi, če zbor razveljavi odiočbo državnega organa o priporu, se deiegat takoj spusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico deiegatu, ki se ni skiieeva! na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi. 44. čien Če zbor ni zbran, iahko da komsija za verifikacijo poobiasti! in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je deiegat posian oziroma izvoijen, dovoijenje za pripor oziroma kazenski postopek, prav tako odioči, aii naj se kazenski postopek zoper deiegata nadaijuje aii ustavi oziroma aii naj odiočba državnega organa o phporu obveija a!i neha veijati, aii pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odiočitev komisije je izvršijiva. Komisija za verifikacijo poobiasti! in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odiočitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočiiu komisije odioči zbor, aii njeno odiočitev potrdi aii razveijavi. Čiani komisije za verifikacijo poobiasti! in imunitetna vprašanja zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti v sestavi, v kateri jih je izvoli! zbor, opravijajo svoje naioge do izvoiitve novih čianov komisije. 45. čien Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo poobiasti! in imunitetna vprašanja dovoijenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti deiegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je biio dano dovoljenje. 7. Prenehanje mandata 46. čien Zakon doioča, v katerih primerih in po kakšnem postopku je možno deiegata odpoklicati. Deiegat aii delegacija ima tudi pravico odstopiti. Čianu deiovnega teiesa in drugemu funkcionarju skupščine aii zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat čiana deiegacije temeijne samoupravne organizacije in skupnosti. Če deiegat, čian deiovnega teiesa aii drug funkcionar skupščine aii zbora prevzame funkcijo aii deio, ki je po zakonu nezdružijiva s funkcijo deiegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošije obvestilo predsedniku pristojnega odbora oziroma predsednikom pristojnih zborov. 111. ZBOR! IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE 1. Spiošne doiočbe 47. čien Zadeve iz pristojnosti skupščine opravijajo zbor združenega deia, zbor krajevnih skupnosti in družbenopoiitični zbor enakopravno, zbor združenega deia in zbor krajevnih skupnosti enakopravno ter zbor združenega deia, zbor krajevnih skupnosti in družbenopoiitični zbor na skupni seji. Doiočene zadeve opravijata zbor združenega deia in zbor krajc\ nih skupnosti tudi samostojno. Družbenopoiitični zbor sodeiujc \ postopku sprejemanja odioko\ in drugih spiošnih akto\ skupščine z zborom združenega deia in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča o zadevah, doioče-nih s \tatutom občine. O zadc\ ah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odiočajo na podiagi statuta občine in drugih predpisov skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, odiočajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 4M. čien Vsak zbor je na svojem deiovnem področju pri odiočanju samostojen. /bori praviioma zasedajo in odiočajo točeno na svojih sejah. Zbori, ki v zadevi enakopravno odiočajo, iahko zasedajo tudi skupaj, giasu-jejo pa točeno po zborih. Podrobnejše doiočbe o deiu zbora iahko predpiše s posebnim aktom zbor v skiadu s statutom občine in tem posiovnikom. 2. Deiovno področje zborov 49. čien Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odioča o verifikaciji poobiasti! deiegatov na seji zbora, — odioča o mandatno-imunitetnih vprašanjih deiegatov v zboru, — voii izmed deiegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši, — ustanavija svoje odbore, komisije in druga deiovna teiesa, če jih ne ustanavija skupno z ostatimi zbori, jim doioča področje deia in odioča o njihovi sestavi, — sprejema program svojega deia. Podrobneje doioča o pristojnosti zborov in skupščine statut občine. IV MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE L Medsebojno sodeiovanje zborov 50. čien Zbori skupščine sodeiujejo med seboj. Predsednik skupščine in predsedniki zborov uskiajujejo deio zborov tako, da se dogovorijo o skiicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga prediagajo za sejo. Predsedniki zborov se sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odiočajo enakopravno, kakor tudi o opravijanju drugih zadev, ki so pomembne za zbore. 51. čien Vsak zbor zaseda in odioča točeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodeiujejo pri sprejemanju posameznih aktov aii obravnavanju določenih vprašanj, iahko na prediog predsednikov zborov skienejo, da bodo posamezna vprašanja oziroma akt obravnavah aii pa tudi sprejeti na skupnem zasedanju. Zbori iahko skienejo, da bodo skupaj posiušaii poročita in izviečke aii skupaj obravnavati druga vprašanja, ki so skupnega pomena. 52. čien Zbore skiičejo na skupna zasedanja po medsebojnem sporazumu aii po skiepu zborov njihovi predsedniki, oziroma po predhodnem dogovoru s predsedniki zborov predsednik skupščine. Skupno zasedanje vseh treh zborov vodi predsednik skupščine. 158 URADNE OBJAVE 30. marca 1982 -r- $t. 9 Skupno zasedanje dveh zborov vodi predsednik skupščine ah eden od predsednikov zborov po predhodnem dogovoru. 53. č!en Če zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati .vsakega zbora ločeno. 2. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora 54. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju z delovnega področja drugega zbora, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. 55. člen Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da svoje mnenje. Zbor, ki je bi! vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru. 56. člen Na seji zbor najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen. Po obravnavi predloženega akta pošlje zbor pristojnim zborom svoja mnenja oziroma stališča in predloge. Pristojni zbor oziroma zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali in dali svoja mnenja oziroma stališča in predloge. 57. člen Zbor, ki je da! pristojnemu zboru predlog ali stališče k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji tega zbora obrazložil stališča in predloge. Predloge in stališča za spremembe oziroma dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališče. 58. člen Če pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembo ali dopolnitev predloga akta, določijo na zahtevo zainteresiranega zbora skupno komisijo za proučitev spornega vprašanja, ki bo dala zborom poročilo o predlogu za njegovo rešitev. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori obravnavajo predlog skupne komisije in o njem odločijo. 3. Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov 59. člen Če je vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi sporno, odloča o tem kolegij skupščine. 60. člen Določbe tega poglavja o medsebojnem sodelovanju zborov in določbe o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zbora, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ko enakopravno določajo s pristojnimi zbori skupščine. * V. SEJE ZBOROV 1. Sklicevanje seje 61. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta. Predsednik zbora skliče sejo zbora tudi na podlagi sklepa zbora, na pobudo delegacij, delegatov v zboru in na lastno pobudo. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, delovno telo ali delegacija oziroma konference delegacij, ki delegirajo v zbor najmanj eno petino delegatov. Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku mora! sklicati, jo lahko skličejo delegacije oziroma konference delegacij iz prejšnjega odstavka ali predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini tudi gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. 2. Sklic prve seje zborov 62. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 3r dneh po opravljenih volitvah delegatov. 63. člen Na prvi seji zbor združenega dela izvoli predsednika in podpredsednika zbora, sprejme sporazum o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva^ prosvete in kulture, socialno-zdravstvene dejavnosti, kmetijske dejavnosti, obrtnih in podobnih dejavnosti ter za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter skladno s sporazumom imenuje člane teh skupin. Obenem zbor delegira tudi delegate za prvo sejo zbora združenega dela skupščine obalne skupnosti. 64. člen Na prvi seji zbor krajevnih skupnosti izvoli predsednika in podpredsednika zbora ter delegira delegate za prvo sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine obalne skupnosti. 65. člen Na prvi seji družbenopolitični zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora ter delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije in delegate družbenopolitičnega zbora skupščine obalne skupnosti. 66. člen Na prvi seji imenujejo zbori tudi člane skupine delegatov za zbor občin Skupščine SR Slovenije. H / - ? : 67. člen Za prvo sejo zbora mora dotedanji predsednik zbora — ugotoviti najstarejšega delegata, ki bo vodil sejo, — sestaviti predlog dnevnega reda. 68. člen Prvo sejo prične najstarejši delegat, ki ugotovi sklepčnost v zboru, predlaga zboru izvolitev delovnega predsedstva, ki bo vodilo zbor ter zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika. Po izvolitvi organov zbora iz prejšnjega odstavka, odločijo delegati zbora o dnevnem redu, ki ga je predlaga! dotedanji predsednik zbora. 69. člen Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora z javnim glasovanjem svojo tričlansko komisijo zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora, ki pregleda predložena pooblastila delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora ter o tem poroča zboru. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in mandatno-imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvoli nova komisija. Mandat komisije za mandatno-imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora traja do razpisa in izvolitve novih delegatov v ta zbor. 70. člen Zbor obravnava poročilo komisije za verihkacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja delegatov zbora in o njem glasuje. Obravnave predloga poročila in odločanja o njem se lahko udeleži vsak delegat, dokler zbor ne odloči o veljavnosti pooblastil, ne more pa glasovati o lastnem pooblastilu, če se o njem posebej glasuje. 71. člen Ce zbori ne verihcirajo pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti konferenco delegacij, oziroma delegacijo, ki ga je delegirala v zbor ter navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano. 30. marca 1982 — Št 9 URADNE OBJAVE 159 72. č!en Po verifikaciji pooblasti! deiegatov prične zbor z de!om in izvo!i predsednika ter podpredsednika zbora po postopku, ki ga določata zakon in ta poslovnik. Po izvolitvi vodi sejo predsednik zbora. 73. člen Po končanih prvih sejah zborov je skupna seja in skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine. Skupno sejo in skupno zasedanje vseh zborov skliče dotedanji predsednik občinske skupščine. V ta namen pripravi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj prve seje ter ugotovi ime in priimek najstarejšega delegata, ki bo vodil prvo sejo in ga o tem obvesti. 74. člen Prvo skupno sejo vseh zborov začne najstarejši delegat in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Predsedujoči ugotovi sklepčnost, nakar delegati izvolijo delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Po odločitvi o dnevnem redu skupne seje nadaljuje delovno predsedstvo s sejo do izvolitve predsednika in podpredsednika. Po izvolitvi vodi sejo predsednik skupščine. 7$. člen Na prvi skupni seji in prvem skupnem zasedanju vseh zborov volijo in imenujejo zbori funkcionarje, kot je to določeno z zakonom, s statutom občine in tem poslovnikom 4. Dnevni red seje 76. člen Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo de legaci je, delegati v zboru, izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti, delovna telesa zbora, komisije skupščine, upravni organi, družbenopolitične ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora. 77. člen Seje občinske skupščine in njenih zborov se sklicujejo v skladu s periodičnim delovnim programom dela občinske skupščine oziroma zborov. Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic seje morata biti poslana najmanj ! 2 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbami tega poslovnika. Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom tudi kasneje, vendar praviloma najmanj pet dni pred sejo. če gre za nujne zadeve, ki nimajo za posledico materialnih in finančnih obveznosti. Obenem s sklicem seje se pošlje delegatom tudi'skrajšan zapisnik s prejšnje seje, če ni bi! poslan že prej. Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v drugem odstavku tega člena, razlog za tak sklic mora biti obrazložen. (e je treba sklicati sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti iz posebno nujnih razlogov takoj, se seje zborov udeležijo delegati, ki so bili pooblaščeni za zadnjo sejo zborov. Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom. 78. člen V nujnih primerih lahko predlagajo predsednik zbora, komisija skupščine, delovno telo zbora, predsednik skupščine in izvršni svet neposredno na seji zbora, da se da določeno vprašanje n a dnevni r ed seje Pri tem morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga. 79. člen Dnevni red seje določi zbor na začetku seje. Pri tem upošteva zlasti nujno odločanje o zadevi, čas, ki je bi! na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločanje v zboru. 5. Predsedovanje in udeležba na seji 80. člen Seji zbora predseduje predsednik zbora. (e je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik zbora. Če je tudi podpredsednik zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da vodi sejo. V tem primeru začne sejo delegat, ki je v zboru najstarejši po letih in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji. * 81. člen Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnosti, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora. O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca. Pri delu zbora sodelujejo tudi predstavniki izvršnega sveta, predstavniki občinskih upravnih organov, predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Drugi udeleženci smejo sodelovati pri delu zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primeru predsednik zbora ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem odloči. 82. člen Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora. Govorniki se lahko prijavijo vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da razpravljalca ne moti nihče pri izvajanju. 83. člen Predsednik zbora daje delegatom besedo po vrsti, kakor so sc prijavili k razpravi. Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o nespoštovanju dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. 84. člen Razpravljalec v zboru sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda. mu predsednik lahko vzame besedo Zoper odvzem besede lahko raz-prpvljalec ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave. 85. člen Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. 6. Vzdrževanje reda 86. člen Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni da! besede, ki seže govorniku v besedo, ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bi! na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora. 87. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drug način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru. Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. 160 URADNE OBJAVE 30 marca 1982 — §t g Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bi! odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 88. č!en Predsednik zbora obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki je delegirala delegata za sejo in občinsko konferenco SZDL o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bi! ukrep izrečen. 89. člen Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje. 90. člen Predsednik zbora lahko odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja, v kateri zbor zaseda, vsak poslušalec in drug udeleženec. ki krši red na seji. Če je red na seji zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 91. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati predpise o redu v tem poslopju. 7. Potek seje 92. člen Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita pred prehodom na dnevni red tričlansko komisijo za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja zbora. Komisiji za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbdra krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora, komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa ugotovi prisotnost delegatov na seji. Komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja sestavi poročilo za zbor, ki vsebuje tudi predlog o ugotovitvi sklepčnosti. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. 93. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovitvi sklepčnosti pra-vi!oma kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Pri tej točki dnevnega reda ima vsak delegat pravico dajati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo ustrezne spremembe. 94. člen Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. 95. člen Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo. 96. člen Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanje oziroma, če je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru. Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik zaključi sejo. Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora. 97. člen Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, ali če zbor o zadevi ne želi odločiti, zaključi zbor obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Če zbor o zadevi, ki jo je obravnava! ni zaključi! obravnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te točke preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. 8. Od!očanje 98. č!en Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delega-tov v zboru. Predsednik zbora med sejo lahko po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso prisotni. 99. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 100. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje. Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasovanje se hkrati in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem. 101. člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklican delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa da se »vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Klicanje delegatov v zboru opravlja sekretar zbora. 102. člen Zbor veljavno sprejme odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se s statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen^ 9. Zapisnik 103. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sklepčnosti zbora ter o predlogih, ki so bili podani in o sklepih, ki šobili na seji sprejeti. V zapisnik se vpisije tudi izid glasovanja o posameznih zadevah V zapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, oziroma delegacije, katerih delegati se seje zbora niso udeležili, ki so odsotnost opravičili ali pa izostali brez opravičila. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi. Delegat v zboru, ki je na seji izjavi! posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik. Za zapisnik skrbi sekretar skupščine. Zapisnik se predloži delegatom v odobritev na naslednji seji. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar skupščine. Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbe strokovne službe skupščine O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki. Vsak delegat ali drugi razpravljalec na seji zbora lahko pred končno izdelavo sejnih zapisnikov zahteva redakcijske popravke svojega izva- 30. marca 1982 —Št. 9 URADNE OBJAVE 161 janja. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravku zapisnika predsednik zbora. Dobesedni zapisnik podpišeta predsednik zbora in zapisnikar. Potek seje se lahko posname tudi na magnetofonski trak. Dobesedni zapisnik ali posnetek seje na magnetofonskem traku se priložita izvirnemu zapisniku. 10. Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti 104. člen Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicevanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine občinskih samoupravnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. VI. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV 105. člen Zbor združenega del, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor opravljajo na skupni seji volitve in razrešitve, odločajo o predlogu začasnega akta, če ta v pristojnih zborih ni bi! sprejet v enakem besedilu ter opravljajo druge zadeve, če je tako določeno s statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi. Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji predseduje. 106. člen Kadar zbori odločajo na skupni seji, sklepajo veljavno z večino glasov vseh delegatov vseh zborov, na kateri je prisotna večina delegatov vsakega zbora, če s statutom in drugimi predpisi ni določena drugačna večina. 107. člen Določbe tega poslovnika o ugotovitvi sklepčnosti zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo zborov. VII. FUNKCIONARJI SKUPŠČINE IN ZBOROV 108. člen Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino, sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela ter podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno zbori skupščine s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeluje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo in odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini ter opravlja druge zadeve, ki jih določajo statut občine, ta poslovnik in drugi predpisi. Predsednik skupščine lahko sporazumno s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore. Predsednik skupščine lahko sklicuje seje posameznih zborov, če tega ne store njihovi predsedniki. 109. člen Skupščina ima enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov zborov. Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik ga nadomešča, odloči o tem kolegij skupščine. V primeru zadržanosti ali odsotnosti podpredsednikov skupščine, nadomešča predsednika skupščine eden izmed predsednikov zborov, ki ga določi skupščinski kolegij 110. člen Vsak zbor ima predsednika zbora in podpredsednika zbora, ki se izvolita izmed delegatov zbora. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje resolucije, deklaracije, priporočila, odloke in druge akte zbora, ki jih sprejema zbor samostojno, dodeluje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora delovnim telesom skupščine oziroma zbora, skrbi, da dela zbor po poslovniku ter opravlja druge naloge, ki so mu dane s statutom občine, tem poslovnikom in drugimi predpisi. Predsednik zbora opravlja vse dolžnosti predsednika zbora, če je ta zadržan ter druge dolžnosti, ki jih ta določi. 111. člen Predsedniku in podpredsednikom skupščine in zborov preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat člana delegacije oziroma delegata v družbenopolitičnem zboru. ; Kolegij skupščine 112. člen Predsednik skupščine in predsedniki zborov ter podpredsedniki skupščine in zborov sestavljajo kolegij skupščine kot metodo kolektivnega dela za obravnavanje posameznih vprašanj v zvezi z delom skupščine in njenih organov. Pri delu kolegija skupščine sodelujejo tudi predsedniki skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar kolegij razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, predsednik izvršnega sveta, sekretar skupščine ter funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsednik skupščine. Na sejo kolegija skupščine se lahko povabi tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini. ^ 113. člen Kolegij skupščine: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s skupščino SR Slovenije, skupščino obalne skupnosti in občinskimi skupščinami, — skrbi za sodelovanje skupščine s krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami skupnosti, , — usklajuje delo zborov in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavanje zadev, o katerih morajo odločati enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore, — predlaga zborom prednostni red zadev, ki jih je treba nujno rešiti, — spremlja delo delovnih teles in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles. — skrbi za izvajanje tega poslovnika in razlaga njegova določila, — opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom. Kolegij skupščine ima pravico predlagati delovnim telesom skupščine obravnavo posameznih zadev z njihovega delovnega področja, člani kolegija pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. Če posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek aktov ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini in pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko kolegij tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. 114. člen Skupščinski kolegij dela na sejah. Za organizacijo in pripravo sej kolegija skrbi predsednik skupščine. Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej kolegija, skrbi za zapisnike sej in za izvajanje njenih sklepov. ^ 115. člen Skupščinski kolegij opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja, zavzemanja stališč in s sprejemanjem sklepov o določenih zadevah. Strokovne službe skupščine 116. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih in drugih nalog v zvezi z delom skupščine, njenih zborov in delovnih teles, kole- 162 URADNE OBJAVE gija skupščine ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delc-gacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter skupinami delegatov za republiško skupščino ima občinska skupščina svoje strokovne službe. Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo strokovmh služb. Pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju in organiziranju sej, skrbi za zapisnike sej. za dokumentacijsko in drugo gradivo sej o vprašanjih, ki jih obravnavajo zbori in druga telesa skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine ter objavljanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in njenih zborov ter opravlja druge zadeve, določene s statutom občine, tem poslovnikom in drugimi predpisi- Za svoje delo je sekretar skupščine odgovoren občinski skupscmt. Sekretar skupščine se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovan za to funkcijo. VH!. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 117. člen Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo stalna in občasna delovna telesa. Stalna delovna telesa se praviloma ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s statutom občine ali s posebnim odlokom skupščine. Občasna delovna telesa se lahko ustanovijo za proučevanje posameznih vprašanj. Ustanovijo se s posebnim sklepom. Dva ali vsi trije zbori lahko ustanovijo skupna delovna telesa. Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Odlok ali sklep o ustanovitv! delovnih teles določa tudi naloge, pooblastilo in sestavo delovnega telesa. Ko delovno telo, ki se ustanovi s posebnim sklepom, opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati. 118. člen Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo ter organizira in vodi delo delovnega telesa. Daje pobude za obravnavanje posameznih zadev, sodeluje s predsedniki zborov in predsedniki drugih delovnih teles, sodeluje s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo, pripravlja in sklicuje seje delovnega telesa, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in drugih odločitev delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih določa akt o ustanovitvi delovnega telesa. V odsotnosti predsednika delovnega telesa ga nadomešča podpredsednik. Predsednik, podpredsednik in člani delovnega telesa skupščine ali skupnega delovnega telesa se volijo praviloma izmed delegatov zborov tako, da je v vsakem delovnem telesu enako število delegatov iz vsakega zbora. Izjemoma se lahko določi, da je v delovnem telesu število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora. (lani posameznih delovnih teles se lahko imenujejo tudi izmed delovnih ljudi in občanov, ki niso delegati. 119. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo ter na pobudo članov delovnega telesa. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali posamezen zbor. Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina članov delovnega telesa, odločitve pa se sprejemajo z večino glasov vseh članov. 120. člen Delovno telo ima pravico zahtevati od občinskih upravnih organov in organizacij obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo. 121 člen Detovno te!o lahko povabi na svoje seje člane delegacij, predstavnike družbenopolitičnih in drugih organizacij in skupnosti ter znan- 30 marca 1982 —'9^* stvene. strokovne in javne delavce, da bi dah svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji. 122. člen Predsednik in vsi člani stalnih in občasnih delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. 123. člen Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko izvede delovno telo anketo in poizvedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke, stališča in mnenja. 124. člen Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena in imajo lahko skupne seje. 125. člen Strokovna in druga opravila za delovna telesa opravljajo strokovne službe skupščine in upravni organi. Delovno telo ima sekretarja. Sekretarja delovnega telesa določi skupščina ali zbor izmed delavcev posameznih služb ali upravnih organov skupščine na predlog komisije za volitve in imenovanja ali sekretarja skupščine. 126. člen Sekretar delovnega telesa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve. ki mu jih naloži delovno telo. njegov predsednik ali sekretar skupščine v zvezi z delom delovnega telesa. IX SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PR! DELU SKUPŠČINE Izvršni svet 127. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za svoje delo in za delo upravnih organov, za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine. 128. člen Zaradi zagotovitve medsebojnega sodelovanja zbori občinske skupščine in delovna telesa obveščajo izvršni svet o svojih sejah, njihovih dnevnih redih ter o sprejetth odločitvah, stališčih in mnenjih in mu pošiljajo potrebno gradivo. Izvršni svet omogoča kolegiju skupščine in delovnim telesom skupščine sodelovanje pri pripravah predpisov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih ter o poteku teh priprav obvešča skupščino in njene zbore. Izvršni svet dostavlja osnutke in predloge odlokov ter drugo gradivo za sejo skupščine in njenih zborov kolegiju skupščine. 129. člen Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles skupščine, ko ta obravnavajo osnutke ali predloge predpisov ali drugih aktov skupščine in njenih zborov, ki jih je sam predlagal ali jih je predložil drug predlagatelj. . Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališča izvršnega sveta. 130. člen Izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine, da sé odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da naj se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz delegatov pristojnih zborov, na kateri bi izvršni svet obrazloži! svoja stališča. 131. člen Izvršni svet seznanja skupščino in njene zbore o svojem delu ter z aktualnimi problemi o izvajanju politike in izvrševanju predpisov ter z drugimi zadevami iz svoje pristojnosti na njihovo zahtevo ali po lastni presoji, najmanj po enkrat letno. 30. marca 1982 — Št. 9 URADNE OBJAVE 163 Izvršni svet poroča občinski skupščini o svojem de!u na skupnem zasedanju a!i na seji zbora, v čigar detovno področje zadeva sodi. Po obravnavi poročita zavzemajo pristojni zbori statišča do deta izvršnega sveta in o drugih zadevah, ki sojih obravnavati, mu dotočijo obveznosti za izvajanje potitike, izvrševanje predpisom in drugih sptošnih aktov ter dajo smernice za nadatjnje deto. 132. čten Na sejah skupščine in njenih zborov predstavtja izvršni svet pravi-toma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah skupščine, njenih zborov in detovnih tetes tahko dotoči izvršni svet čtanc izvršnega sveta in strokovne sode-tavce občinskih upravnih organov. !33. čtten tzvršni svet mora dostavtjati gradivo za seje skupščine in njenih zborov najmanj 20 dni pred dnem. ki je s programom deta dotočen za sejo. Gradivo, ki ga izvršni svet predtoži občinski skupščini po roku iz prejšnjega odstavka, se uvrsti v obravnavo na nastednjo sejo skupščine oziroma zborov. Obenem s predložitvijo gradiva skupščini za sejo mora izvršni svet tudi sporočiti imena svojih predstavnikov, ki jih je dotočit za sejo skupščine, posameznega zbora ati detovnega tetesa. , !34. čten Pred obravnavo posamezne zadeve na seji skupščine oziroma zbora tahko predstavnik izvršnega sveta poda uvodno obraztožitev, kateri pojasni vsebino predlagane zadeve in stališče izvršnega sveta do obravnavanih zadev. t35. čten Vsak zbor občinske skupščine tahko postavi na predtog najmanj desetih delegatov v zboru, vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predtog zaupnice mora biti obrazložen. Zbor najprej odtoči o tem. ati se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Če je v zboru sprejeta odtočitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednike ostalih dveh zborov. Obenem navede v obvestilu tudi razloge, zaradi katerih je bito predtagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. 136. čten Po razpravi na skupnem zasedanju gtasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti. 137. čten Č<* izvršni svet meni, da ne bo moget zagotoviti uresničevanja doto-čene potitike ati izvrševanja odtoka ati drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ati drug sptdšni akt, katerega izdajo predtaga, tahko sam postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta njegov predsednik. O vprašanju zaupnice, ki ga posfavi izvršni svet, odtočajo zbori na skupnem zasedanju. 138. čten Izvršni svet tahko tudi kotektivno odstopi Odstopi tahko tudi predsednik izvršnega sveta ati vsak njegov čtan. Odstop predsednika ati večine čtanov izvršnega sveta ima za posledico odstop cetotnega izvršnega sveta. O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega čtana ati večine čtanov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov, da dajo zadevo na dnevni red sej zborov 139. čten Odstop predsednika, posameznega čtana ati večine čtanov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori. Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta ati njegov čtan ima prav.co, da svoj odstop obraztoži. Če izvršni svet kotektivno odstopi, ati mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. 140. čten Čtani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati občinske skupščine. O imuniteti čtanov izvršnega sveta odtoča izvršni svet. 141. čten Najmanj deset detegatov v kateremkoti zboru tahko vtoži v svojem zboru interpetacijo, naj se obravnavajo posamezna potitična vprašanja v zvezi z detom izvršnega sveta. Interpetacijo vtožijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora, interpetacijo podpišejo detegati v zboru, ki so jo vtožiti. Detegati v zboru pošljejo interpetacijo predsedniku zbora. Predsednik zbora poštje interpetacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, detegatom v zboru in predsedniku občinske skupščine. 142. čten Izvršni svet mora postati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in statišči v roku 15 dni po prejemu sporočita, da bo zbor obravnavat interpetacijo. Interpelacija in poročito izvršnega sveta sc da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebno točko dnevnega reda. Če izvršni svet ne poštje poročita v roku iz prvega odstavka tega čtena, se da interpetacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka tudi, če ni dano poročito izvršnega sveta v zvezi z interpetacijo. 143. čten Predstavnik detegatov, ki so vtožiti interpetacijo. jo ima pravico na seji zbora tudi obraztožiti. Predstavnik izvršnega sveta tahko na seji zbora obraztoži poročito izvršnega sveta oziroma tahko da na seji zbora poročito v zvezi z interpetacijo. 144. čten Razpravo o interpetaciji tahko zbor konča s sktepom o stališčih gtede obravnavanega vprašanja, s katerim tahko tudi natoži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje potitike in izvrševanje zakonov in drugih sptošnih aktov ter natoge in smernice za nadatjnje deto. Predtog sktepa iz prejšnjega odstavka tahko dajo predtagatetji inter-petacije ati skupina detegatov v zboru, ki jo za pripravo sktepa imenuje zbor. Zbor tahko tudi sktene, da bo o predtogu tega akta sktepa! na na-stednji seji. 145. čten ^ Detegati v zboru, ki so vtožiti interpetacijo, jo tahko umaknejo vse do konca obravnave. Občinski upravni organi 146. čten Skupščina in njeni zbori tahko v okviru svoje pristojnosti oziroma detovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij: — da proučijo posamezne zadeve s svojega detovnega področja in da o tem poročajo, — da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega detovnega področja, — da opravijo strokovna in druga opravita za potrebe skupščine občine, zborov in njihovih detovnih tetes, — da jim poročajo o izvajanju potitike, ki jo je dotočita skupščina, o izvrševanju odtokov in drugih predpisov ter sptošnih aktov skupščine in o posameznih zadevah s svojega detovnega področja, — da pripravijo osnutke predtogov in odtokov in drugih sptošnih aktov s svojega detovnega področja in jih sprejema občinska skupščina, — da jim posredujejo podatke, s katerimi razpotagajo ati so jih gtede na svoje deto dotžni zbrati in evidentirati ter spise in drugo gradivo, ki je potrebno za deto skupščine občine oziroma zborov in njihovih detovnih tetes. 147. čten Funkcionarji občinskih upravnih organov oziroma njihovi namestniki imajo pravico in dolžnost sodetovati na seji skupščine oziroma njenega zbora, kakor tudi na seji detovnega tetesa skupščine oziroma zbora, ko ta razpravtja o predlogu akta, s katerim se urejajo zadeve iz detovnega področja občinskega upravnega organa. Na seji skupščine 164 URADNE OBJAVE 30. marca 1982 —§t. 9 oziroma zborov a!i na seji detovnega te!esa skupščine dajejo funkcionarji občinskih upravnih organov obvestita in pojasnita o zadevah, ki se obravnavajo. (e se funkcionar upravnega organa seje ne more udetežiti, tahko dotoči. da se seje udeteži strokovni sodetavec v tem upravnem organu. 148. čten Funkcionarji občinskih upravnih organov poročajo na zahtevo skupščine in njenih zborov ati na tastno pobudo o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odtokov in sptošnih aktov skupsc!-ne. o detu upravnega organa, ki ga vodijo in o drugih vprašanjih iz svojega detovnega področja. Na zahtevo skupščine in njenih zborov so tudi dotžni dati poročito o zadevah iz prejšnjega odstavka. X. DELOVNt PROGRAM ZBOROV SKUPŠČINE 149. čten Zbori skupščine sprejemajo za izvajanje natog s svojega detovnega področja okvirni detovni program za obdobje enega teta. Detovni programi zborov sestavtjajo detovni program skupščine. 130. čten Z detovnim programom vsak zbor natančneje dotoči natoge in zadeve. ki jih bo obravnava! ter roke obravnav. Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odtočajo skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, so sestavni de! programov skupščine, kakor tudi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Komisije in druga detovna tetesa zborov skupščine tahko sprejemajo detovne programe s svojega detovnega področja na osnovi detovnih programov zborov skupščine. V svoj program deta tahko vktjučijo tudi druge zadeve, ki se nanašajo na dotočanje in izvajanje potitike z detovnega področja zbora. Detovna tetesa obvestijo o sprejetem detovnem programu kotegij skupščine. !31. čten Pri sestavtjanju detovnega programa zborov se upoštevajo predtogi detegacij temetjnih organizacij in skupnosti, konferenc detegacij, skupin. ki detegirajo detegate v zbor združenega deta in zbor občin Skupščine SR Stovenije SFRJ, čtanov detegacij Skupščine SRS v zveznem zboru Skupščine SFRJ. predtogi kotegija skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov, družbenopotitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, detovnih tetes skupščine ter predtogi sasmouprav-nih organov in skupnosti. 152. čten Osnutek detovnega programa pripravijo na predtog predtagatetjev iz prejšnjega čtena strokovne stužbe skupščine. 133. čten Detovni program sprejemajo zbori pravitoma v dvofaznem postopku. Na podtagi detovnega programa dotoči vsak zbor tudi periodični načrt svojega deta. Periodični detovni načrt dotoča natoge in zadeve, ki jih bo zbor opravi! v posameznem trimesečnem obdobju in se usktadijo s predtogi dnevnih redov posameznih sej zborov v tem obdobju. XI. AKT! SKUPŠČINE 154. čten Skupščina oziroma njeni zbori sprejemajo odtoke, družbeni ptan občine. občinski proračun in zaktjučni račun o izvršitvi občinskega proračuna, dektaracije, resotucije, odtočbe, odredbe, navodita, sktepe, smernice, priporočita in dajejo obvezne raztage svojih predpisov. Skupščina sodetuje pri sktepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 155. čten Odtoke in druge sptošne akte sprejemajo zbor združenega deta, zbor krajevnih skupnosti in družbenopotitični zbor enakopravno, zbor združenega deta in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega deta in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopotitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodetuje pri sprejemanju odtokov in drugih sptošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da v zvezi s tem sprejema statišča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pri-stojnim zborom sprejemajo akte, ki jih dotočata zakon in statut občine. 156. čten Z dektaracijo izraža skupščina sptošno statišče, ki so ga zavzeti pri-stojni zbori do sptošnih in posameznih vprašanj, ki imajo sptošen pomen za občino kot cetoto. 157. čten Z resotucijo opozarja skupščina na stanje, probteme in potrebe na področju družbenega živtjenja, ki so skupnega pomena za občino, dotoča potitiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni. 158. čten S priporočitom opozarja skupščina na pomen dotočenih vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov, drugih predpisov in sptošnih aktov ati na razvoj samoupravtjanja in samoupravnih odnosov na posameznem področju. S priporočitom se izraža statišče skupščine gtede usktajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodetovanja organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti gtede vprašanj sptošnega pomena. S priporočitom tudi skupščina vzpodbuja družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. S priporočitom se tudi predtagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejete organizacije združenega deta, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v sktadu z njihovimi natogami in interesi. Organizacije združenega deta, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočito nastovtjeno, zavzamejo statišča k vprašanjem, na katere se priporočito nanaša. 159. čten Sktepe sprejema skupščina oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ati kot akte, s katerimi ureja svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sktepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odtočajo pristojni zbori o izvotitvi, imenovanju ati razdetitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ati o sogtasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po statutu občine in drugih predpisih. Skupščina s sktepi nataga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam gtede priprave osnutkov oziroma predtogov za spremembe odtokov in drugih aktov ati opravljanje drugih zadev z njihovega detovnega področja. 160. čten S statišči skupščina oziroma njeni zbori opredetjujejo potitiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje potitike in izvrševanje odtokov in drugih sptošnih aktov skupščine. 161. čten Sktepe, statišča, dektaracije, resotucije in priporočita sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno, oziroma samostojno. 162. čten Skupščina sodetuje pri sktepanju družbenega dogovora ati samoupravnega sporazuma, če je to dotočeno z odtokom ati zakonom, ati če to sktenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ati samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora ati samoupravnega sporazuma. Družbeni dogovor ati samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik občinske skupščine ati po njegovem poobtastitu drug funkcionar skupščine. Izvršni svet občinske skupščine tahko sktepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odtokih, družbenem ptanu ati na drug način izražena potitika, ki jo je dotočita skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga poobtasti občinska skupščina. 163. čten Odtoke, sktepe in druge akte, ki jih sprejema več zborov skupščine, oziroma enakopravno zbori skupščine s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, podpisuje predsednik skupščine. 30. marca 1982 — Št. 9 URADNE OBJAVE 165 Akte, ki jih sprejema posamezni zbor, podpisuje predsednik zbora. Sk!epe delovnih teles skupščine in zborov podpisujejo predsedniki teh teles. 164. člen Na izvirnike odlokov m drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine. Z izvirnikom odlokov in drugih aktov je mišljeno besedilo teh aktov, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag hrani strokovna služba skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in njihovo evidenco skrbi sekretar skupščine. Za redakcijsko obdelavo aktov občinske skupščine sta pristojna občinski upravni organ in strokovna služba skupščine, ki sta pripravila osnutek takega akta oziroma v katerih delovno področje spada. 165. člen Odloki in drugi splošni akti skupščine ter obvezna razlaga odlokov se objavljajo v uradnem glasilu občine. Za njihovo objavo skrbi sekretar skupščine. Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta skupščine oziroma obvezne razlage, popravke morebitnih naprav v objavljenem besedilu. Akti skupščine, za katere je določeno, da so tajni, se objavijo na način, ki je določen v teh aktih. XH POSTOPEK ZA IZDAJO ODLOKA IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV 166. člen Sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak delegat ali delegacija v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine oziroma zbora ter funkcionarji občinskih upravnih organov s svojega delovnega področja. Vsak zbor lahko predlaga sprejetje odloka ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbori samostojno. Predlog za izdajo odloka ali splošnega akta se pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje predlog predsednikom zborov, v katerih delovno področje spada odlok ter predsednikom drugih zborov. 167. člen Zahtevo za Izdajo odloka ali drugega splošnega akta lahko dajo poleg predlagateljev iz prejšnjega člena tudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, državni organi, društva ter občani. Ko predsednik pristojnega zbora sprejme zahtevo za izdajo odloka oziroma splošnega akta, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji zbora, če je tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o zahtevi odločati. V nasprotnem primeru pošlje predsednik zbora zahtevo za izdajo akta pristojnemu delovnemu telesu občinske skupščine, da jo predhodno prouči in poda o njej ustrezen predlog. (e zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, določi s sklepom način, kako naj se v smislu te zahteve izdela osnutek odloka ali drugega splošnega akta. Sestavljalec osnutka odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka. t Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, ali drugega splošnega akta, se povabi predstavnika predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži. Pristojni zbor obvesti predlagatelja zahteve o stališčih, ki jih je v zvezi z zahtevo sprejel. 1. Osnutek odloka 168. člen Postopek za izdajo odloka oziroma drugega splošnega akta se začne s predložitvijo osnutka akta, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb ali tez. Osnutek mora vsebovati zakonito podlago, razloge zaradi katerih je odlok potreben, načela, na katerih temelji, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove naloge, ki jih bodo imeli občinski organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in skupnosti, kako so se upoštevala stališča, mnenja in predlogi, ki so bili dani k predlogu za izdajo, kakor tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predpis. Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentactja. 169. člen Osnutek odloka se pošlje predsedniku skupščine, ki ga pošlje predsedniku zbora, v katerega delovno področje spada odlok. Osnutek odloka prejmejo poleg predsednika pristojnega zbora tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko obravnavajo osnutek na lastno pobudo, na predlog predsednika občinske skupščine ali izvršnega sveta, če se osnutek predpisa nanaša tudi na vprašanja, ki imajo pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Osnutek odloka se pošlje delegacijam oziroma delegatom v zboru in vsem prejemnikom, ki se jim dostavlja gradivo za sejo. (e osnutka odloka ni predložil izvršni svet, se pošlje osnutek tudi njemu, da da svoje mnenje pred obravnavo na zboru. 170. člen Osnutek odloka obravnavajo pristojna delovna telesa skupščine in njenih zborov. Stališča, pripombe in mnenja posredujejo delovna telesa v obliki poročila k osnutku odloka, ki ga na seji zbora poda poročevalec, ki je določen izmed članov delovnega telesa. Brez pooblastila delovnega telesa poročevalec ne more spremeniti ali umakniti poročila. 171. člen Na sejo zbora, ki obravnava osnutek odloka, mora biti povabljen tudi predlagatelj osnutka. Predstavnik predlagatelja osnutka lahko na začetku obravnave poda kratko dopolnilno obrazložitev. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge. 172. člen. Pristojni zbori obravnavajo osnutek odloka najprej načelno in sicer s stališča, ali so v osnutku pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji ter temeljni odnosi, katere naj odlok uredi. Po zaključeni načelni razpravi zavzamejo pristojni zbori stališče o tem, ali je odlok potreben. (e pristojni zbori spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, zavrnejo osnutek s sklepom. O svojem sklepu obvestijo zbori predlagatelja. 173. člen (e pristojni zbor v načelu sprejme osnutek odloka, preide k obravnavi posameznih členov. S sklepom o sprejemu osnutka določijo zbori stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka. Hkrati zbor v sklepu tudi določi, ali je za obravnavanje in proučevanje predloga odloka potrebno ustanoviti posebno delovno telo ter določi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka postati zboru predlog odloka. ^ Zbor tudi odloči o tem, ali se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo. 2. Predlog odloka 174. člen Predlog odloka mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo predpisi. Predlog odloka mora imeti obrazložitev, ki mora vsebovati zlasti to, kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka in posebej, katerih predlagatelj ni sprejel, vzroke zaradi katerih jih ni sprejel, rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka ter besedilo tistih določb, glede katerih se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve. Predlogu mora biti predložena tudi potrebna dokumentacija. 175: člen Predlog odloka se izroči predsedniku občinske skupščine, ki ga pošlje predsednikom pristojnih zborov in predsednikom pristojnih delovnih teles občinske skupščine. 166 URADNE OBJAVE 30 marca 1982 — St. 9 t Delovna te)esa dajejo zborom svoja stališča, skupaj z amandmaji ter mnenji O drugih amandmajih ter predlogih, ki so hiti dani med obravnavo predloga odloka v delegacijah ! 7h. člen Obširnejše poročilo delovnih teles oztroma večje število predlaganih amandmajev ali, če so ti zelo,obširni, je potrebno dostaviti vsem prejemnikom gradiv za sejo občinske skupščine Pripombe redakcijskega značaja pa lahko dajo predlagatelji tudi na seji pristojnega zbora. !77. člen Zbor, ki o predlogu odloka ne odioč.!. pa je obravnava! njegov pred-tog in da! pristojnemu zboru svoje ninen.e ali predlaga! amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega /horn obrazloži svoje pripombe ali amandma. ! 7P. člen Pred razpravo o predlogu odloka v zborih lahko predlagatelj in poročevalci pristojnih delovnih teles občinske skupščine in njenih zborov obrazložijo svoja stališč pripombe m mnenja ! 79. člen Po končani razpravi odloči /bor najprej o amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloči /bor o predlogu odloka v celoti s sprejetimi amandmaji 1 St k člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka sklene, da sc obravnavo odloži, če ugotovt. da ni doseženo potrebno soglasje oziroma če ugotovi, da je potrebno proučit) po^amc/jia vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga /bor pa lahko tudt odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek C c zbor sklepa, du se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tent, kaj je potrebno \ /ve/i ^ predlogom dopolniti. kdo je dolžan to opraviti ter določi rok /a ponovno obravnavo predloga. 1S 1. člen Predlagatelj lahko predi 'ga umik predloga odloka. O takšnem predlogu zbor razpravlja ter odioč) s oklepom. k c/bor !;ik predlog sprejme, se postopek dokončno ustav t 1. Amandmaji 1M2. člen Predlog za spremembo ali dopolnitev predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora bit! predlo/ert v pismeni obliki in ohrazto žen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah statuta občine in tega poslovmka pravico predlagat! sprejem txMokar ^ . !H1. člen (!'c hi sprejetje amandmaja zahtevalo hn^tveno spremembo besedila odloka oziroma dodat!):) finančna sredstva, zbor lahko sklene, naj sc pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev /.< financu mje predlagane rešitve. Do takega amandmaja se mora'opredelit! tudi i/vtšm evet. ' im člen Amandma k predlogu odloka je treba pravtfbma poslati predsedniku zbora najmanj tn dm prev! dnem. določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka Amandmaje k predlogu odtok.' postjejo ptcJsedniki zborov predsednikom pristojnih delov n^t teles skupščine iti zborov, predlagatelju odloka in izvršnemu sv etu, ki predlo/em amandma proučijo in predložijo zborom poročilo Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo organov iz predhodnega odstavka, mora pa but vabljen na sejo pristojnega zbora. !H$. člen Amandma k predlogu odloka se ^me t/jemoma predlagati tudi na seji zbora med obravnavo, ludi tak mandma mora biti pismen in obr:tz!ožen Predlagatelj predloga odloka tahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava predloga Predlagatelj amandmaja trna pravico na seji /bora do konca obravnave sprememt!. dopolnit) o/itoma umaknit) amandma. t Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obr^vn-vat amandma kot sestavni de) predtoga odtoka. tyvrsni svet tahko daje amandmaje tudi k predlogu odtoka, ki ga sam ni predlagat, dokter ni končana obravnava predtoga. !Sb. člen ( e pride v zvezi z amandmajem do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev takega amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnika predlagatelja odloka. V skupini sodeluje tudi predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni predlagatelj. Ce skupina ugotovi, da obravnavani amandma spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v /borih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor. 1M7. člen Predlagatelj odloka se lahko izjavi o amandmaju k predlogu. Izvršni \vet se lahko izjav i o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka IMS. člen O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej (c je k posameznemu členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa (id predlagane rešitv e v predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih t e je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, k) je podan k amandmaju 4 Odločanje o sprejemanju odloka !H9. člen Vsak zbor odloča o osnutku in predlogu odloka na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov zbora. Osnutek m predlog odloka da na glasovanje po končani razpravi predsednik zbora. Da se da osnutek ah predlog odloka na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ali ' izvršm svet. ( e se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 190 člen Da hi /a odločit *v o osnutku ali predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajc stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja tudi o predloženih amandmajih k predlogu odloka. 0 tem. da naj 'C preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem, odloči predsedntk zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pra-\ ieo predlagati, da se pride na končno glasovanje. Tak predlog je predsednik /bora dolžan upoštevati. 19! člen Zbor odloča o amandmaju iti sprejema odloke ali druge splošne akte ter druge končne odločitve / večinoglasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine in drugimi predpisi nc zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu zahteve za i/dajet odloka, osnutka odloka in vse druge odločitve v zvezi z njegovim sprejemanjem, sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 192. člen Odlok je sprejel, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori oziroma pristojni /bori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, kadar ta sprejema ptedpts enakopravno z zbori občinske skupščine. ( e jc optedlogu odloka razpravlja! tudi družbenopolitični zbor, kije po statutu občine dolžan sprejeti stališča, jc odlok sprejet, če so ga zbori sprejeli v sktadu stališči tega zbora. !