Leto XL1I. - Štev. 49 (2126) Četrtek, 20. decembra 1990 Posamezna številka 1000 lir List Je nastat po združitvi gorišksga tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949 TAXE PERgUE TASSA RiSCOSSA GORIZIA ITALY SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N, S DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO H/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 • 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646 a Bogu hvaležni za veliki preobrat v srednji in vzhodni Evropi k bolj svobodni in človeški družbi v letu, ki ga zaključujemo; še bolj hvaležni za versko svobodo, ko bodo ti narodi po desetletjih potihega praznovanja Božiča smeli glasno z angeli zapeti: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« Še posebno pa hvaležni Detetu Jezusu in njegovi Materi, da se je uresničila demokratična in verska svoboda med našim narodom. Želimo in voščimo našim rojakom doma, v zamejstvu in po svetu mir in ljubezen, ki jo je prinesel Kristus na sveto božično noč. Da bi nas vse ta mir, ta sloga, ta ljubezen spremljale v novem letu Gospodovem in še naprej. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Katoliškega glasa Trst, Božič 1990 Božič brez Božiča Lovrenc, škof Za Veliko nočjo je Božič — praznik Gospodovega rojstva — največji praznik krščanstva. Skupaj s praznikom Gospodovega razglašenja (6. januar) sestavlja središče prvega prazniškega kroga v cerkvenem letu. Pridružen mu je tudi pripravljalni čas — advent — in obenem vigilija ter osmina. Praznik Gospodovega rojstva ima za svojo vsebino skrivnost božjega učlovečenja. Kliče nam: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jz 3,16). Natančnega dne Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je to rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja naprej štejemo vso človeško zgodovino. Apostoli so bili v prvi vrsti priče Kristusovega vstajenja in zato je velikonočni praznik starejši od božičnega. Ker Jezusovega rojstnega dne kristjani niso poznali, so mogli svobodno izbirati najbolj smiselni datum. Vzeli so tisti čas leta, ko se začnejo dnevi spet daljšati. In tako je 25. december kot praznik Jezusovega rojstva za cerkveno občino v Rimu z gotovostjo izpričan vsaj že leta 336. Neka- teri raziskovalci trdijo, da je bil 25. december kot praznik Jezusovega rojstva določen kot krščanski odgovor na »rojstni dan ne-zmaganega sonca«, ki je bil poganski praznik. Cerkev je tako poganski praznik nadomestila s krščanskim. Kristus je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Dan praznika je bil dobro izbran. To je dan preobrata zime. Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila: je duhovna luč, ki je potrebna tudi današnjim najbolj bajno razsvetljenim mestom. »Jaz sem luč sveta.« Kaj vse je pomenil (še pomeni in bo še bolj pomenil) Božič za naš narod? Žal, je praznovanje Božiča kljub njegovi vzvišeni vsebini in lepoti večkrat tudi med kristjani postalo vse preveč posvetno. Kako radi so po naših šolah otroci pripravljali jaslice in božičnice — mali in veliki! Zdi se pa, da v zadnjih letih po šolah zadobiva 25. december ponovno svoj poganski značaj. Božičnice le naj bodo, a brez »božične vsebine«, ki govori o malem Jezusu v jaslicah. In to v imenu neke »svobode«, ki odvzema otrokom doživetje božje navzočnosti in ljubezni med nami. Lojze Škerl Ko bi bil Jezus tisočkrat rojen... Božično voščilo tržaškega škofa Naj bi vsi spoznali svojega Odrešenika in se z njim srečali: Njegovo odrešenje naj ozdravi naše globoke rane. Naj nas prerodi za resnico, čistost in pravičnost. Naj prinese našemu mestu moči za resnično prenovo v spravi, medsebojni ljubezni in upanju. Vse to naj nam izprosi Jezusova Mati, ki je po božjem načrtu postala Mati človeštva. Božično uoščilo slovenskih škofov Vsem duhovnikom, redovnikom, redovnicam, diakonom, katehistinjam in kate-histom, članom župnijskih pastoralnih svetov, cerkvenim pevcem in organistom in vsem drugim sodelavcem v Cerkvi in vsem vernikom doma, v zamejstvu in po svetu telimo blagoslovljene in srečne božične praznike. Prav posebej želimo božjega miru, božje tolažbe in ljubezni vsem bolnim in invalidom, vsem ostarelim in osamljenim in vsem kakor koli trpečim in žalostnim. Za vse prosimo usmiljenega Boga, našega Očeta, da bi vsaj nekoliko v veri sprejeli in doživeli resnico božične skrivnosti: »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod« (Lk 2,10-11). Za nas vse se je rodil Zveličar in Odrešenik, za vsakega človeka brez izjeme. Zato prinaša božični praznik novega upanja nam vsem, zase in za druge. Tega upanja in zaupanja vam želimo ob praznovanju Kristusovega rojstva in ob vstopu v novo leto. Ostanimo združeni v molitvi drug za drugega v živi veri, da je naš Odrešenik Emanuel, kar pomeni Bog z nami (Mt 1,23). Slovenski škofje Božič ni praznik, ki bi si ga bili izmislili ljudje. Ni plod človeške domišljije, ne sad človeških naprezanj. Božični praznik nas spominja, da je Bog posegel v človeško zgodovino. A ne s silo moči, temveč z žarom ljubezni. Jezus Kristus — brat ubogim, zapuščenim, ponižanim, razžaljenim — je živo znamenje božje Ljubezni. Janezov evangelij se prične s stavkom: »V začetku je bila Beseda.« Beseda je vedno nekomu namenjena. Tudi božja. Edina beseda, po kateri nam je Bog neposredno spregovoril, je Jezus Kristus. A beseda ima neznaten pomen, če govori zgolj za preteklost, če ne odmeva v sedanjosti. IN KO BI BIL JEZUS TISOČKRAT ROJEN, A NE V NAS — BI BILI ZA VEDNO POGUBLJENI. Beseda doseže svoj namen, če pride k nam, če ji prisluhnemo, če jo sprejmemo. In Jezus je beseda LJUBEZNI. Ljubezen nima smisla, če se v nas ne rodi, če v nas ne živi, če ne oblikuje našega življenja, če nas ne spreminja. Brez ljubezni ni odrešenja. Je samo padec, stiska, smrt. Vsa čustva, ki se razplamtijo ob praznikih, kot je Božič, vsi dobri sklepi so brez koristi, če božje Besede ne sprejmemo v svoje srce, če se ne vadimo v dejavni ljubezni. IN KO BI SE JEZUS TISOČKRAT RODIL, A NE V NAS — NAM NIČ NE KORISTI. Iz sebičnosti se mora roditi Jezusova nesebičnost, iz sovraštva ljubezen, iz žalosti in trpljenja veselje, iz nehvaležnosti hvaležnost, iz greha in krivde odpuščanje, iz ujetosti vase odprtost za druge in svoboda. Vsepovsod, kjer se uresničuje svoboda, pravičnost, hvaležnost, ljubezen In dobrota, je Kristus, povsod tam je rojen človek po božji podobi. Ljubezen naj bi prežarjala naš vsak dan. Ali ga? Prav o Božiču, ko naj bi bila svetloba še posebno močna, ko se naše ulice in trgovine kopajo v sijaju luči, pada na marsikatero življenje senca. Dostojevski pripoveduje pretresljivo božično zgodbo. Dogodila se je pred sto leti v mrzli ruski noči. Osemletni deček je po nesreči poškodoval psa, ki je bil ljubljenec bogatega veleposestnika. Razjarjen je ta ukazal, naj dečka vzamejo materi in zapro v mračno grajsko klet. Naslednji dan je zgnal na dvorišče vse svoje pse. Več kot sto. Pred očmi dečkove matere je ukazal dečka sleči in ga nagnal v ledeno mrzli sneg. Nanj je naščuval pse, da so ga raztrgali. KO BI SE JEZUS TISOČKRAT RODIL, A NE V NAŠIH SRCIH — NAM NIČ NE KORISTI. Seveda boste rekli, da ne bo nihče od nas nikoli ravnal tako surovo kruto kot opisani ruski veleposestnik. Ali res ne? Množična grobišča po Sloveniji nam pričajo o zverinski nečloveškosti, ki je je zmožen brat do brata. Ali smo danes zmožni drugačnih dejanj? Kolikokrat smo se brezdušno obrnili stran, ko nas je nekdo prosil za pomoč? Kolikokrat smo iz strahu dopustili, da je zmagala krivica? Kolikokrat nam je ljubši spokojni mir, kot pa da bi se izpostavili za pravico, za vrednote, za človeka? Kolikokrat? KO BI SE JEZUS TISOČKRAT RODIL, A NE V NAS — NAM NIČ NE KORISTI. Božič je tudi praznik, ki nas sili, naj premislimo svojo življenjsko pot. Razširjamo temo ali svetlobo, ko se srečujemo z drugimi? Smo kvaš? če vodi naš vsakdan ljubezen, potem Kristus ni bil rojen zaman. »Naša luč«, december 1990 Bolgarija in Cerkev Pretekli teden s.ta zopet navezali diplomatske stike Vatikan in Bolgarija, ki sta jih pod komunizmom 'prekinili, čeprav je glavna vera v Bolgariji pravoslavje in je tudi veliko muslimanov ter ima katoliška Cerkev le tri škofije (dve rimskega obreda in eno vzhodnega) hočejo, da pride nuncij iv Sofijo in predstavnik Bolgarije v Vatikan. Tako imajo zdaj vse vzhodne evropske države, razen Albanije, diplomatske zveze s katoliško Cerkvijo (Sovjetska zveza, Poljska, češkoslovaška, Bolgarija, Jugoslavija in Romunija). Učili naj bi se od snežinke... Snežinke so pred leti v Sierra Nevadi ustavile brzovlak izredne hitrosti. Kar tri dni je bilo 232 ljudi odrezanih od sveta. Končno so s snežnimi plugi prišli do vlaka. Osebni avtomobili in tovornjaki so zmrzujoče moške, ženske in otroke prepeljali v toplo zavetje. Kako je mogoče, da imajo tako majhne in neznatne, nežne in rahle snežinke takšno moč? Seveda, ena sama snežinka ne bi mogla ustaviti niti otroške železnice in bi se pred pravim vlakom razstopila Že iz samega strahu. Toda če se neštete snežinke združijo, potem obstane celo tako velika in težka pošast kakor brzovlak. Kaj vse bi lahko mi kristjani povzročili po župnijah in v širšem svetu, če bi res živeli kot kristjani in bi se zavedali naših skupnih moči. Tako pa se vsak izmuzne svojemu poslanstvu in meni: »Jaz sam ne morem ničesar povzročiti!« Toda takšno mišljenje in govorjenje se ne spodobi niti snežinki, kaj šele kristjanu. V božjem kraljestvu je vsak potreben na svojem mestu, ima vsak od Boga dodeljeno nalogo. Seveda, na zunaj je pri nas kristjanih le malo videti od moči skupnosti. Moč krščanstva je večinoma tiha in skrita, kakor je tudi Odrešenik tiho in skrito prišel na ta svet. Pomislimo le, koliko milosti in notranjih sil sprožijo številni kristjani, ki se na vseh koncih sveta zberejo k nedeljski maši, da bi Bogu zapeli slavo in izrekli hvalo v imenu vsega človeštva. Tiha in skrita je tudi moč tistih, ki se vsak dan trudijo v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti v družini in na delovnem mestu. In tiha ter skrita je prav posebno tudi moč tistih, ki potrpežljivo prenašajo težave in križe življenja in se žrtvujejo v ljubezni do bližnjega. Ko bomo prižgali svečko ob jaslicah, naj bi se kot kristjani spomnili naše skupnosti in naše odgovornosti, da damo svetu luč in toplino. Vsak zase je sicer le mala snežinka, toda skupno lahko marsikaj ustavimo in preprečimo, sprožimo ali povzročimo. (Nedelja) Janez Zitterer TAKO SE Z LATERNE ŠIRI V MEGLO KOLOBAR SVETLOBE Prisluhni šumenju zimskih valov ob l pomolu: od daleč valovijo (morji je eno samo). Prisluhni — čuješ zvok srebra ob srebro? Kot mol? Veselje srca je mojega. Božič je tu! S temi zgodovine zvezde nad Božjo Mamo 'žari, ko iz jaslic jemlje Dete, da Ga ujčka, Devica Dete svoje, Sina Srca Boga na veke, na veke, m le ta sveti Nocoj. Prisluhni šumenju angelskih kril ob palmah — čeprav stoji zidovi hiš v brezbožnem soju. Ne čutiš? Os zemlje nagnila se k Luči je. Zastri si oči: jo vidiš, obupano Smrt? Kjer kličem Ti, veter v svetlih poteh se greje; v izložbe zre, za Novo leto v sen zastrte. Morda pa sluti v vseh dobrotah božični dar... Tako se z laterne širi v megld kolobar. Vladimir Kos Za samostojno republiko Slovenijo Božič 1990 Iz slovenske Koroške V 'Sloveniji je res vse v predplebiscit-nem vzdušju — razen morda po značaju nekoliko zadržanih Slovencev samih. Republiška vlada je plebiscitno propagando poverila reklamnemu podjetju. Po vseh slovenskih krajih je moč videti velike barvne plakate, na katerih na moških dlaneh stoji bos otrok in z napisom: »Deželi s štirimi miljonih ipridnih rok se ni bati prihodnosti!« Delo je propagandni letak objavilo kar na dveh straneh. Na televiziji so se v terminu takoj po osrednjem dnevniku v prejšnjem tednu zvrstili predstavniki vseh slovenskih parlamentarnih strank s pozivi za udeležbo na plebiscitu. Ta si po anketi javnega mnenja, giblje okrog 90 %. Približno toliko udeležencev tudi namerava glasovati za samostojno Slovenijo. Glede te je prejšnji teden svoje stališče prilagodil tudi De Mi-chelis, ko je v Trstu dejal, da »dejstvo, da želi biti Slovenija samostojna, samo po sebi še ne pomeni odcepitve, temveč prizadevanje za iponovno pogajanje o skupnem dogovoru, kako se združevati v okviru Jugoslavije na temelju uveljavitve suverenosti Slovenije in Hrvaške, enako pa velja tudi za Srbijo.« Sicer pa vlada daje vedeti, da ima menda že posredna zagotovila nekaterih držav, da bodo priznale slovensko samostojnost. Ni skrivnost, da Slovenija najprej računa na Avstrijo. Tako se je Peterle 10. in 11, decembra mudil na obisku na Dunaju, kjer ga je najprej sprejel zunanji minister Mock (v spremstvu pooblaščenca vlade Republike Slovenije v Avstriji Karla Smolleja), dan kasneje pa tudi kancler Vranitzky. Iz skopih poročil o obeh srečanjih, pri katerih je bilo z avstrijske strani poudarjeno, da mora do sprememb v Jugoslaviji priti do demokratičnih in nenasilnih poteh (kar bi se dalo razumeti kot svarilo armadi) in da imajo narodi pravico do samodločbe (kar je gotovo namigovanje na avstrijsko podporo plebiscitu), je verjetno upravičeno sklepati, da se bodo slovenska pričakovanja do Avstrije izpolnila. - JUGOSLAVIJE NE BO VEC — PA KAJ! Minulo nedeljo je bila v Cankarjevem domu ustanovljena stranka Srbov v Sloveniji. Najuglednejši udeleženec je bil gotovo voditelj kninskih Srbov Raškovič. Zanimivo pa je, da so pozdravni telegram zboru poslali Zeleni Slovenije (ki je sicer stranka Demosa), Ali ta zbor pomeni za Slovenijo srbsko grožnjo, je težko oceniti, čeprav so udeleženci izjavili, da ni res, kot trdi Peterle, da so Srbi avtohtoni le v dveh belokranjskih vaseh, ampak da bi morali 150.000 Srbov (po besedah zborovalcev to niso le gastarbaj-terji, kakor Turki v Nemčiji) omeniti tudi v slovenski ustavi. Dejali so tudi, da ne želijo sprejeti slovenskega državljanstva. Četudi je bil ta ljubljanski zbor zrežiran iz Beograda (belokranjski Srbi namreč nočejo imeti ničesar s srbskim militantnim nacionalizmom), v Sloveniji ostaja okrog 200.000 Neslovencev. Vlada se sicer skuša temu dejstvu nekako izogniti in ga obravnava zgolj s socialnega vidika. Pozitiven izid plebiscita bi z ekonomskega stališča za priseljence, ki jim slovenska vlada ponuja pridobitev slovenskega državljanstva, lahko pomenila dobro izbiro, toda druga dejstva tudi govorijo v prid temu, da se priseljenci izkoristijo za politične igre, s tem pa postanejo grozeč političen plaz za slovensko oblast. Zaradi Miloševičeve zmage se zadnja možnost utegne zdeti verjetnejša, saj Miloševič ni le nacionalist, ampak utegne z novo ustavo in neustrezno ekonomsko ureditvijo spraviti Srbijo v mednarodno izolacijo in srednji vek. S teh stališč je .njegov nasprotnik Draškovič veliko pomirljivejši in do Slovenije nima kakih zahtev. Ali bo drugi krog srbskih volitev 23. decembra torej prinesel kake spremembe v parlamentu, kjer je v prvem krogu zmagala Miloše-vičeva socialistična stranka? Opozicijo je poraz v prvem krogu le streznil, da se je sedaj odločila nastopiti združeno s skupnimi kandidati. Sele sedaj je spoznala prevaro komunistov. Ti namreč vse do zadnjega (14 dni pred volitvami) niso sprejeli minimalnih zahtev opozicije, ki bi v volilnem zakonu opredelile osnovne možnosti opozicije za kolikortoliko enakopravne volitve. Zadovoljne opozicijske stranke so tako razdeljene zdrvele v prvi krog in pogorele. Podobno so zmagali komunisti tudi v črni Gori, kjer pa je težko sploh govoriti o kaki resnejši opozicijski stranki. Po vsej verjetnosti utegneta ti dve republiki ostati otok komunistične diktature v Evropi, saj se zdaj prebuja tudi sosednja Albanija. Če bo demokracija tam uspela (in vse le kaže v tej smeri), se utegne problem Kosova, kjer Albanci sploh niso šli na volišča, še zaostriti. V bližini ostaja osamljena Makedonija, kjer so bili na nedavnih volitvah komunisti poraženi, zmagale pa so nacionalne stranke (med njimi tudi albanska, saj v Makedoniji živi zelo velika albanska manjšina), podobno kot v Bosni in Hercegovini, kjer so večino mest v parlamentu pobrale muslimanska, srbska in hrvaška stranka. PARLAMENTARNA SLOVENSKA DELEGACIJA PO JUGOSLAVIJI Slovenija je odločitev za plebiscit vzela resno. Tako je prejšnji teden predsednik slovenskega parlamenta Bučar pisal predsednikom vseh republiških parlamentov v Jugoslaviji in jim predlagal obisk, na katerih bi slovenska delegacija predstavila odločitev za plebiscit in izjavo o dobrih namerah Slovenije. Dan zatem so jih sprejeli že v Zagrebu, kjer je srečanje seveda potekalo v prijateljskem ozračju. V Skoplju in v Sarajevu (kjer novi parlament sicer še ni formiran, tako da so pogovori tekli s starima garniturama), so bili zelo zadržani do slovenskih namer in prisegali na Jugoslavijo. Drugače je z avtonomno pokrajino Vojvodino, katere predstavnik je slovenski obisk zavrnil, češ da je za predstavitev namena plebiscita pristojen le zvezni zbor zveznega parlamenta. Medtem ko srbska skupščina na slovenski poziv še ni odgovorila, pa je zvezna skupščina od Bučarja zahtevala, naj v zvezni skupščini pojasni slovenske namere. Na presenečenje mnogih pa je Bučar povabilo zavrnil z utemeljitvijo, da so lahko sogovorniki le republike in da za medrepubliške odnose ne potrebuje zveznega posredništva, kajti, tako Bučar, za nov (konfederalen) dogovor morajo vse republike nastopati kot suvereni, ne pa kot enote zveze. Slovensko ravnanje je že izzvalo negodovanje, saj je tiskovni predstavnik zveznega predsedstva izjavil, da slovensko vodstvo širi neresnice, namigovanja in podtikanja, da bi ob plebiscitu ustvarili ozračje strahu. Čeprav ima seveda zvezno predsedstvo s takimi izjavami svoje namene, pa je res, da je Slovence le nekoliko strah. Leon Marc Človek — Bog — na trdi slami našo naj ljubezen zdrami, do nesrečnega sveta, ki Boga več ne pozna. Te besede božičnega voščila, ki mi ga je poslala prijateljica iz Slovenije, so mi prišle na misel, ko sem pred veliko trgovino čakala na moža. Opazovala sem vrvež oz. pisano množico ljudi vseh jezikov. Hiteli so — notri in ven. Nekateri so še vračali obloženi z vrečkami, drugi so ostali praznih rok. Bolj kot to dejstvo so se mi zdeli zanimivi njihovi obrazi. Namenoma sem jih opazovala: vesele, mrke, žalostne, brezizrazne (teh je bilo še največ). Le kaj tiči v njihovih glavah, na kaj mislijo — če sploh na kaj? Nihče nikogar ne vidi, obnašajo se, kot bi bili sami na svetu. Kam hitijo, kaj hočejo, kaj jih sploh lahko zaustavi? Skoraj ničesar nisva kupila, vseeno sva bila vsega sita. Napotila sva se proti domu in se mimogrede ustavila v cerkvi. Prav potrebna sem bila takega miru. Tihota in polmrak sta naju sprejela, pa tudi malo razočarala. Nikogar ni bilo, ki bi Jezusu delal družbo. Seveda, nihče ni imel časa, ko je toliko drugih »obveznosti«. Kako dolgo neki bo še čakal na izgubljene ovce? Ja, ja. On se ne naveliča — kot to delamo mi, je potrpežljiv in usmiljen. Nismo pa nepremišljeni mi, ki tako ravnamo? Zadnja komunistična trdnjava je padla — Albanija se počasi usmerja k demokraciji. Tiranska vlada oz. vodstvo komunistične partije sta sprejeli pomemben sklep o uvedbi večstrankarskega sistema. Zaenkrat je partija sicer le preklicala prejšnje enostranske odredbe, začela pa je vsekakor nelahko novo pot v državi, ki je nad štirideset let živela pod najstrožjo diktaturo v imenu Manca, Lenina in Stalina — ter seveda svojega zgodovinskega voditelja Hodže. Predsednik Ramiz Alia je sedaj nekako pogumno odprl novo stran v sodobni albanski zgodovini. Obljubil je volitve za mesec februar, (kjer naj bi nastopile razne politične sile. Zaenkrat se je ustanovila Demokratska stranka, ki je že regi-stirala svojo ustanovitev na pravosodnem ministrstvu. Osnoval se je tudi že neodvisen sindikat. Nov veter se je pokazal tudi na verskem področju. Nedavno so črtali iz ustave izrazito ateistično usmeritev države. Sedaj pa so že dali možnost iduhovniku, da je nastopil na albanskem radiu. Res je še veliko negotovosti, kako se bo ta razvoj nadaljeval. Nekateri se boje možnih »romunskih« rešitev, saj je tudi v partiji še veliko močnih konservativnih elementov. — Vsekakor bo ta radikalna sprememba na Balkanu pomenila nov mejnik v medržavnih odnosih na tem področju, pa tudi v širšem mednarodnem okviru. PO RIMSKEM VRHU Pred dnevi se je v Rimu zaključil decembrski vrh evropske dvanajsterice. Slo je tudi za zadnji uradni akt italijanskega predsedništva EGS, ki je to vlogo imela v drugem polletju tega leta. Z novim letom bo predsedstvo politične Evrope imel Luksemburg. Na rimskem zasedanju je prišlo do pomembnih političnih dogovorov. Tako so se domenili o skupni evropski banki, o bodoči uvedbi skupnega denarja (ECU), o skupni zunanji in obrambni politiki. Vsekakor važni sklepi, ki bodo bistveno spremenili dosedanjo Evropo. Na tem zasedanju je prvič sodeloval novi britanski premier John Major, ki je nedavno zamenjal gospo Thatcher. Izkazal se je morda za bolj razpoložljivega od svoje predhodnice, čeprav se verjetno angleška evropska politika ne bo vsaj zaenkrat bistveno spremenila. Iraška kriza na razpotju Pred kratkim je iraški diktator Saddam Hussein sklenil, da osvobodi vse še pridržane talce. Tako so se že vrnili številni zahodni »gostje« bagdadskega kalifa. Italijanski talci (nad 150) so se že vrnili v Rim. Prav tako so se vrnili ali se bodo v najkrajšem času še drugi, med temi ameriški, angleški, švicarski in iz ostalih evropskih in drugih dežel. S tem je Bag- V zadnjem tednu priprav smo. Dneve lahko štejemo na prste ene roke, ure se nagibajo k velikemu dogodku. Še bomo imeli čas ustaviti in prisluhniti skrivnosti, ki bo poplemenitila našo dušo in vrnila mehkobo na naše lice? Jezus se bo rodil. Zame, zate, za vsakega izmed nas. Ne v moderni bolnišnici, ne povit v moderne, mehke obleke. Sam, na mrzlem, odvečen. In vendar težko pričakovan in ljubljen. Ko ga bomo tudi mi položili v jasli, se spomnimo na eno samo resnico: prišel je na svet ubog, mi pa bomo ubogi ostali, če se ga naše srce ne bo tako razveselilo, da bo to vidno tudi na našem obrazu in v naših dejanjih — in to skozi vse leto 1991. H R Beg v Egipt. Slika v baziliki rojstva Jezusovega dad seveda spet zaigral dobro karto in se pokazal v lepi luči zahodnemu svetu. Sedaj vlada pričakovanje za srečanja med iraškim zunanjim ministrom Azizom in ameriškim predsednikom Bushem na eni strani ter med ameriškim zunanjim ministrom Bakerjem in Saddamom na drugi strani. Med Washingtonom in Bagdadom se mrzlično bije bitka za primeren datum obeh srečanj, ki morata vsekakor biti pred 15. januarjem prihodnjega leta (ko zapade rok za iraško zapustitev Kuvajta po resouciji OZN). Vsekakor tu-, di datumi igrajo tu svojo veliko diplomatsko vlogo in so nekak politični barometer dejanskega stanja. Zadnje dni se je izkazalo, da teh datumov ni mogoče vzkladiti. Ali bo zadnji trenutek našli kako rešitev? Nihče ne ve. Italijanski konzulat v Ljubljani Na dan odprtja italijanskega konzulata v Ljubljani, 1. decembra, je delegacija Slovenske skupnosti obiskala slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, kasneje pa je izročila spomenici o naši problematika zunanjima ministroma Italije Gianniju De Michelisu in Jugoslavije Budimiru Lončarju. Izhodišče za obširni razgovor o sedanjem položaju slovenske manjšine v Italiji je bilo podrobno poročanje o aferi z dvojeziičnimi osebnimi izkaznicami v de-vinsko-nabrežinski občini. Člani delegacije pa so to vprašanje vkjučili v splošnejšo sliko prizadevanj za narodnostne pravice. Prihaja namreč do novih zamud pri parlamentarnem postopku za odobritev zaščitnega zakona, v FurlanijiiJulijski krajini pa smo priča poskusom krčenja že uveljavljenih pravic. Delegacija je še posebej opozorila na nevarnost načrtov deželne uprave glede ustanovitve in urejanja kraškega naravnega parka. Minister je zagotovil, da bo v mednarodnih stikih podprl težnje zamejskih Slovencev. Deželna tajnik Jevnikar in predsednik Terpin sta imela zvečer krajša razgovora z zunanjima ministroma Italije in Jugoslavije. V spomenicah, ki sta ju izročila šefoma obeh diplomacij, se obravnavajo zgoraj omenjena vprašanja. De Michelisu je ob tem še izrazila zadovoljstvo nad odprtjem italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani. Dvajset let razporoke Pretekle dni so nekateri z velikim zadoščenjem obhajali 20-letnico zakona, ki v Italiji dovoljujejo razporoko. Na televizijskem ekranu je posebno žarel od zadoščenja radikalni prvak Panella, češ raz-poroka je naša zmaga. Italijanski ivolilci so zakon o razporoki potrdili tudi na referendumu prav pred 20 leti. 25 let Katoliškega delovnega odbora Katoliški delovni odbor, ki ima svoj sedež v celovški Mohorjevi hiši, je za svojo 25. letnico vabil na prireditev pod naslovom »Smer nova zemlja« v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Kakih 70 povabljenih se je na tretji adventno nedeljo, 16. decembra popoldne, zbralo na dvori-šiču zavoda šolskih sester, od koder so šli peš v farno cerkev (znano po Omanovih freskah), kjer je imel najprej besedno bogoslužje duhovni asistent msgr. dr. Andrej Kajžnik. Po pridigi, prošnjah in petju so prižgali svečo in zmolili Oče naš še na grobu leta 1977 umrlega prvega predsednika odbora dr. Vinka Zwittra. V dvorani samostana je bila za tem akademija, na kateri je najprej izrekel pozdravne besede sedanji (tretji po ivrsti) predsednik KDO dr. France Vrbinc. Prebral je tudi pismo škofa Kapellarija, ki je zaradi bolezni moral v zadnjem trenutku odpovedati navzočnost. Spominjal se je leta 1965, ko je tedanji krški škof dr. Kostner po prihodu iz Rima (kjer je bil na zasedanju 2. vatikanskega cerkvenega zbora) pooblastil dr. Zwittra za ustanovitev odbora, ki bi povezoval ivse slovenske vernike na dvojezičnem ozemlju. Na ustanovnem zboru 19. septembra tistega leta so bili med drugimi sedaj že pokojni dr. Tischler, prelat Zechner, dr. Janez Polanc. Danes ima odbor 16 častnih članov in 6 zaposlenih članov, ki se srečujejo tri do štiri krat na leto, tedensko pa s predsednikom pregledujejo tekoče delo. Njihova prva naloga je apostolsko delo v Cerkvi, med najvidnejše uspehe pa štejejo sodelovanje pri Hemi-nem jubileju in pripravi pastirskega pisma. V sklopu odbora deluje več skupin, ki so se tudi predstavile na akademiji in povedale o svojih načrtih in težavah: katoliška mladina, otroška mladina, študirajoča mladina, žensko gibanje, družinsko gibanje in prosveta oz. izobraženci. Medtem ko šteje žensko gibanje za svoj največji uspeh postna in adventna srečanja ter Živi rožni venec (družinski postni dan po njihovi zaslugi nabere v Avstriji približno 10 milijonov žil. letno), referat za izobražence, ki deluje v sklopu katoliške prosvete, skrbi za novoletna srečanja v Tinjah in sodeluje pri urejanju Celovškega zvona. Višek prireditve je bil slavnostni govor tržaškega prof. dr. Alojza Rebula, ki je govoril na temo »Smer nova zemlja« in dal marsikateremu navzočemu priložnost za razmišljanje. Družabno srečanje pri zakuski je zaključilo prijetno popoldne. R.B. ■ . ' ................................................................................. Duhovnik Zaharlja, oče Janeza Krstnika slovenska umetnina ■ »ZGODOVINA VATIKANA« »Slovenci v Vatikanu danes« Oddaje bodo na sporedu TV LJUBLJANA: na Božič 25.12. ob 20.05: Zgodov. Vatikana, 1. del 26.12. ob 20.05: Zgodovina Vatikana, 2. del 27.12 ob 20.05: Zgodovina Vatikana, 3. del in 3.L1991 ob 21.00: Slovenci v Vatikanu danes, 1. del 4,1.1991 ob 21.00: Slovenci v Vatikanu danes, 2. del. Bazilika rojstva Jezusovega v Nazaretu. Kripta, kjer so stale jasli OKNO V DANAŠNJI SVET Albanija svobodi naproti Doktor v noč. Bil je zgovoren, kot vedno, le bolj počasi je govoril. Predno sva se ločila, mi je zaupal, da zanj bo kvečjemu še eno leto življenja ali kaj več. Tedaj sem se drznil ga vprašati, ali ima raka na želodcu. Odgovoril je: »Ne, ne, tukaj, tukaj!« in se udarjal po prsih... Upal je nekaj več življenja, toda smrt ga je obiskala že iv oktobru (10.10), ko je bruhnil kri. Kamilijanci so mi telefonirali v Hong Kong in se razume, sem Šel na pogreb. (Bil je edini Slovenec pri zdravnikovem ■pogrebu). Pogreb je ibil res enikraten. Trije škofje in apostolski nuncij ter veliko duhovnikov, redovnikov in prijateljev ter cel staff zdravnikov in bolniškega osebja so spremljali pokojnika. V cerkvi je pogrebne obrede vodil nuncij, mi smo soma-ševali. Dr. Janež je pokopan na splošnem lo-tunškem pokopališču, ker si je to sam želel. Delal je za ljudstvo, naj ga pokopljejo med ljudstvom. P. kamilijanci so vse obrede frimali z namenom, da videokasete pošljejo sorodnikom v Slovenijo.« Tako zaključuje St. Pavlin svoje pismo. Upati smemo, da bomo te kasete dobili tudi mi in bomo lahko videli, kako kitajsko ljudstvo časti svoje dobrotnike. V začetku marca je sveti oče Janez Pavel II. sprejel v posebno avdijenco slovaškega jezuita Jana Koreca, ki je bil leta ‘1951 tajno posvečen za škofa in je do nedavne »revolucije sveč« skrivaj deloval v Češkoslovaški. Papež ga je želel nagraditi za njegovo junaštvo in ga je imenoval za škofa v Nitri, najslavnejši slovaški škofiji, v kateri sta bila prva oznanjevalca evangelija slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod. »Da sem se preživljal,« pravi 66-letni škof Jan Korec, »sem bil fizični delavec, nosač, cestni pometač po ulicah in parkih... Z verniki sem se srečeval skrivaj, ponoči. Deset let sem bil v strogem zaporu, obsojen na prisilno delo. Neprestano so me zasliševali. Pri zasliševanjih so mi dajali mamila. Prikazovali so me kot boječega izdajalca. V časopisih so me napadali in obrekovali v najosnovnejših človekovih pravicah. KONCENTRACIJSKI SAMOSTAN Ko so leta 1948 komunisti prevzeli oblast v Češkoslovaški, je bilo na Slovaškem 30 katoliških listov in mnogo naročnikov. Vse šole in gimnazije so bile katoliške. V letu 1950 so prepovedali vse redove, vse samostane in knjižnice pa odvzeli. Zaprli so v »koncentracijski samostan« v gozdu frančiškane, jezuite, salezijance, kjer so delali kot gozdarji. Istega leta so zaprli semenišča, na Slovaškem so prepovedali grkokatoličane. V duhovnika me je tajno posvetil leta 1950 v praški bolnišnici škof, ki je bil tam na zdravljenju. Deset mesecev kasneje, ko sem ■bil star 27 let, sem bil posvečen v škofa v protestantski hiši pred dvema pričama. Niti svoji materi nisem povedal, da sem bil posvečen za škofa. Tedaj sem bil najmlajši katoliški škof na svetu. TAJNA CERKEV Se kot bogoslovec sem dejavno pospeševal ustanovitev »Tajne Cerkve« ali »Cerkve v katakombah«, ki je bila na Zahodu poznana kot »Cerkev molka«. Duhovniško in škofovsko delo sem začel v rodni Bratislavi, v avtomehaniški delavnici pa kot nočni čuvaj. Potem sem delal v največ ji kemični tovarni. Tam so me dobro sprejeli, vedoč da sem katoličan. Niso me prijavili. Posvečeval sem nove duhovnike in nove škofe, držeč se vatikanskega navodila, naj »bo en škof skrit, drugi pa vidno aktiven«. Šestdesetega leta so me aretirali in obsodili na dvajset let prisilnega dela v kraju Valdice v severni Češki. V zaporu sem bil z ubijalci. Kmalu sem zvedel, da je v istem zaporu dvesto duhovnikov in šest škofov, ki so bili zaprti že leta 1949. Tedaj so obsodili škofa Buzalka in Gojdi-ča na dosmrtno prisilno delo, sedemdesetletnega škofa Vajtazak-a pa na 24 let prisilnega dela. V zaporu sem nadaljeval s posvečevanjem duhovnikov. Med njimi so bili tudi spreobrnjenci, ki so sprejeli vero v zaporu. Vsak dan sem daroval mašo ob pomoči vernikov zapornikov in ljudi od zunaj. Bil sem tudi v samici, pod zemljo, brez oken v trdi temi. Tedaj je bilo najvažnejše ustvariti si trden dnevni red molitve, premišljevanja, dela in celo telovadbe. Paznik je prihajal vsak tretji dan in prinašal kos kruha in vodo. V tajnosti sem napisal 60 knjig verske vsebine, od katerih je imela vsaka okrog 150 strani. Okrog 15 teh knjig so tiskali na Zahodu in jih potem skrivaj vnesli v Češkoslovaško. Tajno smo izdajali in širili dvanajst časopisov — »samizdat — izdaj«. NA SVOBODI IN PRI PAPEŽU Oseminšestdesetega leta sem bil izpuščen na svobodo. Po rehabilitaciji sem mogel obiskati Rim. Tedaj mi je leta 1969 papež Pavel VI. podaril svoje škofovsko odličje, križ in prstan, ki ga je nosil kot milanski nadškof. Na meji so mi hoteli to odvzeti. Rekel sem jim, da je to osebni dar papeža Pavla VI. ne samo meni, marveč vsej češkoslovaški Cerkvi. Svet bo zvedel, če mi ne bodo pustili tega vnesti. Potem so se dolgo pogovarjali s Prago, nato so me pustili. Po »praški pomladi« je prišla »bratska armada« in nisem več šel v zapor, zasliševali pa so me vsaka dva-tri mesece. ■Leta 1974 sem bil ponovno na sodišču. Razveljavili so mojo rehabilitacijo in določili, da moram dokončati leta prisilnega dela. Zaradi bolezni so me pustili na svobodi. Zbolel sem za tuberkulozo. Preteklo leto sem bil več kot tridesetkrat na policiji. Želeli so me »omehčati«, pa Bog tega ni dopustil. Bil sem državljan »tretje vrste«. Delal sem pri razkladanju sodov ..IjajBLJ bencina in asfalta, ki sem jih prenašal v tovarno. Sodi so bili težki tudi do 150 kg. KAKO SMO SE ZBIRALI IN MOLILI Člani »Tajne Cerkve« so bili kakor kvas v vseh družbenih slojih, celo v partijskem birokratskem aparatu. Trdno smo delali pri obnovi družinskega verskega življenja. Imeli smo organizirana tajna društva, bratovščine, gibanja... Zbirali smo se na izletih v planinah ali na Marijinih božjih poteh. Tisoči mladih je prihajalo od vseh strani. Ob dogovorjenih priložnostih se je zbiralo tudi do 300.000 mladih k molitvi. Tedaj si policija ni mogla pomagati. Na veliki petek leta 1988 smo se zbrali k molitvi na trgu pred narodnim gledališčem v Bratislavi. Molili smo 30 minut, tedaj nas je pa policija razgnala s sol-zilci in z vodnimi topovi. V najtežjih trenutkih me je hrabrilo spoznanje, da papež moli zame in za vso našo Cerkev. Od leta 1949 do danes so naši redovniki, duhovniki in škofje preživeli v zaporih okrog 42.000 let. Po veliki noči, 21. aprila pričakujemo Janeza Pavla II., da pride v Prago na svoj prvi apostolski obisk v Češkoslovaško.« Robin Schweiger, jezuit, je po dvoletnem delu med mladimi v Gorici odšel na študij teologije v Rim: ob priložnosti sem mu postavil nekaj vprašanj: 1. Robin, v svojem dvoletnem delu z mladimi v Gorici si odkril veliko o načinu življenja, o navadah, o prostoru, v katerem živimo in se gibljemo. Kako si se vključeval v to življenje? Si imel začetne težave, ko si prišel iz Dublina v drugačen kulturni, verski in socialni prostor? Seveda, na začetku sem imel nekaj težav. Bil je precejšen »šok« priti iz skoraj milijonskega mesta v Gorico. Še posebej me je Gorica izzvala s svojimi posebnostmi. Razdeljeno mesto, dva naroda, dve svetovni vojni, stičišče dveh kultur, dveh družbenih sistemov in različnih interesov vse to je dajalo poseben pečat mojemu bivanju in delu v tem mestu. 2. Kaj je bilo tvoje pastoralno delo in kako gledaš na slovensko in italijansko mladino v Gorici? Moje delo je bilo predvsem pri skavtih in pri skupini Izvir. Pripravljal sem tudi mlade na sveto birmo v različnih slovenskih vaseh. Pomagal pa sem tudi p. Rupniku na duhovnih vajah, se pogovarjal z mladimi Slovenci, pa tudi Italijani. Čas, ki mi je ostajal, sem posvetil študiju. Iz moje skromne izkušnje bi lahko rekel, da imata tako slovenska kot italijanska mladina še veliko neizrabljenih možnosti, da bi se spoznali, odprli druga drugi in se globlje povezali. Drug drugega bi lahko še veliko obogatili. 3. Velika večina mladih je dandanes predana potrošništvu, uživanju. Ali je sporočilo evangelija še aktualno? Kako ga naj posredujemo mladim, da bi ga vzljubili? Evangelij je in bo vedno aktualen, saj je poln Svetega Duha. Sveti Duh, pa veje, kjer hoče in vse dela novo, kakor lahko beremo v Svetem pismu. Vprašanje pa je, kako ga posredujemo in kakšno govorico uporabljamo. Vsekakor bomo lahko iz osebnega odnosa z Bogom, z njegovo živo Besedo, z bogatimi simboli, z lastnim prepričanjem in življenjem še kaj posredovali mladim. Marsikateri fant ali dekle je prav preko prijateljskega odnosa s sočlovekom prišel tudi v globlji odnos z Bogom. Veliko pa je odvisno tudi od človeka, ki se napoti k Bogu. 4. Kako gledaš na problem etične napetosti in na zgodovino med Slovenci in Italijani, ki je polna sumničenja, nezaupanja, obsojanja, sprtosti? Vsaka razklanost in napetost je rana, je bolezenski pojav. Človeka ovira v u-stvarjanju življenjskih načrtov, mu kvari okus življenja. Za nas kristjane pa je Stoletnica okrožnice »Rerum no varam« Leta 1991 bo preteklo isto let, odkar je papež Leon XIII. objavil okrožnico »Rerum novarum«. Ta okrožnica govori o socialnih razmerah tistega časa in poziva katoličane, »naj stopijo iz zakristij« in se spoprimejo s socialnimi vprašanji delavcev in kmetov. S tem. je papež dal pobudo, da so se po vseh krščanskih deželah začeli zanimati za socialno vprašanje. Ta okrožnica je bila zelo važna tudi za nas Slovence, saj je iz nje zrastlo bogato politično, gispodarsko in prosvetno delo pod staro Avstrijo, ki ima svojega glavnega nosilca Janeza Ev. Kreka. Sv. oče bo kot pripravo na ta jubilej govoril prihodnje leto od 15. maja dalje vsako nedeljo po angelovem oznanjenju ravno o tej okrožnici. ■ Za vredno prejemanje sv. obhajila Ponekod je v navadi splošno prejemanje obhajila, posebno pri pogrebnih in poročnih mašah in pri raznih slovesnostih. Ali gredo ljudje kar iz navade in skupaj z drugimi k obhajilu, ne da bi se zavedali, za kaj gre, in ne da bi bili v stanju posvečujoče milosti? Res je zavest greha zelo splahnela in vest močno otopela. Ravno zato je treba vedno znova opozarjati, kaj je potrebno za vredno prejemanje sv. obhajila. Opozorilo, ki ga je Korinčanom zapisal apostol Pavel, čeprav v drugi zvezi, še vedno velja: »Kdor bo nevredno 'jedel ta kruh ali pil Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo« (1 Kor 11,27). Nadškof Šuštar stvar še bolj resna, saj ne moremo spoznati Očeta, če ne priznavamo vseh njegovih otrok kot svojih bratov in sester. To pa je težko zaradi greha in krivde človeka. Mar ni prav zato Kristus prišel na svet, da bi vzel nase greh in krivdo, ki nas ločuje? 5. Skavtski organizaciji sl v teh dveh letih veliko pripomogel k Iskanju nove poti. Kaj zate pomeni skavtizem In kakšno vlogo naj Igra med mladimi v Gorici? Skavtska organizacija mi zelo veliko pomeni in ima pomembno ivlogo, saj človeku pomaga, da se razvije v vseh svojih dimenzijah, to je v zrelo, samostojno, integrirano krščansko osebnost. Pomaga človeku odkrivati sebe, razvijati talente in ga z vzgojo za življenje v skupnosti tudi dolgoročno pripravlja na zrelo življenje človeka v družbi, Cerkvi, v zakonu in v okolju. .Skavtska organizacija naj bo predvsem nosilka pozitivnih sil, idej in tudi sprememb, nosilka občečloveških in krščanskih vrednot ljubezni, odpuščanja in miru v zamejskem prostoru. M.T. Naše delo za duhovne poklice (Iz govora škofa Slomška duhovnikom leta 1850) »Preljubi sobratje in sodelavci v Gospodovem vinogradu!... Ne smem opustiti, da ne bi vas, preljubi sobratje, opozorili na neko zelo važno skrb: Poiščite v svoji župniji nadepolne dečke, ki bi jih bilo možno izobraziti za duhovnike. Z očetovsko skrbnostjo pazite na nje, da bodo ljubljenci božji, bogati božjih darov in čistega srca, najdragocenejša posoda božje milosti in najlepše upanje sv. Cerkve. To je vaš poseben poklic: poiskati po gorah in dolinah take bisere in jih prinesti v dar Bogu! Marsikatera duša na skrivnem hrepeni po vzvišenem poklicu duhovništva in marsikateri mladenič bi se odločil za duhovniški stan, če bi v njegovi nežni mladosti bedela nad njim očetovska skrb duhovnika. Res je, da to delo zahteva marsikatero žrtev, toda kako bogato bo plačilo božje tistemu, ki je Bogu pripeljal zvestega služabnika, svojemu ljudstvu pa vzgojil bogaboječega duhovnika. In če je dober sin po vsej pravici ponos svojega skrbnega očeta, potem je tudi v kroni dušnega pastirja najlepši biser — mladenič, ki je z njegovo pomočjo postal kras oltarja in blagoslov svojemu ljudstvu. Zaupajmo! Kadar je največja sila, je bošja roka najbolj mila! Toda v zaupanju na božjo pomoč bodimo pripravljeni na vse žrtve, ki jih darujemo Bogu in njegovi sveti Cerkvi!« Pogrebni sprevod dr. Janeža po lotunških ulicah c ~>vetouoču Ltev Slava Bogu na višavah! se iz lin oglaša, k tebi, sveto božje Dete, roma misel naša. Oče te na svet poslal je v naše odrešenje, vemo, da le ti si pot, resnica in življenje. Zdaj si Dete nebogljeno, v jaslih spiš, na slami, poje tiho ti Marija, da te ne predrami. V snu z ovčicami igraš se, paseš jih veselo, zanje se srce pastirja dobrega je vnelo. Ko pa se zbudiš in vidiš Mater ljubeznivo, se uboštvo hlevca ti zazdi razkošje živo. Vse je svetlo kakor noč pod zvezdnatim obokom, ki po tebi mir prinaša zemeljskim otrokom. Mir priklical bo ljubezen v srca razdvojena, da se v njih bo utrnila misel posvečena. Zdaj med nami, brati, čudežno prebivaš, vsem ponižanim in strtim svojo moč zakrivaš. Hodi z nami skoz življenje, hudega nas brani, dušam upanja prilivaj, naša luč ostani. Ljubka Šorli II adnosu se gradi skupnost AlijeSlomšekšeaktualen? Zadnji božični nrazniki kaplana L Piščanca Prof. Alojz Rebula odgovarja na vprašanja Uredništvo Katoliškega glasa se je med pripravami letošnje božične številke odločilo, da zaprosi za razgovor pisatelja Alojza Rebulo. Avtorju teh vprašanj je pri tem priskočil na pomoč podatek, da je bil profesor Rebula slavnostni govornik na vseslovenskem Slomškovem shodu na Ponikvah, 16. septembra letos. Ali se za tem govorom skriva še kaj večjega? In že vemo, da pripravlja profesor daljši Življenjepis tega velikega svetniškega škofa. Pogovarjava se torej o Antonu Martinu Slomšku. (TJred.) ]mam 1. Gospod profesor, pred seboj imam Ekumenski zbornik iz leta 1983: v njem je tudi Vaš prispevek o Slomškovi duhovnosti. Torej traja Vaše zanimanje za Slomška že dalj časa? Kaj Vas je nagnilo, da ste se začeli poglabljati v njegov lik? Tudi duhovni turizem, da tako rečem, ni brez zanimivosti. V svetostno pokrajino Antona Martina Slomška, recimo ji Slom-škovina, me je napotil njegov tovariš iv svetosti Irenej Friderik Baraga. V njegovo duhovno deželo, recimo ji Barago-vina, pa me je usmeril torontski prijatelj Tone Zrnec, duhovnik lazarist, kulturnik in Slovenec klasičnega formata. V Baragovino me je popeljal kar s svojim avtom, ko me je poleti 1975 — v zame dramatičnem letu Kocbekove afere — povabil na obisik Baragovih misijonskih postojank. Vabilu sem se odzval, ne da bi vnaprej kaj obljubil. Dejansko mi je potem tisto potovanje vrglo, da tako rečem, dve knjigi: potopis Oblaki Michigana in Baragov življenjepis Duh Velikih jezer. Potem ko sem se tako spoznal z enim slovenskim svetniškim (kandidatom, me je začel zanimati drugi, Slomšek, Baragov sodobnik in škof kakor on. Dr. Škerlj mi je posodil že sto let star izvod njegovih Pastirskih listov (moram mu jih še vrniti) in pred kakimi desetimi leti sem jih začel sredi štajerskega poletja brati. Ponovilo se je isto razočaranje kot ob prvem obisku z Baragom. Tam se je med Baraga in mene postavila slogovna suhost življenjepisca Jakliča, tu pa sta me pustili hladnega tako vsebina kakor stil. Ko da je Slomšek za moj okus na eni strani preveč ljudski, na drugi pa preveč patetičen. Pač intelektualska zmrdljivost, ki vihra nos ob normalnem žitnem kruhu. Sicer pa moram reči, da sem se spet in spet vračal k njemu. Celjski opat Friderik Kolšek je ob nekem obisku segel na polico po preredki knjigi, po prvem Slomškovem življenjepisu, ki ga je v nemščini objavil Franc Kosar leta 1863 — leto dni po Slomškovi smrti! — in mi jo ponudil. Odnesel sem jo domov, a v roke sem jo vzel šele čez čas. Potem sem si šel prebrat drugi zgodovinsko tehten, a z dosti manjšim talentom napisan življenjepis dr. Franca Kovačiča iz leta 1933. Zaželel sem si videti Slomškovo rojstno vas Ponikvo, njegovi kaplanski postojanki Bizeljsko in Novo cerkev, njegovo župnijo Vuzenico, njegovo prvo škofovsko mesto Št. Andraž... In sredi letošnje pomladi sem se prepustil peresu... In je začel nastajati še en življenjepis... 2. V slovenski krščanski zavesti je Slomšek nekak simbol zavzemanja za tisti dve temeljni vrednoti, ki ju je tudi sam označil kot »ključ« ln »luč«, namreč za slovenstvo in krščanstvo. Ali je s tem morda še aktualen? Tvegal 'bom trditev, da se mi zdi aktualnejši, ne bom rekel od Kardelja, ampak celo od Vidmarja, od tolikega današnjega modrijanstiva pod Triglavom. Seveda v kolikor človek vzame slovenstvo in krščanstvo kot vrednoti: kolikor se dviga iz več ali manj modnega nihilizma. Zgodovina nam zdaj neovrgljivo dokazuje, da moramo v mrtvašnico nihilizma dati tudi marksizem. Ali Bog ali 'Nič; podirajoče se komunistično vesolje nam tako rekoč meče to dilemo v obraz. Liberalizem pa se sam deklarira kot pomanjkanje vsake vrednote. Ne Narod ne Sooiali-zem ne Demokracija, pravijo mladi ljubljanski kvaziliberalci: se pravi Nič. Skratka, z zlomom Leninovega sistema je slovenski človek oblebdel v praznini. V breztežnem prostoru, kjer lahko zazna novo gravitacijo samo v Vrednoti. In kdo je v naši zgodovini večji nosilec vrednote — narodne , kulturne, verske kakor Slomšek? 3. Ali lahko po Vašem mnenju tudi agnostik vidi v Slomšku človeško in kulturno veličino? Ta veličina mora biti evidentna komurkoli, ki mu je do narodne in kulturne stvari, do splošno človeške etičnosti, tudi če Slomškove religioznosti ne sprejema. Zanikati Slomškovo veličino — to bi mogla samo intelektualna in etična slepota. 4. Pa vendar gleda del današnje slovenske kulture na Slomška nekako prizanesljivo. Če mu po eni strani priznava narodno zavest, mu po drugi strani očita njegovo domnevno konzervativnost, pretirano habsburško lojalnost, provincialnost itd. Menite, da so podobni očitki utemeljeni? Ko bi se danes Slomšek vrnil v Slovenijo in videl nasledke minulega sistema — Kočevski Rog, Teharje, morišča po Sloveniji, ekonomsko razsulo, degradacijo šolstva, značajsko pohabljenost od policijskega socializma — ali bi se res moral sramovati besed, s katerimi je 1851 v Celju zavrnil »grobi komunizem«? Mar ni pred kakšnim letom kardinal Ratzinger izrekel še ostrejše ocene, ko je — seveda ob širokem zgražanju »naprednomisle-čih« — izjavil, da je komunizem sramota 20. stoletja? No, danes partije tržejo s sebe svoje komunistično ime, ko da jim gori na koži. Kdo je torej videl globlje v zgodovino — apostol Kominterne Kardelj ali apostol Kristusa Slomšek? Slomšek konservativen? Katoliški škof prav tako ni mogel odobravati nasilja leta 1848 kakor ga ne more leta 1990. Slomšek ni bil bolj konservativen kot Ratzinger, Višinski, Jeglič. Konservativen, kolikor katoliški škof enostavno mora biti, če noče izdati evangelija. Preveč lojalen do Habsburga? Jaz bi ga res želel malce manj lojalnega. Toda ne pozabljajmo, da je zanj — kot za mnoge takratne domoljube — bil obstoj večnarodne Avstrije garancija za obstoj slovenstva, ob navalu severnega nemštva. Sicer pa sem v njegovem dnevniku našel zapis, ki bi ga Metternichova Udba s slastjo prebrala: besede proti »kultu osebnosti« ob cesarjevem obisku v Celovcu. ‘Slomšek provincialec? Kot razumnik res ni optiral za elitno, ampak za ljudsko kulturo. Ampak kot škof je bil dejansko 'človek velikega sveta, pravi Evropejec. Če ga je Kosar samo eno leto po smrti imel za »enega velikih škofov (avstrijske) monarhije«, ga danes lahko prištevamo med velike škofe tedanje Evrope. Sicer pa, kar se provincialnosti tiče, ali je kakšen človeški tip manj provincialen od svetnika? 5. Pa se dotaknimo vprašanja Slomškove svetosti. Škof Slomšek je, kot zna- no, med kandidati za proglasitev za blaženega. Na kaj se opira utemeljitev postopka? Kako Vi presojate Slomškovo svetost? Ali menite, da se bo postopek ugodno iztekel? To so pač .vprašanja za postulatorja. Ko bi sam moral utemeljiti postopek, bi naštel takole: veliko srce, pretresljiva pristnost, ljubezniva človeškost, neomajna vera, brezmejna zvestoba Cerkvi, ce-loživljenjsko garaštvo za božjo in ljudsko stvar. Ni mogoče, da se postopek ne bi iztekel ugodno. Oba teologa-cen-zorja, ki sta pretresla njegovo življenje in delo, sta sklenila svojo sodbo z oceno, polno občudovanja. 6. Kako bi označili Slomškovo duhovnost? V že omenjenem članku ste omenili, da v njegovih Pastirskih listih preseneča njegovo poznavanje cerkvenih očetov. To je nedvomno zelo sodobna poteza njegove duhovnosti. Človek ima večkrat ob njem vtis, ko da je 2. vatikanski koncil ne pred njim, ampak za njim. Vzemimo njegovo odprtost pravoslavju, njegovo občutljivost za vesoljno Cerkev, za pravično reševanje narodnostnih problemov, za važnost medijev v modemi družbi. Kar pa se tiče cerkvenih očetov, je pri njih tako rekoč doma. Niti žganjepivcem ne more govoriti,, ne da bi citiral kakega 'Hrizostoma. 7. Gospod profesor, pred Slomškom ste veliko svojih energij vložil v spoznavanje drugega slovenskega kandidata za svet-ništvo, škofa Baraga. Sedaj se poglabljate v Slomška. Zakaj imate tako radi svetnike? In, če lahko odgovorite v nekaj besedah, kaj je pravzaprav svetost? Včasih, ko mi je bila literatura božanstvo, sem najbolj občudoval literarne genije. Danes pa mi je literatura samo še lepa stvar, da rečem po Prešernovo. Malikov ne priznavam več. Svetniki so mi zanimivejši. Navsezadnje tudi največji umetniki praviloma iščejo najprej sami sebe. Svetniki pa iščejo najprej Boga in v njem sočloveka. (Svetost? Zame je to samo normalna človeškost, poplemenitena do junaških mer. Vprašanja je postavil Tomaž Simčič Kaplan Lado Piščanc in pok. Viktor Pralšnik sta bila velika prijatelja, saj je Viktor veliko sodeloval s cerkljanskimi kaplani in župnikom. Pogosto sta si tudi dopisovala med vojno, ko je bil Viktor zdoma. Tako sta si izmenjala pisma in voščila tudi za Božič 1943. V Viktorjevi zapuščini se je ohranilo pismo, ki ga tu objavljamo. (Ured.) Cerkno, 10. jan. 1943 Dragi moj Viktor! Prazniki so minili, a nosim jih še vedno v duši; naj jih nosi tudi ta beli list — Zate! Tvoje pismo me je globoko ganilo in tvoje novoletno voščilo sem prejel. Hvala! Isto želim tebi. Letošnji Božič je bil zame veliko lepši kot lanski; bolj iskren in globlje sem ga doživljal kot lani. Moje romanje na sveti dan v Tabinje, Trebenče in Zakriž me je do roba napolnilo s čudovitim božičnim razpoloženjem. Bil sem tako globoko vesel in presrečen. Bil je moj najlepši Božič. Povsod sem imel kratek nagovor. Ni lepših maš kot so božične in ni dneva, da bi prišla beseda tako od srca kot je ta. Slovesnost sedemdesetletnice (dekana Kunšiča) je izpadla nad vse sijajno in nepričakovano. Vsi smo bili tako veseli in potolaženi. Cerkev je bila malone polna. Sprejem, ki je ganil do solz, je bil v cerkvi. Poseben pečat vsej slovesnosti pa je pritisnilo otroško petje, ki sem ga tokrat vodil sam. Ljudje so bili iznena-deni, globoko ganjeni, po maši pa kar niso hoteli iz Cerkve, še na »gankih« (koru) se nihče ni ganil. Za sklep smo zapeli ljudsko Marijino pesem »Marija, pomagaj nam vojskini čas«; ljudje so jokali. Severina je pela solo in niso je mogli prehvaliti in se načuditi. Moj mladinski je pel tudi na god nedolžnih otročičev in na sv. Tri kralje. Monsignor je bil naravnost otroško srečen. Tabernakelj je zdaj tako okusen, snežno bel in simboli, ki jih je z oljnatimi barvami slikal Cinkov, so nad vse posrečeni. Zadoščenje, ki ga čutim za vse, odtehta stokrat in še več moj prijetni trud. Cerkljanska je vsa zasnežena in na Plui-nah je letošnja silno živa sezona. ... Zdaj je pri nas zopet mir, ker, kot so bili bo- žični dnevi zame izredno lepi, so bili pa tudi burni in pretreslijvi. Daj Bog, da bi ta mir obstal, ker res bi bila velika škoda in velika nevarnost kaliti vodo, ki je bila čista...« Pismo se konča s pozdravi' Lado, kaplan vedno bolj cerkljanski Kulturni užitek S. december je za koroške Slovence še poseben praznik. Ta dan dobijo na razpolago celovško mestno gledališče, da si lahko enkrat tudi v svojem materinem jeziku ogledajo predstavo. Krščanska kulturna zveza je v treh desetletjih pripravila že marsikatero zanimivo predstavo, letošnja pa je 'še posebno navdušila obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Na sporedu je bila namreč Držičeva veseloigra s petjem »Dundo Maroje«, ki so je izvedli igralci Mestnega gledališča iz Ljubljane. Želeti bi bilo, da bi deželna vlada končno le našla kaj odvečnega denarja za podporo tej dejavnosti, saj je ena sama predstava te vrste letno premalo. Prošnja za pomoč pri obnovi romarskega doma na Sveti Gori Alojz Rebula Podpisana koprski škof msgr. Metod Pirih in frančiškanski provincial p. Mihael St. Vovk se v imenu frančiškanskega samostana na Sveti Gori, obračava na vas in vam toplo priporočava naslednjo prošnjo: S sklepom sodišča v Novi Gorici z dne 13.3.1990 in s prepisom na katastru dne 8.5.1990 so frančiškani ponovno lastniki nekdanjega romarskega doma na Sv. gori. Tako so bili uspešno sklenjeni večletni pogovori med predstavniki Cerkve in občine Nova Gorica o lastništvu stavbe, ki je bila 18.7.1959 nacionalizirana pod imenom »Hoteli na Sveti Gori«. Od tedaj je bila stavba last občine Nova Gorica. Ta jo je pred nekaj leti izročila Goriškemu muzeju z željo, da bi v njej uredil muzejsko zbirko. Do uresničenja tega načrta ni nikoli prišlo in tako je stavba še naprej propadala. V bolj odprtem ozračju zadnjih let je končno prišlo do neplačanega prenosa lastništva na prvotnega lastnika — Frančiškanski samostan. Zaradi zanemarjanja rednih vzdrževalnih del in odlašanja večjih popravil na stavbi »romarskega doma« skozi desetletja je nastala neprecenljiva škoda na monumentalni stavbi. Z obnovo smo začeli. Dali smo izdelati načrte celovite in radikalne obnove, ki jih je naredilo podjetje IPPI iz Nove Gorice. Po strokovni oceni IPPI-ja, je samo za 1. fazo, ki bo najzahtevnejša, to je za sanacijo zidov in strehe, h kateri je treba pristopiti celovito, potrebnih cca. 4.000.000 din. Frančiškanski samostan na Sveti Gori, koprska škofija in frančiškanska provinca sami ne bosta uspeli uresničiti te najzahtevnejše 1. faze obnove doma, saj so samo načrti stali 175.000 din. Prepričani smo, da bodo ljubitelji Svete Gore pozneje pomagali pri naslednjih fazah obnove, ki ne bo zahtevala tako ogromne vsote naenkrat, saj jo bo mogoče uresničevati bolj postopoma. Zato se obračamo na širšo družbeno javnost in prosimo, če bi mogli podpreti ta projekt, ki naj bi služil svojemu prvotnemu namenu — romarjem, ki prihajajo na Sveto Goro —, pa tudi drugim verskim, kulturnim in študijskim prireditvam. Nemški pisec Hoppe, ki je dobro i- fc-iV*r * i '■i • Romarska hiša na Sv. Gori kot je danes poznal vse božje poti nekdanje obširne Avstrije, je o Sveti Gori takole zapisal: »Po našem mnenju je in ostane Sveta Gora najidealnejša vseh božjih poti. Je biser vseh romarskih ciljev... in če bi nam bilo dano podeljevati lovorjeve vence — prvi lovorjev venec Sveti Gori!« V svoji knjigi našteva sedem razlogov za svojo gornjo trditev. Poleg veličastne lege svetogorskega svetišča, samote, zgodovine, čudovite cerkve..., pravi pisec tudi, da je Sveta Gora razpolagala z vzornimi, velikimi prostori za sprejem romarjev. Zavedamo se težkega gospodarskega stanja in tudi tega, da so se časi v marsičem spremenili. Vendar se nam zdi pomembno odstraniti to »težko« rano Svete Gore, ki zbode v oči slehernega obiskovalca te enkratne božje poti, pa tudi edinstvene turistične točke. Prav tako se nam zdi potrebno, da bi mogli ponuditi romarjem prostor, kjer bi mogli tudi preprosti in manj premožni ljudje v miru in pod streho použiti svojo malico iz torbe. In zelo potrebno se nam zdi, da bi na Sveti Gori imeli primeren prostor za razne druge dejvnosti, bodisi verske, študijske ali kulturne (npr. za razne simpozije ali Študijske dneve). Prisrčno vas pozdravljava in želiva naj svetogorska Mati božja izprosi obilje božjega blagoslova v vaših prizadevanjih in naporih za boljši jutri slovenskega primorskega človeka. Mir in dobro! Škof Metod Pirih P. Mihael St. Vovk Zveza slovenske katoliške prosvete V zvezi s predlogi racionalizacije šolskega omrežja na Goriškem, po katerih naj bi nekatere šole združili, druge pa celo ukinili, izraža naša Zveza veliko zaskrbljenost nad dejstvom, da se pri urejevanju šolske problematike ne upoštevajo specifične značilnosti šolstva, ki je namenjeno slovenski narodni skupnosti, ki živi v Italiji, in se uvaijajo splošni kriteriji, ki veljajo za večinsko šolstvo. Naši predlogi in zahteve so, da se pri tako važnih .posegih mora zainteresirati čim širši krog predstavnikov naše narodne skupnosti, tudi tistih, ki delujejo na kulturnih področjih, saj je šolstvo važen sestavni del kulturnega prostora in obratno in da se pri urejevanju šolskega vprašanja upoštevajo širši kriteriji, ne pa samo statistični. Predsednik Goriška: za Božič čestitajo in srečno novo leto želijo: TOMAUTO TOMAŽIČ STANISLAV Zastopstvo za Gorico in provinco CONCESSIONARIA ROVER RANGE ROVER 34170 GORICA - Sedež: ul. Nizza, 15 - Tel. (0481) 533923 34074 MONFALCONE V.le Verdi, 42 Tel. (0481) 40148 SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE POKRAJINSKI ODBOR GORICA GORICA - ul. Morelli, 14 Tel. 32844 vošči vsem članom in prijateljem vesele božične praznike GOSTILNA VID PRIMOŽIČ (pri Pavlinu) GORICA - Drevored XX. septembra, 138 Tel. 82117 ČER - IMPEX Splošni import - export IGOR ČERNIČ PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA Tel. 520905 GORICA ROMAN BAR (Roman Cotič) Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA ■ ul. Rastello, 72 Tel. 533667 TISKARNA BUDIN GORICA - Riva Piazzutta, 18 Tel. 531676 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I GORICA - ul. Brigata Pavia, 46 Tel. 531941 GORICA ■ ul. Vittorio Veneto, 54 Tel. 522144 ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI ALEŠ PINTAR GORICA - ul. Boccaccio Tel. 531570 GOSTILNA FRANC PODVERŠIČ GORICA - ul. Brigata Pavia, 61 Tel. 530518 URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ GORICA - ul. Carducci, 45 Tel. 535657 TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA - Corso Verdi, 78 Tel. 531517 URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN Ul. Monache, 9 GORICA SLOV impex s.r.l. GORICA - ul. Duca d’Aosta, 42 Tel. (0481) 532380-536074 Fax 536565 libreria cattolica katoliška knjigarna Piazza della Vittoria • Travnik, 25 GORIZIA • GORICA (ITALY) Tel. (0481) 531407 knjige (revije in specifične knjige po naročilu) šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine vse vrste papirja in lepenke nabožni predmeti in sveče sezonski artikli za okras in darilo plošče in muzikasete igrače pisarniško pohištvo fotokopije ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo In podpirajo, duhovno bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu. VODSTVO SLOV. DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v goriSkem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno leto 1991. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE, tajništvo Gorica, vošči vsem svojim članom in vsem, ki jim je pri srcu slovenska šola, srečen božič in uspehov polno novo leto. SZSO-SGS vošči vsem članom, staršem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1991. NAJBOLJŠE ZELJE za božične praznike in novo leto izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem: ■ Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica; ■ Odbor Katoliškega doma v Gorici; • Slovensko Alojzljevišče v Gorici; ■ Zavod sv. Družine v Gorici; ■ Apostolstvo sv. Cirila in Metoda; - Goriška Mohorjeva družba; - Marijina družba v Gorici; - Mešani zbor »Lojze Bratuž«; - Moški zbor »Mirko Fllej«; - Krvodajalska sekcija, Sovodnje; • KKD »Hrast«, Doberdob; - Cerkveni zbor v Podgorl; - Cerkveni zbor Rupa-Peč; - SKPD »Mirko Filej«, Gorica; - Prosvetno društvo »štandrež«; - Mešani cerkveni zbor - štandrež; - Mladinski cerkveni zbor - Štandrež; - Prosvetno društvo »Podgora«; - SKPD »F. B. Sedej«, števerjan; - Župnijski pastoralni svet, Števerjan; - Ansambel Lojze Hlede, Števerjan; - ŠZ »01ympia«, Gorica; - ŠZ »Soča«, Sovodnje; - Slovenski ženski zbor iz Ronk; - Slov. sekcija Združenja darovalcev organov (ADO). LISTNICA UREDNIŠTVA Svet napreduje; tudi tiskarska umetnost je napredovala. Od Guttenberga, ki je izumil tisk s črkami, je tiskarska umetnost silno napredovala na boljše, posebno še zadnja desetletja, ko so izumili offset tisk. Danes uporabljajo že povsod ta novi izum tiska. Tudi naša tiskarna že dalj časa uporablja ta način tiska. Sedaj smo se odločili tudi mi, da z novim letom pridemo na offset tisk. Pri tem bomo v listu marsikaj spremenili, tudi zaglavje. Upamo, da bo s tem list kvalitetno boljši. (Ured.) LISTNICA UPRAVE Uprava sporoča, da naročnina za naš list ostane nespremenjena. Zato bodo naročnine kot dosedaj in sicer: celoletna za Italijo 45.000 lir; za inozemstvo 70.000 lir. Za zračno 9S.000 ali odgovarjajoča vsota v tuji valuti. Posamezna številka 1000 lir. Voščila z Goriškega za Božic in novo leto 1991 KOSIČ GORICA TRGOVINI »KOSIČ BENEDIKT« OBUTVE Ulica Raštel, 7 - Telefon 535162 »KOSIČ K2« Ulica Oberdan, 7 - Telefon 535520 VSE ZA ŠPORT ŠPORT Ulica Raštel, 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO srn AL Casalinghi Ul. Raštel, 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA GORICA - Riva Piazzutta, 18 Tel. 533177 GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO) (Mara Mužina) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882017 SUPERMARKET BERTOLINI VVALTER MOSSA - ul. Isonzo, 19 Tel. 80394 Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Obiščite nas! Odšli boste zelo zadovoljni! ——- ' •' • | 1 y ■ * v Vaš Hotel 34170 GORIZIA-GORICA (ITALY) - CORSO I.T A l/l A, 63 TELEF. (0481) 82166/ 7 / 8 - TELEX 461154 PAL GO I TVRDKA FLORIJAN VETRIH Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo, motorno olje Chevron GORICA - ul. Lantieri, 5 • Tel. 84527 MOŠA - ul. Isonzo, 23 - Tel. 80160 TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM OSKAR KOVIC Peč, 20 Tel. 882016 '%rattoria ^Žfostilna 1870 di Dftveid' Agostirio & C S.n c. VRH SV. MIHAELA, 48 (Sovodnje ob Soči ■ Gorica) Tel. 882005 GOSTILNA SIRK »Pri Lovcu« SUBIDA - PLEŠIVO Tel. 60531 Za prijetno razvedrilo je na voljo tudi obširno igrišče za tenis Voščila s Tržaškega PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO NABREŽINA Tel. 200174 ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA Tel. 200122 TRGOVINA JESTVIN MAREGA E LI O TRST - ul. San Cilino, 34 Tel. 54304 KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUNATO Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST - ul. Paganini, 2 Tel. 60542 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL - GORICA želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1991 TRST - ul. sv. Frančiška, 20 Tel. 774333 GORICA - ul. Croce, 3 Tel. 531733 mm it >SWGiI« ★ UPANJE SVETE NOČI naj nas spremlja tudi celo novo leto, ki se odpira pred nami. - SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ. ★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju. ★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v letu 1991. •k MARIJIN DOM, odsek Vincencijeve konference in pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu voščijo župnijski skupnosti in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. ★ ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET sv. ap. Jerneja na Opčinah želi ob Božiču in Novem letu vsem faranom in rojakom doma in po svetu polnost blagoslova betlehemskega Deteta; posebno želi zdravja bolnim in trpečim. Obenem izreka toplo zahvalo vsem dobrotnikom cerkva na Opčinah, pri Banih, na Ferlugih! ★ TEM ŽELJAM se na Tržaškem pridružujejo: — Slovensko pastoralno središče, Trst; — Zveza cerkv. pev. zborov, Trst; — Ap. sv. Cirila in Metoda, Trst; — Marijina družba, ul. Rlsorta 3, Trst; — Šolske sestre, ul. d. Docce 34, Trst; — Slov. Vincencljeva konferenca, Trst; — SLOKAD - Slov. karitativno društvo, Trst; — Slovensko stalno gledališče, Trst; — Salez. skup. v Marijanišču, Opčine; — Šentjakobsko kult. društvo, Trst; — Revija »Mladika«; — Sklad Dušana Černeta ln DSI, ulica Donizetti 3, Trst; — Zbor »M. Kogoj«; — Marijin dom v Rojanu, Trst; — Slovenski skavti ln skavtinje, Trst; — Ukmarjev dom v Skednju; — Finžgarjev dom na Opčinah; — Cerkveni zbor na Opčinah; — Baragov dom v Rlcmanjlh; — Duhovnlja sv. Leopolda, Domjo; — Krekov dom v Borštu; — Slomškov dom v Bazovici; — Cerkveni zbor iz Bazovice; — Župnijski svet v Mačkoljah skupaj z župnikom; — Skavti in skavtinje iz Mačkolj; — Mešani cerkveni zbor v Mačkoljah; — Dekliški ln otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj; — Župnijski urad in župnijski pastoralni svet v Nabrežini. ★ OTROŠKI ZBOR SLOMŠEK v Bazovici vošči svojim staršem in vsem župljanom vesele božične praznike. ★ SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO »SLOKAD« voščim vsem sodelavcem in sodelavkam, ki poma-jo v koloniji. Voščijo tudi vsem otrokom, ki radi prihajajo v kolonijo v Drago ln njih staršem! ★ SLOMSKOV DOM V BAZOVICI vošči vsem prijateljem Doma in zlasti mladini, da bi se ob božičnih praznikih radi zbirali, srečavali v Domu. BOGU ■se OtASl m y|5|VV sr/ic Mer zamejskih ustvirjalcev - jubilantov Nedavno je bila v Peterlinovi dvorani v Trstu prijetna in obenem pomenljiva svečanost ob življenjskih jubilejih treh zamejskih ustvarjalcev. Ti so pesnica Ljubka Šorli ob osemdesetletnici rojstva, glasbenik Ubald Vrabec in likovnik Milko Bambič pa ob petinosemdesetletnici rojstva. Večer sta skupno pripravila Društvo slovenskih izobražencev v Trstu in Svet slovenskih organizacij. Jubilante in številno občinstvo sta pozdravila predsednika obeh organizacij, Sergij Pahor in Marija Ferletič. Predsednik DSI je poudaril pomen tega spominskega večera, obenem pa tudi razvil nekaj misli o vlogi umetnika-ustvarjalca, ki se kaže kot nekak modrec in kot talk vidi dlje od ostalih. Z verzi goriške pesnice o svobodi pa je predsednica SSO uvedla svoj pozdravni poseg in se prav tako zaustavila ob globljem pomenu jubilejnega večera. O posameznih slavljencih so nato spregovorili trije znani kulturni delavci iz našega skupnega goriško-trždškega prostora, tudi z onstran meje. Lik in delo Ljubke Šorlijeve je orisala prof. Marija češčut. O Ubaldu Vrabcu je spregovoril pisatelj prof. Boris Pahor. Podobo Milana Bambiča pa je osvetlil umetnostni zgodovinar Marko Vuk. Marija češčut je najprej prikazala začetek literarne poti Ljubke Šorlijeve, od rodnega Tolmina in mladih prvencev do njenega zrelega književnega ustvarjanja v kasnejših letih v Gorioi. Osvetlila je težko življenjsko pot goriške pesnice in nato prešla na vsebinsko in tematsko plat njenega dela. V tem smislu je prikazala njene pesniške izdaje, posebej pa v njih podčrtala osnovno pesniško doživetje. To bogatijo predvsem ljubezen do materinega jezika, do rodne zemlje, do osnovnih človeških in duhovnih vrednot. Vse te se lepo zrcalijo v njeni poeziji. Boris Pahor je nato orisal življenjsko delo Ubalda Vrabca. Že v uvodu pa je podčrtal, da ta njegov prispevek sicer ne bo zadeval Vrabčevega glasbenega (skladateljskega in zborovskega) dela — ki je sicer najbolj znano — ampak drugo področje, to je Vrabčevo idejno-politično delovanje posebej v sklopu Slovenske levice. Vrabčevo delovanje je vedno odsevalo in odražalo osnovno vero v slovenstvo in demokracijo. Posebej v svojem prej omenjenem javnem delovanju in s sodelovanjem v reviji Zaliv je odločno podpiral te teze združene s samostojnim slovenskim nastopom. Marko Vuk je s precejšnjo informacijsko točnostjo prikazal umetniško pot in delovanje slikarja Milka Bambiča. Umetnikovo delovanje se kaže na najrazlič- nejših področjih likovnega ustvarjanja. Že od mladih let je Bambič sodeloval pri raznih revijah posebej 'kot ilustrator. Že v predvojnem času, pa tudi povojnem, je s svojini delom prejel tudi razne pomembne nagrade posebej kot ilustrator. To je tudi sam podčrtal v svojem pozdravu, ko je omenil, zakaj ga prav to področje najbolj zanima. Pri vsem tem pa se je uveljavil tudi kot slikar in imel vrsto razstav. Vsi trije jubilanti so nato sami izrazili zahvalo prirediteljem za njim namenjeni večer in prejeli tudi spominska priznanja. Naj še omenimo, da je bila v isti dvorani tudi razstava Bambičevih risb na temo zadnjih poplav v Sloveniji; izkupiček prodanih del bo šel prav v človekoljubne namene. Celoten večer je lepo oblikoval moški zbor Novega sv. Antona v Trstu, ki je pod vodstvom dirigenta Edija Raceta občuteno odpel več pesmi na besedilo in glasbo dveh jubilantov, Šorlijeve in Vrabca. Posebej velja tu omeniti pesmi, ki govore o lepotah in zgodovini naših primorskih krajev. Večer zamejskih ustvarjalcev je pomenil predvsem poklon prirediteljev trem zaslužnim predstavnikom slovenske kulture v zamejstvu. Udeleženec Izročanje domobrancev je bilo nezakonito Naš naročnik in dopisnik iz Anglije nas opozarja na pismo, ki ga je poslal časnikarju Robertu Harrisu pri uglednem nedeljskem' časopisu The Sunday Times. V tem pismu čestita časnikarju Harrisu za članek, v katerem je odkrito priznal krivično ravnanje Angležev z ujetniki domobranci in njihovimi svojci, ko so jih izročili partizanom v maščevalni pokol. V istem članku Robert Harrison zahteva, naj vsa resnica že enkrat pride na dan dn sicer uradno s sedeža ministrskega predsednika v Londonu v ulici Dow-ning Street 10. Kdo je izdal ukaz izročiti 70.000 kozakov in desettisoče Jugoslovanov za ta masovni pomor. Pavle Zupan pa še sam dodaja: ponavljam, da ste zares hvalevredno ljudem Združenega kraljestva prikazali, kaj se je zgodilo leta 1945. Jaz pa bi šel v tej zadevi še dalje, ne iz maščevalnosti, temveč samo zato, da bi bilo pravici zadoščeno. Kdorkoli je izdal povelje, ki so ga drugi izvršili, je moral vedeti, da je povelje nezakonito in ga britanska vojska nikoli ne bi smela izvršita. Z majhnim trudom bi bilo mogoče odkriti vsa imena. Ubald Vrabec je pretekle dni obhajal 85-letnico rojstva. K visokemu življenjskemu jubileju mu vsi iskreno čestitamo in voščimo še Ad multos sanos annos. — Na mnoga in zdrava leta! Pevski zbori FANTJE IZPOD GRMADE, DEKLIŠKI ZBOR DEVIN, OTROŠKI ZBOR LADJICA vabijo na tradicionalni KONCERT BOŽIČNIH PESMI ki bo na praznik sv. Štefana, 26. t. m. ob 17. uri v novi cerkvi v Štivanu Slovensko petje pri božični maši v glavni bolnišnici v Gorici Ob 10. uri bo na božični praznik nastopil v kapeli goriške bolnišnice mešani pevski zbor Podgora, ki je bil, kot že lani vabljen, da sooblikuje mašo za bolnike. Izvajal bo Mavovo latinsko mašo na božične napeve in krajši spored božičnih pesmi. Lavku Bitežniku v spomin Na Opčinah smo pretekli petek polotili k večnemu počitku prijatelja Lavka Bitežnika, ki je umrl po dolgi in težki bolezni. Naj te skromne besede prelomijo molk, ki je nastal na pokopališču ob njegovem odprtem grobu: »Radi smo Te imeli, Lav-ko! Prijeten družabnik in vedno optimistično razpoložen, si se znal razdajati. Lepo je bilo v Tvoji družbi. Hvala Ti za vse. Bog Ti bodi plačnik. Nasvidenje/« prijatelj Ivan Bevkov večer v Katoliškem domu Ko sem. v četrtek, 23. novembra odhajal iz Katoliškega doma, sem si sam pri sebi rekel: »Tega večera bi bil gotovo vesel tudi France Bevk.« Tako posrečeno je bil pripravljen ter izvajan. Točke so si sledile druga za drugo; zbor »Alenka« iz Števej-jana pa je program začel, spremljal in zaključil. O Bevku je najprej spregovoril prof. Janez Dolenc. Njegovo predstavitev Bevkovih Legend prinašamo na drugem mestu. Za njim je nastopil tenorist Dušan Kobal, ki je ob spremljavi na klavir zapel pesem na Bevkovo besedilo. Spremljala ga je mlada Valentina Pavio. Ta je skupaj z Miranom Devetakom z glasbenimi vložki za klavir in čelo sploh popestrila celoten večer. Za nastopom solista je vedno mladi Stane Raztresen prebral zadnjo slovensko pridigo kaplana Čedermaca iz znanega Bevkovega romana. Na oder so za njim stopili trije recitatorji, Fanika Klanjšček, Damijan Hlede in David Bandelj ter doživeto prebrali odlomke iz dveh Bevkovih legend. Večer je nastal ob sodelovanju številnih oseb: Glasbeni center Emil Komel, ki je poskrbel za glasbo, Vida Bitežnik, ki je izbrala odlomke iz Legend, Franko Žerjal kot režiser in še kdo. Res lep uspeh skupnega dela. (r+r) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE David Pownall MOJSTRSKA LEKCIJA Režija Mario Uršič v petek, 21. t. m. ob 20. url Abonma red K Cerkev v Vietnamu V Vietnamu, kjer je bila hudo preganjana katoliška Cerkev, se razmere počasi jasnijo. Sv. stolica je lahko poslala tja svojo delegacijo dn vietnamski škofje so tudi lahko prišli v Rim na predpisani obisk k sv. očetu. Pojasnili so težke razmere katoličanov v tej deželi: škofije brez škofov, ostaranje in pomanjkanje duhovnikov, malo bogoslovcev zaradi kontrole oblasti, mladi brez krščanske vzgoje itd. In vendar so škofje, kar jih je lahko prišlo v Rim, polni zaupanja v božjo pomoč zdaj, ko je rdeči vihar popustil. Proizvodnja vodnih črpalk za dom, poljedelstvo in industrijo Zračnih kompresorjev za hobby, delavnice in industrijo LASTNIK: dr. MATJAŽ SCHART Sedež - Direkcija - Komerciala 34133 TRST Ul. Fabio Severo 20 - P.P. 989 Tel. (040) 361811 ■ 364486 - Fax (040) 362763 Telex 460636 STAC I France Bevk in lieaDve legende »Tudi mene so imenovali za člana pripravljalnega odbora za proslavo Bevkovega leta in bil sem zadolžen, da pomagam, da bi letos izšlo čimveč Bevkovih del in del o njem samem. Za ponatis. Bevkovih del je sprva slabo kazalo, zato sem pa tudi dal že pred letom dni Goriški Mohorjevi’ idejo za izdajo Legend, poleg tega sem interveniral pri Mladinski knjigi v Ljubljani, ki je dosti let po vojni takorekoč živela od Bevkovih del. Vendar so rekli, da imajo veliko ponatisov v zalogi in da ne kaže še ponatiskovati. Jaz sem jim povedal, da so iz Našega glasa 1928 še neponatisnjene Bevkove povesti o tolminskih grofih — da, popolnoma pozabljene in zanje v založbi sploh niso vedeli. Tako so potem le izdali te tri povesti v zbirki PISANICE z ilustracijami moje hčerke Jane, akademske slikarke. Sami so pa ugotovili, da trenutno Kaplana Martina Čedermaca ni na trgu in tako so tudi njega ponatisnili. Monografije o Bevku sem se pa moral kar sam lotiti, k sreči je del monografije že bil napisal urednik Bevkovih izbranih del France Koblar, nekako dve tretjini knjige sem pa le moral napisati sam in je za stoletnico rojstva izšla v zbirki ZNAMENITI SLOVENCI. Ob vsem tem sem pa moral napisati še vrsto priložnostnih člankov o Bevku za časopise, za Primorska srečanja, Primorske novice in Primorski dnevnik. Torej vidite, da sem Bevkovo leto vzel zares, ker imam Bevka rad že od otroških let in sem ga vedno z veseljem predaval svojim dijakom. Za ponatis Bevkovih Legend sem se zavzel zato, ker nam kažejo Bevka še z druge plati, kakor smo bili doslej navajeni, poleg tega pa tudi zato, ker tako dragoceno delo zasluži lepšo, ilustrirano izdajo. Založba se je strinjala, da ilustracije pripravi hčerka Jana. Bevk je namreč leta 1936 izjavil v pismu prijatelju Francetu Koblarju v zvezi s krizo revije Dom in svet, da se čuti kristjana, a ne ozkosrčnega. Bevk se je tedaj že bližal Abrahamu in v tej živ-ljenjsiki dobi ima človek že utrjen svetovni nazor. Bevk začne objavljati legende po evharističnem kongresu v Ljubljani konec junija 1935, ko je velik del slovenskega tiska prevevala religioznost dn po svoje vplivala tudi na Bevka. V oktobru 1935 že pošlje Koblarju prvo legendo Marija z Robidja, kasneje pa še nekaj drugih s pripombo, da ima posebno veselje s pisanjem stvari »take baže«. Nekaj legend je objavil tudi v Mladiki. Že objavljenim legendam je potem dodal pet novih in vse skupaj izročil Novi založbi v Ljubljani, ki je knjigo izdala na pragu druge svetovne vojne 1939. Bevka je tedaj pretresla še izguba hčerke Jerice in Legende so mu bile uteha v tej bolečini. Nadaljnji usodni dogodki: internacija, partizanstvo in povojne politične funkcije so na zunaj zasenčile Bevkovo krščanstvo, a prepričan sem, da je v najglobljem kotičku svojega srca ostal kristjan do konca. Mislim, da se tudi zato ni nikoli vpisal v partijo, Josipu Vidmarju pa je v bazi v Kočevskem Rogu celo izjavil, da komunisti niso dobri ljudje. Izid Legende leta 1939 je bil sprejet z izredno pozornostjo, nekoliko tudi s presenečenjem, skoraj pri vseh kritikih s pohvalnimi ocenami. Dr. Tine Debeljak je napisal kar dve navdušeni oceni in knjigo postavil glede kvalitete vštric s Čedermacem, ki je tudi izšel istega leta. Po mojem mnenju je samo protiverska politika v Sloveniji po zadnji vojni kriva, da knjiga prihaja šele dobrih 50 let po izidu v ponatisu med naše bralce, in to v ilustrirani izdaji, za kar gre vsa zahvala Goriški Mohorjevi družbi. Zdi se mi, da je tudi naslov nocojšnje prireditve ALI TI JE HUDO, BRAT zelo posrečeno izbran, saj je vzet iz najlepše Bevkove legende Peta zapoved, ki je nastala pod vtisom hudega doživetja v prvi svetovni vojni, ko je gledal, kako so morali lastni tovariši ustreliti uporne vojake. Iz tega doživetja se je rodila črtica Rablji, poglavje iz romana In sonce je obstalo ter poglavje iz avtobiografije Pot v neznano. V tej legendi pa je ustvaril tak pretresljiv protest proti vojni, nasilju in ubijanju in tak klic po krščanski ljubezni do svojega bližnjega, kakor ga ni v naši književnosti. Prof. Janez Dolenc Na Kosovu ne gre za verski spor Tu in tam je slišati, da na Kosovu gre tudi za verski spor med pravoslavci in muslimani. V Sarajevu so imeli okroglo mizo, ob kateri so se zbrali zastopniki muslimanov, pravoslavnih in katoličanov. Razpravljali so ravno o tem, ali gre na Kosovu tudi za verski spopad. Odgovor vseh navzočih razpravljalcev je bil, da so na Kosovu pravoslavni Srbi in muslimanski Albanci živeli v miru in slogi stoletja in stoletja do leta 1904, ko so neki srbski politiki začeli igovoriti o zedinjenju vseh krajev, kjer bivajo Srbi, torej tudi na Kosovu. Ta srbska politika traja še danes in je glavni vzrok za spore med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Spor na Kosovu, so izjavili razpravljal«, je v resnici državne, nacionalne in politične narave. Otroci pred jaslicami v Nabrežini Simbolično upodobljena Brandenburška vrata in berlinski zid. Nabrežina 1989 Z GORIŠKEGA Nadškof od 23. do 28. dec. 1990 Nedelja, 23. decembra: Ob 8.45: Božična maša. v goriški bolnišnici. Ob 10.30: Maša ob 25-letnici poroke pri sv. Jožefu v Tržiču. Ob 15.30 Birmovanje v Versi. Torek, 25. decembra, Božič Polnočnica v stolnici. Ob 10.30 Peta maša v stolnici. Sreda, 26. decembra Ob 11.30 Maša v Fratti. Četrtek, 27. decembra Ob 11. uri: Maša pri sestrah Božje Previdnosti. Ob 17.30: Seja upravnega odbora »Voce Isontina«. Petek, 28. decembra Ob 18. uri: Komisija Cerkvene umetnosti. Krmin V teh dneh, ko se leto 1990 poslavlja, je smrt krepko posegla v ivrste krminskih Slovencev. 20. novembra je umrl 88-letni Jožef Pe-rin, iz ugledne Batanove družine v Medani. Bil je velik rodoljub, priznan kmetijski izvedenec in dolgoletni upravitelj posestva baronice Tacco v Števerjanu Odšel je tiho, rekli bi, pretiho in mnogim, ki smo ga pobliže poznali, je bilo žal, da nismo tega vedeli. Tako sta izostali pri pogrebni liturgiji slovenska beseda in slovenska pesem, ki sta bili pokojniku tako dragi. Slovenska beseda in slovenska pesem pa sta spremljali slovo 82-letnega Jožefa Prinčiča, skrbnega očeta in kmetovalca s Plešivega. Umrl je zadet od možganske kapi v itržaški bolnišnici na Katinari v soboto, 8. decembra in smo ga pokopali v Krminu v torek, 11. decembra. Bogoslužno slovo sta vodila v slovenskem in italijanskem jeziku msgr. G. Trevisan in O. Simčič. Pel je iplešivski moški zbor, ojaičen s pevci iz Medane, pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Naslednji dan, v sredo 12. decembra, smo se ravno tako kot prejšnji dan v krminski župnijski cerkvi in na pokopališču poslovili od 91-letne Gizele Fabrizio vdove Prinčič. Umrla je v nedeljo, 9. decembra v giriški bolnišnici. Doma iz Hru-ševlja pri Šlovrencu v Brdih, je bila dolgoletna modra in ljubeča življenjska spremljevalka znanega trgovca in indu-strijca ter slovenskega rodoljuba Ivana Prinčiča, ki je umrl pred 10 leti. Z željo, da bi krminski Slovenci ohranili pokojnike v lepem spominu, izražamo njihovim svojcem čustva iskrene in prisrčne bližine in sožalja. M. Terezija v Albaniji Pretekle dni je bila misijonarka m. Terezija v Tirani, glavnem mestu Albanije, kjer so ji podelili najvišje državno odlikovanje za njeno socialno delo za uboge. Podelila ga ji je žena pokojnega poglavarja Hodže, ki je proglasil Albanijo za popolno ateistično državo, kjer so uničili vse, kar nosi pečat vere. Umetne jaslice izredne velikosti so v kraju Ara - Tricesimo. Raztegajo se na površini 2000 kvadratnih metrov in obsegajo deset slik: staro zavezo in rojstvo Jezusovo. Za obisk bodo odprte od 25. decembra do 27. januarja 1991. Najlepši pogled je zvečer od 17. do 19. ure, ko so razsvetljene. DAROVI Za Katol. glas: N. N., Gorica 50.000; Cilka Kovač 20.000 lir. Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N. v spomin pok. Vere Bizjak 50.000 lir. Marija Goljevšček ob 2. obletnici smrti moža Štefana Marušiča za Katol. glas 50.000, za Zavod sv. Družine 50.000 lir. Za Zavod sv. Družine: v počastitev spomina pok. Marije Mislej Ljubka Šorli 50.000 lir. Za cerkev v Števerjanu: N. N. v zahvalo za srečno trgatev 100.000; Frančiška Vogrič v spomin na pok. Justino Kralj 50.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000; Zdenko Terčič v zahvalo za prejete dobrote 100.000; N. N. v dober namen 100.000; mama in otroci ob 80. rojstnem dnevu mame Karoline 200.000; namesto cvetja pok. Feliciti Rožič: bratranci Hlede iz Ločnika 50.000; RemigLj Ciglič 50.000; Vida Maraž 100.00; vse tri njene sestre 150.000; nečak Štefan Vogrič 50.000; otroci Veneranda, Marčelo in Marino 1.000.000; Jožica Pintar .50.000; sekcija Slov. skupnosti Štever-jan 50.000; druž. Zniderčič 50.000; Lojze Mužič 50.000; druž. Klanjšček v spomin in zahvalo pok. Feliciti Rožič 100.000; sekcija Slov. skupnosti v spomin pok. Jožetu Perin 50.000; letnik 1930 ob letnem srečanju 210.000; Magda in Evgen 100.000; N. 'N. 20.000 lir. Za cerkev na Jazbinah: namesto cvetja pok. Karolini Medvešček darujejo: Remi-gij Ciglič 50.000; lovci z Jazbin 100.000; svakinja Klementa Prinčič in otroci 100.000; Ginti, Vida Marica in Silvana z družinama 200.000; sestra Helena 50.000; Anton Koršič iz Trsta 50.000; druž. Catta-rin 50.000; Marjeta 50.000; N. N. 50.000; druž. Falcicchia in Cuel, Albina Medvešček in Albina Bizaj 80.000; sekcija Slov. skupnosti Števerjan 50.000; Edi Skok 50.000; v spomin na drago mamo sin Zorko z družino 100.000 in hčerki Ivanka in Marica, sin Jožef, vnukinja Gianna 200.000 lir. Za goriško Vincencijevo konferenco: Zora Saksida v spomin Marije Mislej 50.000 lir. N. N., Vrh namesto cvetja na grob Dominika Grillo za cerkev na Vrhu, za lačne po svetu, za misijone, za Katoliški glas po 50.000 lir. skupaj 200.0001ir. Za sovodenjsko cerkev: namesto cvetja na grob Pavle Tomšič Zalka 25.000; N. N. 50.000 lir. Za dom srečanja, Višarje: N. N. 800.000 lir. Za slov. misijonarje: Ema Košuta, Tržič 100.000; sin Ferdo z ženo namesto cvetja na grob pok. Jožefu Prinčič 100.000; N. N., Peč 100.000 lir. Za misijon p. Kosa: Danči Planinšek-Vitez 60.000; Lenči Repinc 100.000; Pavla Novak-Milič v spomin na Pepco Vrh 20.000; druž. Gorkič v spomin na druž. Gorkič in Škerlavaj 25.000; Ana Jurca-Sosič 50.000 lir. Udruženje cerkvenih pevskih zborov priredi na praznik sv. Štefana tradicionalno B O 2 I C N I C O v goriški stolnici ob 15. uri Sledijo pete litanije M. B. in zahvalna pesem Vsi toplo vabljeni Za cerkveni pevski zbor na Jazbinah: druž. Prinčič ob smrti matere 150.000 lir. Za Sv. Goro: L. L. v spomin na Lavka Bitežnika 50.000 lir. Za cerkev v Nabrežini: Caharija 50.000; Petelin 30.000; Montaldi 70.000; Sattola 20.000; Caharija 40.000; Rojc 10.000; Scar-di 90.000; Castellano 10.000; Radovič 40.000; Sonzogno 40.000; Venier 10.000; Devetak 10.000; v spomin Zorke Skomina druž. Pu-pis 50.000; v spomin Valerije Gruden Nada Pertot 100.000 lir. Druž. Pupis: za poplavljence 150.000, za Katol. glas 50.000 lir. Za obnovitev cerkve na Opčinah: Francka Mlač-Vremec 70.000; Olga Pompili 50.000; Marija Daneu 10.000; Bogdan Žet-ko v spomin na očeta Karla 500.000; Or-sola Zanella v spomin na moža Virgila 30.000; druž. Gorkič v spomin na druž. Gorkič in Škerlavaj 100.000; Marija Pun-tar-Sosič 30.000; druž. Bitežnik v spomin na moža in očeta Lavka 100.000; Rafaela Škerlavaj 20.000; Mila Sosič 30.000 lir. Za SVK - Opčine: N. N. 5.000; Krasulja Simoniti-Suhadolc 10.000; Pepi Ferfila 30.000 lir. Ža CPZ - Opčine: Pepi Ferfila 100.000 lir. Za katol. tisk - Opčine: N. N. 28.000 lir. Za Katol. glas: župnija sv. ap. Jerneja, Opčine za objavo darov v letu 1990 100.000 lir. Za cerkveni pevski zbor v Števerjanu: druž. Lango namesto cvetja pok. Feliciti Rožič 100.000; v isti namen N. N. 200.000 lir. Za poplavljence v Sloveniji: N. N. 50.000; N. N., Gorica 200.000; Anton Mačus, Števerjan 50.000; ob smrti drage mame sin Zorko z družino 100.000; namesto cvetja pok. Karolini Medvešček darujejo Karolina Klanjšček 50.000; druž. Aleš Komjanc 50.000 druž; Falcicchia in Cuel, Albina Medvešček in Albina Bizaj 80.000; druž. Klanjšček 150.000; cerkveni pevski zbor z Jazbin 250.000; namesto cvetja pok. Feliciti Rožič N. N. 50.000; N. N. 150.000; N. N., Števerjan 100.000; zbor Vesela pomlad, Opčine 1.430.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah: R. P. 50.000; Marija Legiša, Mavhinje v spomin na pok. Marijo Mislej, Lavka Bitežnika in Zore Skomina 50.000 lir. Za obnovitev oltarja v Mavhinjah: ob krstu Davida Cettolo starši 300.000 lir. Za lačne po svetu: N. N. 100.000; Marija Markuža 100.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: I. M. 50.000; Pavla Ažman 100.000; K. B. 50.000 lir. Za barvna okna v cerkvi v Bazovici: Marija Žagar 5.000; Milja Grgič 10.000; N. N. 500.000; Pjerina Nejzeva 50.000; Marija Trusketova 15.000; Klanpinovi 10.000; N. N. 50.000; Marija Šajsnikov 30.000; Zdenka Tetnova 100.000; Marija Crisnani 50.000; N. N. 110.000; Pecovi 50.000; Marija Fonda Ravalico 100.000; S:lvija Križmančič 20.000; N. N. 200.000; druž. Didjeteva v spomin očeta Vincenca 200.000; brat in svakinja v spomin Antonije Mahnič 50.000; v spomin Antonije Mahnič, Marija Tončetova 20.000; Marija Marc 50.000; Marija Štan-certjeva 20.000; N. N. 300.000; Dora Živic v spomin Antona Guštin 20.000; Župnija sv. Marije Magdalene se vsem številnim darovalcem za barvna okna prisrčno zahvaljuje in vošči vsem blagoslovjene božične praznike in srečno novo leto. Vabi vse na ogled vseh šest barvnih oken. Za misijone: Marija Markuža 50.000; S. S. 100.000 lir. KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Goniča - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Ted. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societži Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija 45.000 inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 Er, k temu dodati 19 % IVA JTPSlA Spored od 23. do 29. decembra 1990 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Vid-kove sanje«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Variete: Ulica Ca-staldi - 12. oddaja. 15.30 Šport in glasba. Ponedeljek: 8.10 Vozlišča. 9.00 Valčki in polke. 9.30 Doživljati rojstvo. 11.30 Slovenska lahka glasba. 12.00 Portreti in srečanja. 12.40 Božične pesmi. Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj. 13.20 Poslušali boste. 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?« 16.00 Mi in glasba: koncert 'božičnih pesmi. Otroški zbor Ladjica, dekliški zbor Devin, moški zbor Fantje izpod Grmade. 18.00 Luigi Santucci: »Ča-rovničin sin«. Radijska igra. 19.30-01.00 Sveti večer na radiu Trst »A«: 19.30 Božični koncert v cerkvi sv, Jerneja na Opčinah. 20.30 -Nocoj nisi sam. Oddaja v živo. 23.00 Kratka poročila. 23.10 Orke-strana glasba. 23.30 Božični pogovor. 24.00 Polnočnica iz Št. Mavra. Torek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Angelček z zlomljeno perutjo«. 10.30 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu. Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov. 1L10 Božične iazglednice. Napisala Bruna Pertot. 12.30 Božični pogovor (ponovitev). 13.20 Glasba po željah. 14j10 Vesel božič in srečno novo leto. V studiu: Peter Cvelbar. 16.30 Ta dan je tudi moj — božič v zavesti mladih ljudi. 18.00 Zora Tavčar: »Portret organista Simona«. Božična izvirna radijska igra. Sreda: 8.30 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 10.00 Mladinski oder: »Božični večer«. Napisala Lojzka Lombar. 10.25 Bachovi kantati za prvi in drugi božični dan. 11.30 Razmišljanja o lju- bezni. 12.40 Božične pesmi Lojzeta Bratuža. Dekliški zbor Alenka iz Števerjana. 14.10 Na goriškem valu. 15.00 Zora Tavčar: »Portret organista Simona«. Božična izvirna radijska igra. 16.00 Mi in glasba: koncert božičnih pesmi. 17.10 »Naš športnik«, neposreden prenos iz Sovodenj. Četrtek: 8.10 Spomin Henrika Tume. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Lahka glasba raznih narodov. 12.15 Instrumentalni solisti. 12.40 Božične pesmi. Mešani zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana. 1330 Glasba po željah. 16.00 Mi in glasba. Zenski zbor Pro mušica iz Nyiregyhaze na Madžarskem. 17.00 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945. 17.40 Mladi val. Petek: 3.30 To je življenje. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.40 Božične pesmi. Dekliški zbor Devin vodi Herman Antonič. 13.30 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!« 14.30 Od Milj do Devina. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.30 Vraže in čarovnije pri nas. 10.10 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu. Organist Hubert Bergant. Koncert je priredila Glasbena matica 8. novembra letos. 12.00 Rezija in Kanalska dolina. 12.40 Božične pesmi. Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin. 14.10 Nediški zvon. 14.50 Glasbeni sprehodi v preteklost. 16.10 Mi in glasba. Letošnje mednarodno violinsko tekmovanje Premio Rodolfo Lipizer. 17.10 Odprti prostor: Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji. ★ Blagoslovljene praznike in srečno novo leto vošči vsem dobrotnikom Dom srečanja, Višarje. ★ ZNAMKE VSEH VRST. Nadaljuje se zbiranje znamk vseh vrst za slovenske misijonarje. Vsem dobaviteljem želim tudi v imenu misijonarjev blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1991! - Franc Saksida, v. Biasoletto, 125 - 34142 Trieste-Trst. §IlVE§lKOVAHJE V NOVI TELOVADNICI OB KATOLIŠKEM DOMU V GORICI. Vstop samo z vabili. Na voljo so v Katoliški knjigarni. Vstopnina, ansambel, celovečerni domač prigrizek in pijača, srečolov ... Deloval bo tudi dobro založen bar. Mladina bo imela svoje silvestrovanje v mali dvorani Katoliškega doma. ODBOR GORIŠKIH STARŠEV Skupnost gorišklh voditeljev na letošnjem zborovanju — pow povv v Žirovnici ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ Z OPČIN vabita na Božični koncert ob 85-letnici skladatelja UBALDA VRABCA na Božič, 25. decembra 1990 ob 17. uri v župni cerkvi po slovesnih večernicah Sodelujejo: zbori Vesela Pomlad (vodi Franc Pohajač), MEPZ Primorec - Tabor (vodi Matjaž Šček), MOPZ in ZEPZ Tabor (vodi Sveto Grgič), MEPZ Sveti Jernej (vadi Janko Ban), Martina Ozbič - flavta, Igor Košuta - klarinet, Zoran Lupine - rog, Francesco Furlanich - fagot, Ivan Milič in David Lenisa - orgle Na programu so božične pesmi in kantata BOŽIČNI SIJAJ Ubalda Vrabca na besedilo Vinka Beličiča Božična misel Martina Repinc. Povezovala bo Maja Lapornik VIRGILIO BRATINA S. n. c. URADNI ZASTOPNIK UR OMEGA - TISSOT - RADO DRAGULJI DAMIANI - SREBRNINA GORETTA in OTTAVIANI V našem tradicionalnem sedežu na Korzu del Popolo nudimo široko izbiro ur, zlatnine, srebrnine in draguljev s poslovno resnostjo in 50-letnimi izkušnjami. TR2IČ - Korzo del Popolo 28 - Tel. 0481/72674 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, nonota Jožefa Prinčiča se iskreno zahvaljujemo g. župniku G. Trevisanu, dr. O. Simčiču za pogrebni obred in iskrene tolažilne besede, pevovodji Zdravku Klanjščku, zboru Plešivo in pevcem iz Medane, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in v dobre namene. Zena, hči, sinova z družinami, sestri in brat Krmiti, Ceglo, Gorica, 20. decembra 1990 ZAHVALA Ob smrti našega dragega Lava Bitežnika se iskreno zahvaljujemo za tako občutene izraze prijateljstva in sočutja. Globoko smo hvaležni zdravniku dr. Petru Starcu in g. župniku Žerjalu. Svojci Opčine, Gorica, Toronto, 20. decembra 1990